22.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 234/17

1.1

Evropski zračni prostor je eno najbolj obremenjenih prometnih omrežij na svetu. Skupina na visoki ravni za enotno evropsko nebo je kot glavno oviro pri napredku na tem področju navedla preveliko razdrobljenost sistema za upravljanje zračnega prometa zaradi nacionalno omejenih predpisov, postopkov, trgov in različnih ravni zmogljivosti. To naj bi odpravili s številnimi pobudami v okviru vzpostavitve enotnega evropskega neba.

2.1

Sprejetje štirih uredb, ki urejajo enotno evropsko nebo, bo bistveno spremenilo sistem upravljanja zračnega prometa. Dopolnilni predlog o licenci za kontrolo zračnega prometa Skupnosti je pomemben iz več razlogov:

Licenca prispeva k ravnovesju med različnimi elementi skupine ukrepov za vzpostavitev enotnega evropskega neba, tako da slednji ne pokrivajo zgolj institucionalnih, ekonomskih in tehničnih vidikov, temveč upoštevajo tudi socialne vidike.

2.2

V okviru priprave zakonodajne pobude na tem področju je Komisija izvedla študijo o oblikah licenciranja v posameznih državah članicah. Študija je pokazala, da se postopki licenciranja kljub številnim mednarodnim predpisom Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) ali Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) od države do države še zmeraj močno razlikujejo. Po priporočilih študije naj zakonodaja Skupnosti pokriva tudi naslednje:

2.3

Pripravljalna študija je pokazala, da je kljub obstoječi mednarodni zakonodaji vpliv nacionalnih tradicij zelo izrazit, kar je razvidno iz različne stopnje kakovosti in težko primerljivih oblik usposabljanja. Tovrstna razdrobljenostjo v okviru Skupnosti ni več sprejemljiva, saj lahko v preobremenjenem evropskem zračnem prostoru privede do večjega varnostnega tveganja. Posledica uskladitev licenc za kontrolorje bo prav večja varnost, saj bo s tem bolj usklajeno tudi usposabljanje kontrolorjev znotraj posameznih centrov in enot ter med njimi, omogočeno pa bo tudi njihovo učinkovitejše in varnejše sodelovanje. To pa bo nadalje vodilo k učinkovitejši organiziranosti trga dela za kontrolorje zračnega prometa, povečalo bo njihovo razpoložljivost in olajšalo določitev funkcionalnih blokov zračnega prostora. Licenca bo omogočila tudi boljši prost pretok delavcev, saj trenutni postopek preverjanja oz. priznavanja licenc med državami članicami ne bo več potreben.

2.4

Ob upoštevanju dejstva, da v večini držav članic že velja zakonodaja, oblikovana na podlagi načel ICAO, in da trenutno uvajajo zakonodajo enotnega evropskega neba ter ESARR5, je nadvse pomembno zagotoviti, da se slednja popolnoma sklada s to direktivo.

2.5

Tečaje in načrte usposabljanj bodo lahko nacionalnemu nadzornemu organu predložili v potrditev samo pooblaščeni izvajalci usposabljanja.

2.6

Veljavnost direktive presega obstoječe licence za pilote v civilnem letalstvu (91/670/EGS). Primerjamo jo lahko z licencami v pomorskem in železniškem sektorju (predlog COM(2004)142), pri katerih so pravila o usposobljenosti poenotena na evropski ravni in niso prepuščena presoji posameznih držav članic. Direktiva za kontrolorje zračnega prometa bo seveda veljavna tudi zunaj meja Skupnosti.

2.7

Stroški bodo odvisni od trenutne kakovostne ravni sistema usposabljanja. Direktiva določa raven, ki naj bi jo dosegla kakovost rezultatov sistema za usposabljanje in ki je potrebna za zagotavljanje varnostnih zahtev glede na gostoto in kompleksnost sistema evropskega zračnega prometa.

2.8

Visoki standardi začetnega usposabljanja in zagotavljanje nevtralnosti in objektivnosti preizkuševalcev v centrih in enotah za usposabljanje naj bi prispevali k uspešnosti usposabljanja.

2.9

Stroški ukrepanja na različnih ravneh licenciranja bi utegnili nekoliko porasti, deloma tudi zaradi vodenja revizijske dokumentacije.

2.10

Morebitno kratkoročno povečanje stroškov bi se na splošno lahko izravnalo z dolgoročnimi prihranki zaradi racionalnejše uporabe delovne sile. Direktiva pa bo nenazadnje zagotovila tudi večjo varnost letalskih potnikov.

2.11

Ta predlog ne vsebuje finančnega poročila.

2.12

Za vzpostavitev enotnega evropskega neba je treba natančnejše oblikovati zakonodajo, predvsem predpise glede licenciranja kontrolorjev zračnega prometa, s čimer bi izboljšali njihovo razpoložljivost in vzajemno priznavanje licenc, kot to predvideva člen 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (uredba o izvajanju služb) (1).

2.13

Uvajanje tovrstne licence na ravni Skupnosti pomeni prepoznavanje pomembne vloge, ki jih imajo kontrolorji zračnega prometa pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa. Z oblikovanjem standardov za usposobljenosti v okviru Skupnosti se bo poleg tega na tem področju zmanjšala razdrobljenost, zagotovljena pa bo tudi učinkovitejša organizacija dela v okviru naraščajočega regionalnega sodelovanja med navigacijskimi službami zračnega prometa. Direktiva je zato bistven del zakonodaje o enotnem evropskem nebu.

2.14

Cilj direktive je povečanje varnostnih standardov in izboljšanje delovanja sistema kontrole zračnega prometa v okviru Skupnosti z izdajo licence za kontrolorje zračnega prometa v Skupnosti.

2.15

Imetnik določenega ratinga, ki v skladu s slednjim v zadnjih petih letih ni opravljal nalog kontrole zračnega prometa, ne more izvajati nalog, za katere ga ta pooblašča, razen če je ustrezno usposobljen in če obstaja mnenje da to lahko.

2.16

Da bi zagotovile usposobljenost kontrolorjev zračnega prometa, ki je nujno potrebna za zagotavljanje visokih varnostnih standardov, države članice poskrbijo, da nacionalni nadzorni organi spremljajo in nadzirajo njihovo usposabljanje.

2.17

Vsaka država članica je dolžna priznati licenco, vključno z ratingi in pooblastili, ki jo je v skladu s predpisi te direktive izdal nacionalni nadzorni organ druge države članice.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog Komisije za uvedbo novih določil za kontrolorje zračnega prometa. Glede na veliko povečanje letalskega prometa, do katerega naj bi predvidoma prišlo v prihodnjih desetih letih, meni, da so ta določila nujna in potrebna. Prav tako meni, da EU potrebuje skupne standarde in strokovne kvalifikacije, ki bi prispevali k večji varnosti letalskih potnikov. S povečanjem letalskega prometa bo naraslo tudi povpraševanje po kontrolorjih letalskega prometa po vsem svetu. Zato je prosti pretok na tem področju bistvenega pomena.

3.2

EESO se sprašuje, ali so štiri leta realistično obdobje za začetek izvajanja teh določil.

3.3

Komisija mora zagotoviti, da direktiva ne bo dovoljevala izobraževalnega monopola na nacionalnih ravneh.

3.4

Licenca mora navajati znanje jezikov, denimo znanje angleščine četrte stopnje.

3.5

Vsi začetni tečaji za kontrolorje zračnega prometa morajo ustrezati minimalnim zahtevam, ki jih določajo smernice o skupni vsebini in ciljih izobraževanja kontrolorjev zračnega prometa, ki jih je sprejela Evropska konferenca civilnega letalstva (ECAC).

3.6

Dobrodošla in v skladu z varnostnim predpisom ESARR5 je tudi uvedba naključnih testov alkoholiziranosti oziroma opravljanja nalog pod vplivom mamil pri vseh kontrolorjih zračnega prometa ter tudi psihološki test vseh udeležencev tečaja za kontrolorje zračnega prometa

3.7

Vprašanje starosti je še zmeraj resen problem. Statistično gledano se tveganje pojava hujših bolezni ali nenadne smrti z leti povečuje. V vseh državah članicah obstaja starostna meja za pilote.

3.8

V zvezi s členom 4 EESO svetuje, da: