18.2.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/1

---

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 13 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil kategorij M, N in O v zvezi z zaviranjem [2016/194]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dopolnila 13 sprememb 11 – začetek veljavnosti: 8. oktober 2015

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za podelitev homologacije

4.

Homologacija

5.

Specifikacije

6.

Preskusi

7.

Sprememba tipa vozila ali zavornega sistema in razširitev homologacije

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

12.

Prehodne določbe

PRILOGE

1

Zavorna oprema, naprave, metode in pogoji, ki jih ta pravilnik ne vključuje

2

Sporočilo

Dodatek 1 –

Seznam podatkov o vozilu za homologacije v skladu s Pravilnikom št. 90

Dodatek 2 –

Potrdilo o homologaciji zavorne opreme vozila

3

Namestitev homologacijskih oznak

4

Preskusi zaviranja in učinek zavornih sistemov

Dodatek –

Postopek za spremljanje stanja polnjenja akumulatorja

5

Dodatne določbe, ki veljajo za nekatera vozila, kot je določeno v ADR

6

Metoda merjenja odzivnega časa pri vozilih, ki so opremljena s pnevmatskimi zavornimi sistemi

Dodatek –

Primeri simulatorja

7

Določbe o virih energije in napravah za shranjevanje energije (akumulatorjih energije)

8

Določbe o posebnih pogojih za vzmetne zavorne sisteme

9

Določbe o parkirnih zavornih sistemih, opremljenih z napravo za mehansko blokiranje zavornih valjev (blokirna sprožila)

10

Porazdelitev zaviranja med osi vozil ter zahteve po združljivosti vlečnih vozil in priklopnikov

11

Primeri, v katerih preskusov tipa I in/ali tipa II (ali tipa IIA) ali tipa III ni treba izvajati

Dodatek 1

Dodatek 2 –

Alternativni postopki za preskusa tipa I in tipa III za zavore priklopnikov

Dodatek 3 –

Vzorec obrazca poročila o preskusu, kot je predpisan v odstavku 3.9 Dodatka 2 k tej prilogi

Dodatek 4 –

Vzorec obrazca poročila o preskusu za alternativno napravo za samodejno nastavljanje zavor, kot je predpisano v odstavku 3.7.3 Dodatka 2 k tej prilogi

Dodatek 5 –

Opisni list za osi in zavore priklopnikov glede na alternativni postopek za preskusa tipa I in tipa III

12

Pogoji za preskušanje vozil, opremljenih z naletnimi zavornimi sistemi

Dodatek 1

Dodatek 2 –

Poročilo o preskusu upravljalnega elementa naletnega zavornega sistema

Dodatek 3 –

Poročilo o preskusu zavore

Dodatek 4 –

Poročilo o preskusu združljivosti upravljalnega elementa naletne zavore, prenosnega sistema in zavor na priklopniku

13

Preskusne zahteve za vozila, opremljena s protiblokirnimi sistemi

Dodatek 1 –

Simboli in opredelitev pojmov

Dodatek 2 –

Izkoristek oprijema

Dodatek 3 –

Učinek na površinah ceste z različnim oprijemom

Dodatek 4 –

Metoda izbiranja površin ceste z nizko stopnjo oprijema

14

Preskusni pogoji za priklopnike z električnimi zavornimi sistemi

Dodatek –

Združljivost stopnje zaviranja priklopnika in povprečnega polnega pojemka skupine vlačilca in priklopnika (obremenjen ali neobremenjen priklopnik)

15

Postopek preskušanja zavornih oblog na vztrajnostnem dinamometru

16

Združljivost vlečnih vozil in priklopnikov v zvezi s podatkovno komunikacijo po standardu ISO 11992

17

Preskusni postopek za oceno funkcionalne združljivosti vozil, opremljenih z električnimi krmilnimi vodi

18

Posebne zahteve, ki se uporabljajo za varnostne vidike kompleksnih elektronskih krmilnih sistemov vozila

19

Preskušanje učinkovitosti sestavnih delov zavornega sistema

Dodatek 1 –

Vzorec obrazca poročila o preverjanju za membranske zavorne valje

Dodatek 2 –

Vzorec referenčnega poročila o rezultatih preskusa za membranske zavorne valje

Dodatek 3 –

Vzorec obrazca poročila o preverjanju za vzmetne zavore

Dodatek 4 –

Vzorec referenčnega poročila o rezultatih preskusa za vzmetne zavore

Dodatek 5 –

Opisni list za protiblokirni zavorni sistem priklopnika

Dodatek 6 –

Poročilo o preskusu protiblokirnega zavornega sistema priklopnika

Dodatek 7 –

Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila (priklopnika)

Dodatek 8 –

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila (priklopnika)

Dodatek 9 –

Simboli in opredelitev pojmov

Dodatek 10 –

Dokumentacija o preskusu na terenu iz odstavka 4.4.2.9 te priloge

Dodatek 11 –

Opisni list za funkcijo stabilnosti vozila (motornega vozila)

Dodatek 12 –

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila (motornega vozila)

20

Alternativni postopek za homologacijo priklopnikov

Dodatek 1 –

Postopek izračuna višine težišča

Dodatek 2 –

Graf preverjanja za odstavek 3.2.1.5 – Polpriklopniki

Dodatek 3 –

Graf preverjanja za odstavek 3.2.1.6 – Priklopniki s centralno osjo

Dodatek 4 –

Graf preverjanja za odstavek 3.2.1.7 – Priklopniki

Dodatek 5 –

Simboli in opredelitev pojmov

21

Posebne zahteve za vozila, opremljena s funkcijo stabilnosti vozila

Dodatek 1 –

Uporaba simulacije dinamične stabilnosti

Dodatek 2 –

Simulacijsko orodje dinamične stabilnosti in njegovo potrjevanje

Dodatek 3 –

Poročilo o preskusu funkcije stabilnosti vozila s simulacijskim orodjem

22

Zahteve za električni/elektronski vmesnik zavore pri avtomatiziranem priključku

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorij M2, M3, N in O (1) v zvezi z zaviranjem. (2)

1.2   Ta pravilnik ne zajema:

1.2.1

vozil, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h;

1.2.2

priklopnikov, ki jih ni mogoče priključiti na vozila na motorni pogon, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h;

1.2.3

vozil, opremljenih za invalidne voznike.

1.3   Ob upoštevanju veljavnih določb tega pravilnika oprema, naprave, metode in pogoji, navedeni v Prilogi 1, v tem pravilniku niso zajeti.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila v zvezi z zaviranjem;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: 2.2.1 pri vozilih na motorni pogon: 2.2.1.1 kategorija vozila (glej odstavek 1.1); 2.2.1.2 največja masa, kot je opredeljena v odstavku 2.16; 2.2.1.3 porazdelitev mase med osi; 2.2.1.4 najvišja konstrukcijsko določena hitrost; 2.2.1.5 drugačen tip zavorne opreme, zlasti glede prisotnosti ali odsotnosti opreme za zaviranje priklopnika ali kakršne koli prisotnosti električnega regenerativnega zavornega sistema; 2.2.1.6 število in razporeditev osi; 2.2.1.7 tip motorja; 2.2.1.8 število in razmerja prestav; 2.2.1.9 končna prestavna razmerja; 2.2.1.10 mere pnevmatik; 2.2.2 pri priklopnikih: 2.2.2.1 kategorija vozila (glej odstavek 1.1); 2.2.2.2 največja masa, kot je opredeljena v odstavku 2.16; 2.2.2.3 porazdelitev mase med osi; 2.2.2.4 drugačen tip zavorne opreme; 2.2.2.5 število in razporeditev osi; 2.2.2.6 mere pnevmatik;

2.3

„zavorni sistem“ pomeni kombinacijo delov, katerih funkcija je postopno zmanjševanje hitrosti premikajočega se vozila ali njegovo ustavljanje oziroma zadrževanje na mestu, če je že ustavljeno; te funkcije so določene v odstavku 5.1.2. Sistem sestavljajo upravljalni element, prenosni sistem in sama zavora;

2.4

„upravljalni element“ pomeni del, ki ga neposredno aktivira voznik (ali sovoznik pri nekaterih priklopnikih), da prenosni sistem oskrbi z energijo, potrebno za zaviranje ali krmiljenje. Ta energija je lahko fizična moč voznika ali energija iz drugega vira, ki ga upravlja voznik, ali v ustreznih primerih kinetična energija priklopnika ali kombinacija teh različnih vrst energije; 2.4.1 „aktiviranje“ pomeni uporabo in sprostitev upravljalnega elementa;

2.5

„prenosni sistem“ pomeni kombinacijo sestavnih delov med upravljalnim elementom in zavorami ter njihove funkcionalne povezave. Prenosni sistem je lahko mehanski, hidravlični, pnevmatski, električni ali kombinirani. Če zavorna moč izvira iz vira energije ali k njej prispeva vir energije, ki je neodvisen od voznika, je zaloga energije v sistemu prav tako del prenosnega sistema. Prenosni sistem se deli na dve neodvisni funkciji: prenos krmiljenja in prenos energije. Kadar se v tem pravilniku izraz „prenosni sistem“ uporablja samostojno, pomeni „prenos krmiljenja“ in „prenos energije“. Krmilni in napajalni vodi med vlečnimi vozili in priklopniki se ne štejejo za dele prenosnega sistema; 2.5.1 „prenos krmiljenja“ pomeni kombinacijo sestavnih delov prenosnega sistema, ki krmilijo delovanje zavor, vključno s funkcijo krmiljenja in potrebnimi zalogami energije; 2.5.2 „prenos energije“ pomeni kombinacijo sestavnih delov, ki zavore oskrbujejo z energijo, potrebno za njihovo funkcijo, vključno z zalogami energije, potrebnimi za delovanje zavor;

2.6

„zavora“ pomeni del, v katerem se razvijajo sile, ki nasprotujejo gibanju vozila. To je lahko torna zavora (kadar sile proizvaja trenje med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu); električna zavora (kadar sile proizvaja elektromagnetno delovanje med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu, vendar nista v stiku); hidravlična zavora (kadar sile proizvaja delovanje tekočine, ki se nahaja med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu); ali motorna zavora (kadar sile izhajajo iz umetno povečanega zaviranja motorja, prenesenega na kolesa);

2.7

„različne vrste zavornih sistemov“ pomenijo sisteme, ki se razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: 2.7.1 sestavni deli, ki imajo različne značilnosti; 2.7.2 sestavni del, izdelan iz materialov z različnimi značilnostmi, ali sestavni del, ki se razlikuje po obliki ali velikosti; 2.7.3 različna sestava delov;

2.8	„sestavni del zavornega sistema“ pomeni enega od posameznih delov, ki po vgradnji skupaj tvorijo zavorni sistem;

2.9

„povezano zaviranje“ pomeni zaviranje skupine vozil z napeljavo, ki ima naslednje značilnosti: 2.9.1 en upravljalni element, ki ga voznik aktivira s svojega sedeža postopoma in z enim samim gibom; 2.9.2 energija, ki se uporablja za zaviranje vozil v skupini vozil, izhaja iz istega vira (ki je lahko fizična moč voznika); 2.9.3 zavorna napeljava zagotavlja hkratno ali primerno stopenjsko zaviranje vsakega posameznega vozila v skupini ne glede na njegov položaj v njej;

2.10

„polpovezano zaviranje“ pomeni zaviranje skupine vozil z napeljavo, ki ima naslednje značilnosti: 2.10.1 en upravljalni element, ki ga voznik aktivira s svojega sedeža postopoma in z enim samim gibom; 2.10.2 energija, ki se uporablja za zaviranje vozil v skupini vozil, izhaja iz dveh različnih virov (eden je lahko fizična moč voznika); 2.10.3 zavorna napeljava zagotavlja hkratno ali primerno stopenjsko zaviranje vsakega posameznega vozila v skupini ne glede na njegov položaj v njej;

2.11	„samodejno zaviranje“ pomeni zaviranje priklopnikov, ki se samodejno aktivira v primeru ločitve med seboj spojenih vozil, tudi zaradi pretrganja spoja med temi vozili, ne da bi to negativno vplivalo na učinkovitost zaviranja preostalega dela skupine vozil;

2.12	„naletno zaviranje“ pomeni zaviranje z izkoriščanjem sil, ki nastanejo pri naletu priklopnika na vlečno vozilo;

2.13

„stopnjevano zaviranje“ pomeni zaviranje, pri katerem med običajnim delovanjem opreme in med aktiviranjem zavor (glej odstavek 2.4.1) 2.13.1 voznik lahko v vsakem trenutku poveča ali zmanjša zavorno silo z upravljalnim elementom, 2.13.2 se zavorna sila spreminja sorazmerno z delovanjem na upravljalni element (monotono delovanje) in 2.13.3 se zavorna sila zlahka uravnava z zadostno natančnostjo;

2.14	„stopenjsko zaviranje“ je funkcija, ki se lahko uporablja, kjer se za upravljanje dveh ali več virov zaviranja uporablja skupni upravljalni element, pri čemer se lahko enemu viru da prednost z zadrževanjem drugih virov tako, da je za njihovo aktiviranje potreben večji gib upravljalnega elementa;

2.15

„sistem trajne zavore“ pomeni dodatni zavorni sistem z zmožnostjo zagotavljanja in ohranjanja zavornega učinka v daljšem časovnem obdobju brez pomembnejšega zmanjšanja učinkovitosti. Izraz „sistem trajne zavore“ zajema celotni sistem, vključno z upravljalnim elementom; 2.15.1 sistem trajne zavore lahko zajema eno napravo ali kombinacijo več naprav. Vsaka naprava ima lahko svoj upravljalni element. 2.15.2 Nastavitve upravljalnega elementa za sisteme trajne zavore: 2.15.2.1 „neodvisni sistem trajne zavore“ pomeni sistem trajne zavore, katerega upravljalni element je ločen od delovnega in drugih zavornih sistemov; 2.15.2.2 „vgrajeni sistem trajne zavore“ pomeni sistem trajne zavore, katerega upravljalni element je vgrajen v napravo delovnega zavornega sistema tako, da se sistem trajne zavore in delovni zavorni sistem uporabljata hkrati ali primerno stopenjsko z upravljanjem kombiniranega upravljalnega elementa; 2.15.2.3 „kombinirani sistem trajne zavore“ pomeni vgrajeni sistem trajne zavore z zavoro z odklopno napravo, ki kombiniranemu upravljalnemu elementu omogoča, da uporablja samo delovni zavorni sistem;

2.16	„obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno tako, da doseže svojo „največjo maso“, razen kadar je navedeno drugače;

2.17	„največja masa“ pomeni največjo maso, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državni upravni organ);

2.18	„porazdelitev mase med osi“ pomeni porazdelitev vpliva sile težnosti na maso vozila in/ali njegovega tovora med osi;

2.19	„obremenitev koles/osi“ pomeni navpično statično reakcijo (silo) površine ceste v dotikališču na kolesa osi;

2.20	„največja statična obremenitev koles/osi“ pomeni statično obremenitev koles/osi v stanju, ko je vozilo obremenjeno;

2.21

„električno regenerativno zaviranje“ pomeni zavorni sistem, ki med pojemkom pretvarja kinetično energijo vozila v električno energijo; 2.21.1 „upravljalni element električnega regenerativnega zaviranja“ pomeni napravo, ki uravnava delovanje električnega regenerativnega zavornega sistema; 2.21.2 „električni regenerativni zavorni sistem kategorije A“ pomeni električni regenerativni zavorni sistem, ki ni del delovnega zavornega sistema; 2.21.3 „električni regenerativni zavorni sistem kategorije B“ pomeni električni regenerativni zavorni sistem, ki je del delovnega zavornega sistema; 2.21.4 „stanje električnega polnjenja“ pomeni trenutno razmerje med količino električne energije, shranjene v pogonskem akumulatorju, in največjo količino električne energije, ki jo je mogoče shraniti v tem akumulatorju; 2.21.5 „pogonski akumulator“ pomeni sklop za shranjevanje energije, ki se uporablja za oskrbo pogonskih motorjev vozila z električno energijo;

2.22

„hidravlični zavorni sistem s shranjeno energijo“ pomeni zavorni sistem, v katerem energijo dobavlja hidravlična tekočina pod tlakom, shranjena v enem ali več akumulatorjih, ki jih napaja ena ali več tlačnih črpalk, od katerih je vsaka opremljena z napravo za omejevanje tlaka na najvišjo vrednost. To vrednost določi proizvajalec;

2.23	„sočasno blokiranje sprednjih in zadnjih koles“ pomeni stanje, v katerem je čas med prvim blokiranjem zadnjega (drugega) kolesa na zadnji osi in prvim blokiranjem zadnjega (drugega) kolesa na sprednji osi manjši od 0,1 sekunde;

2.24	„električni krmilni vod“ pomeni električno povezavo med dvema voziloma, ki omogoča krmiljenje zavor na vlečenem vozilu v skupini. Sestavljen je iz električne napeljave in priključka ter vključuje dele za podatkovno komunikacijo in oskrbo z električno energijo za prenos krmiljenja priklopnika;

2.25	„podatkovna komunikacija“ pomeni prenos digitalnih podatkov v skladu s pravili protokola;

2.26	„od točke do točke“ pomeni topologijo komunikacijskega omrežja s samo dvema enotama. Vsaka enota ima vgrajen zaključni upor za komunikacijski vod;

2.27	„upravljalni element sile spoja“ pomeni sistem/funkcijo za samodejno uravnavanje stopnje zaviranja vlečnega vozila in priklopnika;

2.28

za oceno funkcije prenosa zavornega sistema so potrebne opredelitve „nazivne vrednosti“ za referenčni učinek zaviranja tako, da se za vozila posamezno primerja izhodna in vhodna vrednost; 2.28.1 „nazivna vrednost“ za vozilo na motorni pogon je opredeljena kot značilnost, ki se lahko dokaže pri homologaciji in povezuje stopnjo zaviranja samostojnega vozila z ravnjo vhodne zavorne spremenljivke; 2.28.2 „nazivna vrednost“ za priklopnik je opredeljena kot značilnost, ki se lahko dokaže pri homologaciji in povezuje stopnjo zaviranja s signalom spojne glave; 2.28.3 „nazivna vrednost zahteve“ za upravljalni element sile spoja je opredeljena kot značilnost, ki povezuje signal spojne glave s stopnjo zaviranja in se lahko dokaže pri homologaciji v mejah območij združljivosti iz Priloge 10;

2.29

„samodejno krmiljeno zaviranje“ pomeni funkcijo v kompleksnem elektronskem krmilnem sistemu, pri kateri je namen aktiviranja zavornih sistemov ali zavor nekaterih osi povzročiti upočasnjevanje vozila z neposrednim delovanjem voznika ali brez njega, pri čemer to zaviranje izhaja iz samodejnega vrednotenja informacij iz vozila;

2.30	„selektivno zaviranje“ pomeni funkcijo v kompleksnem elektronskem krmilnem sistemu, pri kateri se posamezne zavore aktivirajo samodejno, pri čemer je upočasnjevanje vozila sekundarno glede na spremembe vedenja vozila;

2.31	„referenčne zavorne sile“ pomenijo zavorne sile ene osi, ki se ustvarijo pri obsegu pnevmatike na napravi za preskušanje zavor z valji glede na tlak v sprožilu zavore in se določijo pri homologaciji;

2.32	„zavorni signal“: logični signal, ki nakazuje aktiviranje zavore, kot je določeno v odstavku 5.2.1.30;

2.33	„signal za zaviranje v sili“: logični signal, ki nakazuje zaviranje v sili, kot je določeno v odstavku 5.2.1.31;

2.34

„funkcija stabilnosti vozila“ pomeni funkcijo elektronskega nadzora vozila, ki izboljša dinamično stabilnost vozila. 2.34.1 Funkcija stabilnosti vozila vključuje eno ali oboje od naslednjega: (a) nadzor smeri; (b) nadzor proti prevrnitvi. 2.34.2 Nadzorne funkcije v okviru funkcije stabilnosti vozila: 2.34.2.1 „nadzor smeri“ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki vozniku vozila na motorni pogon v primeru podkrmiljenja ali prekrmiljenja pomaga ohraniti želeno smer znotraj fizičnih omejitev vozila ter v primeru priklopnika pomaga ohraniti priklopnik v smeri vožnje vlečnega vozila; 2.34.2.2 „nadzor proti prevrnitvi“ pomeni funkcijo v okviru funkcije stabilnosti vozila, ki se v primeru nevarnosti prevrnitve odzove tako, da stabilizira vozilo na motorni pogon ali kombinacijo vlečnega vozila in priklopnika ali priklopnik med dinamičnimi manevri znotraj fizičnih omejitev vozila;

2.35	„zadevni priklopnik“ je priklopnik, ki predstavlja tip priklopnika, za katerega se zahteva homologacija;

2.36	„faktor zaviranja (BF)“ je vhodno in izhodno razmerje ojačanja zavore;

2.37	„identifikacijska oznaka“ označuje zavorne kolute ali zavorne bobne, zajete s homologacijo zavornega sistema v skladu s tem pravilnikom. Obsega najmanj blagovno ime ali blagovno znamko proizvajalca in identifikacijsko številko;

2.38	„skupina osi“ pomeni več osi, pri čemer je razmik med eno osjo in njeno sosednjo osjo največ 2,0 m. Če je razmik med eno osjo in njeno sosednjo osjo večji kot 2,0 m, se vsaka posamezna os šteje za neodvisno skupino osi;

2.39	„vrsta vozila“ pomeni opisni izraz za vozilo – vlačilec za polpriklopnik, tovornjak, avtobus, polpriklopnik, priklopnik, priklopnik s centralno osjo;

2.40	„zavorni električni/elektronski vmesnik“ pomeni del ločljive električne/elektronske povezave med vlečnim vozilom in vlečenim vozilom, namenjen zavornemu sistemu;

2.41	„avtomatizirani priključek“ pomeni sistem, pri katerem se električna in pnevmatska povezava med vlečnim vozilom in vlečenim vozilom vzpostavi samodejno brez neposrednega posredovanja upravljavca.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila v zvezi z zaviranjem vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na postavke iz odstavka 2.2. Navesti je treba številke in/ali simbole, ki opredeljujejo tip vozila ter v primeru vozil na motorni pogon tip motorja;

3.2.2

seznam ustrezno opredeljenih sestavnih delov zavornega sistema;

3.2.3

diagram sestavljenega zavornega sistema in navedba položaja njegovih sestavnih delov na vozilu;

3.2.4

podrobne risbe vsakega sestavnega dela, s pomočjo katerih je mogoče te dele enostavno prepoznati in ugotoviti, kje so nameščeni.

3.3   Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se predloži tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse.

3.4   Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5 in 6, se homologacija navedenega tipa vozila podeli.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, pri čemer prvi dve števki (zdaj 11) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom zavornega sistema, ali drugemu tipu vozila.

4.3   Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, skupaj s povzetkom informacij iz dokumentacije, navedene v odstavkih 3.2.1 do 3.2.4, pri čemer so risbe, ki jih predloži vložnik, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3), in

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5   Vendar številki Pravilnika sledi črka „M“, če je bilo vozilo kategorije M2 ali M3 homologirano v skladu z določbami odstavka 1.8 Priloge 4 k temu pravilniku.

4.6   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številke pravilnikov, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.7   Homologacijska oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.8   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila ali nanjo.

4.9   V Prilogi 3 k temu pravilniku so prikazani primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1   Splošno

5.1.1   Zavorni sistem

5.1.1.1   Zavorni sistem mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen tako, da kljub morebitnim tresljajem omogoča, da je vozilo pri običajni uporabi skladno z določbami tega pravilnika.

5.1.1.2   Zavorni sistem mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen zlasti tako, da je odporen proti koroziji in staranju, ki jima je izpostavljen.

5.1.1.3   Zavorne obloge ne smejo vsebovati azbesta.

5.1.1.4   Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost zavornih sistemov, vključno z električnim krmilnim vodom. To se dokaže s skladnostjo s tehničnimi zahtevami in upoštevanjem prehodnih določb Pravilnika št. 10 z uporabo:

(a)	sprememb 03 za vozila brez priklopnega sistema za napajanje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja (pogonski akumulatorji);

(b)	sprememb 04 za vozila s priklopnim sistemom za napajanje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja (pogonski akumulatorji).

5.1.1.5   Signal za zaznavo okvare lahko za trenutek (< 10 ms) prekine signal za zahtevo pri prenosu krmiljenja, če se s tem zavorni učinek ne zmanjša.

5.1.2   Funkcije zavornega sistema

Zavorni sistem iz odstavka 2.3 tega pravilnika mora izpolnjevati naslednje funkcije:

5.1.2.1

Delovni zavorni sistem Delovni zavorni sistem mora omogočati upravljanje gibanja vozila ter njegovo varno, hitro in učinkovito ustavljanje pri kateri koli hitrosti in obremenitvi ter na katerem koli klancu navzgor ali navzdol. Zaviranje mora biti mogoče izvajati stopnjevano. Vozniku mora biti omogočeno zaviranje z njegovega sedeža, ne da bi moral umakniti roke z volana.

5.1.2.2

Pomožni zavorni sistem Pomožni zavorni sistem mora omogočati ustavitev vozila v primerni razdalji v primeru okvare delovnega zavornega sistema. Zaviranje mora biti mogoče izvajati stopnjevano. Vozniku mora biti omogočeno zaviranje z njegovega sedeža, tako da lahko vsaj z eno roko še vedno drži volan. V teh določbah se predpostavlja, da je sočasno možna največ ena okvara delovnega zavornega sistema.

5.1.2.3

Parkirni zavorni sistem Parkirni zavorni sistem mora omogočati zadrževanje vozila na mestu na klancu navzgor ali navzdol tudi takrat, ko voznika ni v vozilu, pri čemer delujoče dele blokira samo mehanska naprava. Vozniku mora biti omogočeno zaviranje z njegovega sedeža, pri čemer za priklopnike veljajo določbe odstavka 5.2.2.10 tega pravilnika. Pnevmatska zavora priklopnika in parkirni zavorni sistem vlečnega vozila se lahko upravljata sočasno, če lahko voznik kadar koli preveri, ali je učinek parkirne zavore skupine vozil, ki se doseže s povsem mehanskim delovanjem parkirnega zavornega sistema, zadosten.

5.1.3   Povezave pnevmatskih zavornih sistemov med vozili na motorni pogon in priklopniki

5.1.3.1   Povezave pnevmatskih zavornih sistemov med vozili na motorni pogon in priklopniki morajo biti v skladu z odstavkom 5.1.3.1.1, 5.1.3.1.2 ali 5.1.3.1.3:

5.1.3.1.1

en pnevmatski napajalni vod in en pnevmatski krmilni vod;

5.1.3.1.2

en pnevmatski napajalni vod, en pnevmatski krmilni vod in en električni krmilni vod;

5.1.3.1.3

en pnevmatski napajalni vod in en električni krmilni vod; za to možnost velja opomba. (4)

5.1.3.2   Električni krmilni vod vozila na motorni pogon mora zagotoviti informacije, ali lahko električni krmilni vod izpolni zahteve iz odstavka 5.2.1.18.2 brez pomoči pnevmatskega krmilnega voda. Zagotoviti mora tudi informacije, ali je opremljen z dvema krmilnima vodoma v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2 ali s samo enim električnim krmilnim vodom v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3.

5.1.3.3   Vozilo na motorni pogon, opremljeno v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3, mora prepoznati, da priključitev priklopnika, opremljenega v skladu z odstavkom 5.1.3.1.1, ni združljiva. Kadar so takšna vozila električno povezana prek električnega krmilnega voda vlečnega vozila, mora voznika na to opozoriti rdeči svetlobni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1, ko pa je sistem pod napetostjo, se morajo zavore na vlečnem vozilu samodejno aktivirati. To aktiviranje zavor mora zagotoviti vsaj predpisan učinek parkirne zavore, ki je določen v odstavku 2.3.1 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.1.3.4   V primeru vozila na motorni pogon, ki je opremljeno z dvema krmilnima vodoma, kot je določeno v odstavku 5.1.3.1.2, in je električno priključeno na priklopnik, ki je prav tako opremljen z dvema krmilnima vodoma, morajo biti izpolnjene naslednje določbe:

5.1.3.4.1

oba signala morata biti navzoča na spojni glavi, pri čemer mora priklopnik uporabiti električni upravljalni signal, razen če se šteje, da je signal odpovedal. V tem primeru priklopnik samodejno preklopi na pnevmatski krmilni vod;

5.1.3.4.2

vsako vozilo mora biti v skladu z ustreznimi določbami Priloge 10 k temu pravilniku glede električnih in pnevmatskih krmilnih vodov, in

5.1.3.4.3

kadar električni upravljalni signal preseže ekvivalent 100 kPa za več kot 1 sekundo, mora priklopnik preveriti, ali je pnevmatski signal na voljo; če pnevmatskega signala ni, mora priklopnik voznika opozoriti z ločenim rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2.

5.1.3.5   Priklopnik je lahko opremljen, kot je določeno v odstavku 5.1.3.1.3, če ga je mogoče upravljati samo skupaj z vozilom na motorni pogon z električnim krmilnim vodom, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2.1.18.2. V vseh drugih primerih mora priklopnik, kadar je električno povezan, samodejno aktivirati zavore ali ostati zavrt. Voznika mora opozoriti ločen rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2.

(a)

Električni krmilni vod mora biti skladen s standardoma ISO 11992-1 in 11992-2:2003 ter spremembami 1:2007, mora biti tipa „od točke do točke“ ter uporabljati: (i) priključek s sedmimi poli v skladu s standardom ISO 7638-1 ali 7638-2:2003 ali (ii) v primeru sistemov z avtomatizirano povezavo električnega krmilnega voda, mora avtomatizirani priključek zagotavljati najmanj enako število polov kot zgoraj omenjeni priključek v skladu s standardom ISO 7638 ter izpolnjevati zahteve iz Priloge 22 k temu pravilniku.

(b)

Podatkovni kontakti priključka v skladu s standardom ISO 7638 se morajo uporabljati za prenos informacij izključno za zavorne funkcije (vključno z ABS) in funkcije voznega mehanizma (krmilje, pnevmatike in vzmetenje), kot je določeno v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007. Zavorne funkcije imajo prednost ter se morajo ohraniti v običajnem stanju in stanju okvare. Prenos informacij o voznem mehanizmu ne sme zadržati zavornih funkcij.

(c)

Oskrba z energijo, ki jo zagotavlja priključek v skladu s standardom ISO 7638, se mora uporabljati izključno za zavorne funkcije in funkcije voznega mehanizma ter funkcijo, potrebno za prenos informacij v zvezi s priklopnikom, ki se ne prenašajo prek električnega krmilnega voda. Vendar v vseh primerih veljajo določbe odstavka 5.2.2.18 tega pravilnika. Vse druge funkcije je treba oskrbovati z energijo iz drugih virov.

5.1.3.6.1   Podpora sporočil, opredeljenih v standardu ISO 11992-2:2003, ki vključuje spremembe 1:2007, je določena v Prilogi 16 k temu pravilniku za bodisi vlečno vozilo bodisi priklopnik.

5.1.3.6.2   Funkcionalna združljivost vlečnih in vlečenih vozil, opremljenih z električnimi krmilnimi vodi, kot je opredeljeno zgoraj, se mora oceniti v času homologacije s preverjanjem, ali so izpolnjene ustrezne določbe standarda ISO 11992:2003, vključno z deloma 1 in 2 standarda ISO 11992-2:2003 ter njegovih sprememb 1:2007. V Prilogi 17 k temu pravilniku je naveden primer preskusov, ki se lahko uporabijo za izvedbo te ocene.

5.1.3.6.3   Kadar je vozilo na motorni pogon opremljeno z električnim krmilnim vodom in je električno priključeno na priklopnik, ki je opremljen z električnim krmilnim vodom, mora biti v vozilu na motorni pogon zaznana trajajoča okvara (> 40 ms) v električnem krmilnem vodu, na katero mora biti voznik opozorjen z rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.1.2, kadar so takšna vozila povezana z električnim krmilnim vodom.

5.1.3.7   Če delovanje parkirnega zavornega sistema na vozilu na motorni pogon pomeni tudi delovanje zavornega sistema na priklopniku, kot je dovoljeno v odstavku 5.1.2.3, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne zahteve:

5.1.3.7.1

kadar je vozilo na motorni pogon opremljeno v skladu z odstavkom 5.1.3.1.1, se mora z aktiviranjem parkirnega zavornega sistema vozila na motorni pogon aktivirati zavorni sistem na priklopniku prek pnevmatskega krmilnega voda;

5.1.3.7.2

kadar je vozilo na motorni pogon opremljeno v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2, se mora z aktiviranjem parkirnega zavornega sistema na vozilu na motorni pogon aktivirati zavorni sistem na priklopniku, kot je predpisano v odstavku 5.1.3.7.1. Poleg tega se lahko z aktiviranjem parkirnega zavornega sistema aktivira tudi zavorni sistem na priklopniku prek električnega krmilnega voda;

5.1.3.7.3

kadar je vozilo na motorni pogon opremljeno v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3 ali če izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2.1.18.2 brez pomoči pnevmatskega krmilnega voda iz odstavka 5.1.3.1.2, se mora z aktiviranjem parkirnega zavornega sistema na vozilu na motorni pogon aktivirati zavorni sistem na priklopniku prek električnega krmilnega voda. Kadar je električna energija za zavorno opremo vozila na motorni pogon izklopljena, se mora zaviranje priklopnika izvesti z izpraznitvijo napajalnega voda (poleg tega lahko pnevmatski krmilni vod ostane pod tlakom); napajalni vod lahko ostane prazen le do ponovne zagotovitve električne energije za zavorno opremo vozila na motorni pogon in sočasne ponovne zagotovitve zaviranja priklopnika prek električnega krmilnega voda.

5.1.3.8   Izklopne naprave, ki se ne aktivirajo samodejno, niso dovoljene.

5.1.3.9   Pri skupinah vlačilca in polpriklopnika morajo biti gibke cevi in kabli del vozila na motorni pogon. V vseh drugih primerih morajo biti gibke cevi in kabli del priklopnika.

V primeru avtomatiziranega priključka se ta zahteva glede razporeditve gibkih cevi in kablov ne uporablja.

5.1.4   Določbe za redni tehnični pregled zavornih sistemov

5.1.4.1   Omogočena mora biti ocena stanja sestavnih delov delovne zavore, ki se obrabijo, npr. torne zavorne obloge in bobni/koluti (v primeru bobnov ali kolutov ni nujno, da se ocena obrabe izvede v času rednega tehničnega pregleda). Metoda, s katero se lahko ta ocena izvede, je opredeljena v odstavkih 5.2.1.11.2 in 5.2.2.8.2 tega pravilnika.

5.1.4.2   Za določitev zavornih sil vsake osi vozila s pnevmatskim zavornim sistemom med uporabo so potrebni priključki za preverjanje tlaka zraka:

5.1.4.2.1

v vsakem neodvisnem tokokrogu zavornega sistema, in sicer na lahko dostopnem mestu čim bliže zavornemu valju, ki je nameščen najbolj neugodno glede na odzivni čas iz Priloge 6;

5.1.4.2.2

v zavornem sistemu, ki vključuje napravo za izravnavanje tlaka iz odstavka 7.2 Priloge 10, in sicer v tlačnem vodu pred in za to napravo, na najbližjem dostopnem mestu. Če se ta naprava upravlja pnevmatsko, je za simulacijo obremenitve potreben dodatni priključek za preverjanje. Kadar takšna naprava ni vgrajena, se mora zagotoviti en priključek za preverjanje tlaka, ki je enakovreden priključku za to napravo, navedenemu zgoraj. Ti priključki za preverjanje morajo biti nameščeni na mestu, ki je zlahka dostopno s tal ali iz vozila;

5.1.4.2.3

na lahko dostopnem mestu čim bliže napravi za shranjevanje energije, ki je nameščena na najbolj neugodnem mestu v smislu odstavka 2.4 oddelka A Priloge 7;

5.1.4.2.4

v vsakem neodvisnem tokokrogu zavornega sistema, tako da je mogoče preveriti vhodni in izhodni tlak celotnega prenosnega voda;

5.1.4.2.5

priključki za preverjanje tlaka morajo biti v skladu s točko 4 standarda ISO 3583:1984.

5.1.4.3   Dostopa do potrebnih priključkov za preverjanje tlaka ne smejo ovirati spremembe in sklop pripomočkov ali karoserija vozila.

5.1.4.4   Pod statičnimi pogoji na kotalni preskusni napravi ali napravi za preskušanje zavor z valji mora biti mogoče ustvariti največje zavorne sile.

5.1.4.5   Podatki o zavornem sistemu:

5.1.4.5.1

Podatki pnevmatskega zavornega sistema za preskus funkcionalnosti in učinkovitosti so navedeni na vozilu na vidnem mestu v neizbrisni obliki ali so prosto dostopni v drugi obliki (npr. priročnik, elektronska evidenca podatkov).

5.1.4.5.2

Za vozila, opremljena s pnevmatskimi zavornimi sistemi, se zahtevajo vsaj naslednji podatki: Podatki o pnevmatskih značilnostih: Kompresor/ventil sprostila (5) Največji odklopni tlak = … kPa Najmanjši vklopni tlak = … kPa Zaščitni ventil s štirimi tokokrogi Statični tlak zapiranja = … kPa Krmilni ventil ali zavorni ventil (6) priklopnika, kot je ustrezno Ustrezen dovodni tlak pri tlaku 150 kPa = … kPa Najmanjši konstrukcijsko določen tlak v delovnem zavornem sistemu za izračun (5)  (7)       Osi Tip zavornega valja (8) Delovni/parkirni / / / Največji gib (8) smaks = … mm       Dolžina vzvoda (8) = … mm

5.1.4.6   Referenčne zavorne sile

5.1.4.6.1   Referenčne zavorne sile se določijo za vozila s pnevmatskimi zavorami, in sicer z napravo za preskušanje zavor z valji.

5.1.4.6.2   Referenčne zavorne sile se določijo za tlak v sprožilu zavore v razponu od 100 kPa do tlaka, ki se ustvari pod pogoji tipa 0 za vsako os. Vložnik vloge za homologacijo mora navesti referenčne zavorne sile za tlak pri aktiviranju zavore v razponu od 100 kPa naprej. Proizvajalec vozila mora te podatke dati na voljo v skladu z odstavkom 5.1.4.5.1.

5.1.4.6.3   Navesti je treba takšne referenčne zavorne sile, da lahko vozilo ustvari stopnjo zaviranja, ki je enakovredna stopnji iz Priloge 4 k temu pravilniku za ustrezno vozilo (50 % za vozila kategorije M2, M3, N2, N3, O3 ali O4, razen polpriklopnikov, 45 % za polpriklopnike), kadar koli izmerjena zavorna sila na valju za vsako os, ne glede na obremenitev, ni manjša od referenčne zavorne sile za navedeni tlak v sprožilu zavore v določenem razponu delovnega tlaka (9).

5.1.4.7   Pravilno stanje delovanja tistih kompleksnih elektronskih sistemov, ki nadzorujejo zaviranje, mora biti mogoče preveriti pogosto in na preprost način. Če so potrebne posebne informacije, morajo biti te prosto dostopne.

5.1.4.7.1   Kadar voznika na stanje delovanja opozarjajo opozorilni signali, kot je določeno v tem pravilniku, mora biti pravilno stanje delovanja mogoče potrditi med rednim tehničnim pregledom z opazovanjem opozorilnih signalov po vklopu.

5.1.4.7.2   V času homologacije je treba sredstva za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja načina preverjanja, ki ga izbere proizvajalec (npr. opozorilni signal), opisati zaupno.

Ta zahteva glede zaščite pa je izpolnjena tudi, kadar je na voljo sekundarni način preverjanja pravilnega stanja delovanja.

5.1.5   Zahteve iz Priloge 18 veljajo za varnostne vidike vseh kompleksnih elektronskih krmilnih sistemov vozil, ki zagotavljajo prenos krmiljenja zavorne funkcije ali pa so njegov del, vključno s tistimi, ki uporabljajo zavorne sisteme za samodejno krmiljeno zaviranje ali selektivno zaviranje.

Vendar za sisteme ali funkcije, ki uporabljajo zavorni sistem kot sredstvo za doseganje cilja višje ravni, Priloga 18 velja le, če imajo neposreden učinek na zavorni sistem. Če so na voljo takšni sistemi, se med homologacijskim preskušanjem zavornega sistema ne smejo deaktivirati.

5.2   Značilnosti zavornih sistemov

5.2.1   Vozila kategorij M2, M3 in N

5.2.1.1   Sklop zavornih sistemov, s katerimi je opremljeno vozilo, mora izpolnjevati zahteve, ki so predpisane za delovne, pomožne in parkirne zavorne sisteme.

5.2.1.2   Sistemi, ki omogočajo delovanje delovne, pomožne in parkirne zavore, imajo lahko skupne sestavne dele, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.2.1.2.1

vgrajena morata biti vsaj dva upravljalna elementa, ki sta med seboj neodvisna in ju voznik med vožnjo zlahka doseže s svojega sedeža. Za vse kategorije vozil, razen M2 in M3, mora biti vsak upravljalni element zavor (razen upravljalnega elementa sistema trajne zavore) zasnovan tako, da se po sprostitvi vrne v popolnoma izklopljen položaj. Ta zahteva ne velja za upravljalni element parkirne zavore (ali ta del kombiniranega upravljalnega elementa), kadar je mehansko blokiran v delovni legi;

5.2.1.2.2

upravljalni element delovnega zavornega sistema mora biti neodvisen od upravljalnega elementa parkirnega zavornega sistema;

5.2.1.2.3

če imata delovni zavorni sistem in pomožni zavorni sistem skupni upravljalni element, se učinkovitost povezave med tem upravljalnim elementom in različnimi sestavnimi deli prenosnih sistemov po določenem času uporabe ne sme zmanjšati;

5.2.1.2.4

če imata delovni zavorni sistem in pomožni zavorni sistem skupni upravljalni element, mora biti parkirni zavorni sistem zasnovan tako, da ga je mogoče aktivirati med vožnjo. Ta zahteva ne velja, če je mogoče delovni zavorni sistem vozila aktivirati, tudi delno, s pomožnim upravljalnim elementom;

5.2.1.2.5

brez poseganja v zahteve iz odstavka 5.1.2.3 tega pravilnika lahko delovni zavorni sistem in parkirni zavorni sistem uporabljata skupne sestavne dele pri svojih prenosnih sistemih, če so v primeru okvare katerega koli dela prenosnih sistemov še vedno izpolnjene zahteve za pomožno zaviranje;

5.2.1.2.6

v primeru loma katerega koli sestavnega dela, razen zavor (kot je opredeljeno v odstavku 2.6 tega pravilnika), ali sestavnih delov iz odstavka 5.2.1.2.8 ali v primeru katerih koli drugih okvar delovnega zavornega sistema (napaka v delovanju, delna ali popolna poraba zaloge energije) mora biti mogoče z uporabo pomožnega zavornega sistema ali tistega dela delovnega zavornega sistema, ki ni prizadet, vozilo ustaviti v pogojih, predpisanih za pomožno zaviranje;

5.2.1.2.7

zlasti kadar imata pomožni zavorni sistem in delovni zavorni sistem skupni upravljalni element in skupni prenosni sistem: 5.2.1.2.7.1 če se zaviranje z delovno zavoro aktivira s fizično močjo voznika ob pomoči ene ali več zalog energije, mora v primerih, ko energije iz teh zalog ni mogoče izkoristiti, zagotoviti učinek pomožne zavore fizična moč voznika ob pomoči zalog energije, če katere od njih okvara ni prizadela, pri čemer sila, s katero deluje na upravljalni element, ne sme presegati predpisanih zgornjih mej. 5.2.1.2.7.2 če sta sila in prenosni sistem delovne zavore odvisna izključno od uporabe zaloge energije, ki jo upravlja voznik, morata obstajati vsaj dve popolnoma neodvisni zalogi energije, pri čemer ima vsaka od njiju lasten neodvisen prenosni sistem; vsaka lahko deluje le na zavore dveh ali več koles, ki so izbrana tako, da lahko sama zagotovijo predpisano stopnjo pomožnega zaviranja, pri čemer ne smejo ogroziti stabilnosti vozila med zaviranjem; poleg tega mora biti vsaka od navedenih zalog energije opremljena z opozorilno napravo, kot je opredeljeno v odstavku 5.2.1.13. V vsakem tokokrogu delovnega zavornega sistema mora biti v vsaj eni od posod za zrak naprava za odvod in črpanje na ustreznem in lahko dostopnem mestu; 5.2.1.2.7.3 če sta sila in prenosni sistem delovne zavore odvisna izključno od uporabe zaloge energije, se šteje, da je za prenosni sistem dovolj ena zaloga energije, če se predpisano pomožno zaviranje zagotovi s fizično močjo voznika, ki deluje na upravljalni element delovne zavore, in so izpolnjene zahteve iz odstavka 5.2.1.6;

5.2.1.2.8

nekateri deli, kot so stopalka in njen ležaj, glavni valj in njegovi bati (hidravlični sistemi), krmilni ventil (hidravlični in/ali pnevmatski sistemi), povezava med stopalko in glavnim valjem ali krmilnim ventilom, zavorni valji in njihovi bati (hidravlični in/ali pnevmatski sistemi) ter sklopi vzvoda in odmikača zavor, se ne štejejo za podvržene okvaram, če so ustrezno dimenzionirani, zlahka dostopni za vzdrževanje in imajo vsaj takšne varnostne značilnosti, kot je predpisano za druge bistvene sestavne dele vozila (na primer krmilno vzvodje). Kateri koli od navedenih delov, katerega okvara bi onemogočila zaviranje vozila z vsaj takšno učinkovitostjo, kot je predpisana za pomožno zaviranje, mora biti izdelan iz kovine ali materiala z enakimi lastnostmi in ne sme biti podvržen znatnim deformacijam pri običajnem delovanju zavornih sistemov.

5.2.1.3   Kadar obstajata ločena upravljalna elementa delovnega zavornega sistema in pomožnega zavornega sistema, ne sme hkratno aktiviranje obeh povzročiti odpovedi delovanja delovnega zavornega sistema in delovanja pomožnega zavornega sistema, niti takrat, ko oba zavorna sistema delujeta brezhibno, niti takrat, ko je eden od njiju v okvari.

5.2.1.4   Delovni zavorni sistem, v kombinaciji s pomožnim zavornim sistemom ali ne, mora biti takšen, da se v primeru okvare dela njegovega prenosnega sistema z aktiviranjem upravljalnega elementa delovne zavore še vedno zavira zadostno število koles; ta kolesa morajo biti izbrana tako, da preostali učinek delovnega zavornega sistema izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.1.4.1   Vendar navedene določbe ne veljajo za sedlaste vlačilce, če je prenosni sistem delovnega zavornega sistema polpriklopnika neodvisen od prenosnega sistema delovnega zavornega sistema sedlastega vlačilca;

5.2.1.4.2   Na okvaro dela hidravličnega prenosnega sistema mora voznika opozoriti naprava z rdečim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.1.1. Dovoljeno je tudi, da ga ta naprava opozori tako, da zasveti, ko je nivo tekočine v posodi nižji od nivoja, ki ga določi proizvajalec.

5.2.1.5   Kadar se uporablja druga energija in ne fizična moč voznika, zadošča en sam vir takšne energije (hidravlična črpalka, zračni kompresor itd.), vendar mora biti način pogona naprave, ki zagotavlja ta vir energije, čim bolj zanesljiv.

5.2.1.5.1   V primeru okvare na katerem koli delu prenosnega sistema v zavornem sistemu mora biti zagotovljeno neprekinjeno dovajanje energije za del, na katerega okvara ni vplivala, kjer je to nujno za ustavitev vozila s stopnjo učinkovitosti, ki je predpisana za preostalo in/ali pomožno zaviranje. Ta pogoj mora biti izpolnjen z napravami, ki jih je mogoče zlahka aktivirati pri mirujočem vozilu, ali s samodejnimi napravami.

5.2.1.5.2   Poleg tega morajo biti naprave za shranjevanje energije, ki so nameščene za to napravo, takšne, da je v primeru izpada oskrbe z energijo po štirikratnem polnem aktiviranju upravljalnega elementa delovne zavore pod pogoji, ki so predpisani v odstavku 1.2 Priloge 7 k temu pravilniku, vozilo pri petem aktiviranju še mogoče ustaviti s stopnjo učinkovitosti, ki je predpisana za pomožno zaviranje.

5.2.1.5.3   Vendar se lahko pri hidravličnih zavornih sistemih s shranjeno energijo šteje, da so te določbe izpolnjene, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.2.2 Dela C Priloge 7 k temu pravilniku.

5.2.1.6   Zahteve iz odstavkov 5.2.1.2, 5.2.1.4 in 5.2.1.5 tega pravilnika morajo biti izpolnjene brez uporabe katere koli samodejne naprave, katere neučinkovitost bi lahko spregledali, ker se deli, ki so običajno v položaju mirovanja, aktivirajo le v primeru okvare zavornega sistema.

5.2.1.7   Delovni zavorni sistem mora delovati na vsa kolesa vozila in svoje delovanje ustrezno razporediti med osi.

5.2.1.7.1   Pri vozilih z več kot dvema osema se lahko za preprečitev blokiranja koles ali obrabe zavornih oblog zavorna sila na nekaterih oseh samodejno zmanjša na nič, ko je obremenitev zelo majhna, če vozilo izpolnjuje vse zahteve glede učinka, predpisane v Prilogi 4 k temu pravilniku.

5.2.1.7.2   Pri vozilih kategorije N1 z električnimi regenerativnimi zavornimi sistemi kategorije B je lahko zaviranje iz drugih virov primerno stopenjsko, da se lahko uporabi samo električni regenerativni zavorni sistem, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

5.2.1.7.2.1

dejanske spremembe izhodnega navora električnega regenerativnega zavornega sistema (npr. kot rezultat sprememb stanja električnega polnjenja pogonskih akumulatorjev) se samodejno izravnajo z ustrezno spremembo razmerja stopnjevanja, če so izpolnjene zahteve (10) iz ene od naslednjih prilog k temu pravilniku:   Priloge 4, odstavek 1.3.2, ali   Priloge 13, odstavek 5.3 (vključno s primerom z aktiviranim električnim motorjem); in

5.2.1.7.2.2

po potrebi mora zaviranje samodejno delovati na vsa kolesa vozila, da se ob upoštevanju razpoložljivega oprijema pnevmatika/cesta zagotovi, da ostane stopnja zaviranja (10) povezana z voznikovo zahtevo za zaviranje.

5.2.1.8   Delovanje delovnega zavornega sistema mora biti porazdeljeno med kolesa iste osi simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. Določiti je treba izravnavo in funkcije, kot je protiblokirni sistem, ki lahko povzročijo odstopanja od te simetrične porazdelitve.

5.2.1.8.1   Na izravnavo odstopanja ali okvare v zavornem sistemu z električnim prenosom krmiljenja mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2. Ta zahteva velja za vse pogoje obremenitve, kadar izravnava preseže naslednje omejitve:

5.2.1.8.1.1

razlika v prečnem zavornem tlaku na kateri koli osi: (a) 25 odstotkov višje vrednosti za pojemke vozila ≥ 2 m/s2; (b) vrednost, ki ustreza 25 odstotkom pri 2 m/s2 za pojemke pod to stopnjo;

5.2.1.8.1.2

posamezna izravnalna vrednost na kateri koli osi: (a) > 50 % nazivne vrednosti za pojemke vozila ≥ 2 m/s2, (b) vrednost, ki ustreza 50 odstotkom nazivne vrednosti pri 2 m/s2 za pojemke pod to stopnjo.

5.2.1.8.2   Zgoraj opredeljena izravnava je dovoljena le pri začetnem zaviranju pri hitrostih vozila, ki so višje od 10 km/h.

5.2.1.9   Zaradi napak v delovanju električnega prenosa krmiljenja se zavore ne smejo aktivirati proti voznikovi volji.

5.2.1.10   Delovni, pomožni in parkirni zavorni sistemi morajo delovati na zavorne površine, ki so prek sestavnih delov ustrezne trdnosti povezane s kolesi.

Kadar zavorni navor za posamezne osi zagotavljata torni zavorni sistem in električni regenerativni zavorni sistem kategorije B, je dovoljena ločitev zadnjega vira, če vir tornega zaviranja ostane stalno povezan in lahko zagotavlja izravnavo iz odstavka 5.2.1.7.2.1.

V primeru kratkih prehodnih ločitev je sprejemljiva delna izravnava, vendar mora ta izravnava v 1 s doseči vsaj 75 odstotkov svoje končne vrednosti.

Kljub temu mora stalno povezan vir tornega zaviranja v vseh primerih zagotoviti, da delovni in pomožni zavorni sistem še naprej delujeta s predpisano stopnjo učinkovitosti.

Ločitev zavornih površin parkirnega zavornega sistema je dovoljena le, če ločitev upravlja izključno voznik s svojega sedeža prek sistema, ki ga puščanje ne more aktivirati.

5.2.1.11   Obrabo zavor mora biti mogoče preprosto izravnati s sistemom ročnega ali samodejnega nastavljanja. Poleg tega morajo imeti upravljalni element in sestavni deli prenosnega sistema ter zavor rezervo giba in po potrebi ustrezna sredstva za izravnavo, ki ob pregretju zavor ali obrabi zavornih oblog do določene stopnje zagotavljajo učinkovito zaviranje, ne da bi bilo za to potrebno takojšnje nastavljanje zavornih oblog.

5.2.1.11.1   Nastavljanje zavornih oblog mora biti pri delovnih zavorah samodejno. Vendar namestitev naprav za samodejno nastavljanje zavor ni obvezna za terenska vozila kategorij N2 in N3 ter za zadnje zavore vozil kategorije N1. Zavore, ki so opremljene z napravami za samodejno nastavljanje zavor, morajo po segretju in ohladitvi omogočati prosti tek iz odstavka 1.5.4 Priloge 4 po preskusu tipa I, ki je prav tako opredeljen v navedeni prilogi.

5.2.1.11.2   Preverjanje obrabe tornih sestavnih delov delovne zavore

5.2.1.11.2.1   To obrabo oblog delovne zavore mora biti mogoče preprosto oceniti z zunanje ali spodnje strani vozila brez odstranitve koles, in sicer prek ustreznih kontrolnih odprtin ali drugače. To je mogoče izvesti z uporabo preprostih običajnih delavniških orodij ali običajne kontrolne opreme za vozila.

Sprejemljiv je tudi senzor na posameznem kolesu (dvojna kolesa se štejejo kot eno kolo), ki voznika na njegovem sedežu opozori, ko je treba menjati zavorne obloge. V primeru svetlobnega opozorila se lahko uporabi rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2.

5.2.1.11.2.2   Ocena stanja obrabe tornih površin zavornih kolutov ali bobnov se lahko izvede le z neposrednim merjenjem dejanskega sestavnega dela ali pregledom katerih koli pokazateljev obrabe zavornih kolutov ali bobnov, za kar je lahko potrebna določena stopnja razstavljanja. Zato mora proizvajalec vozila v času homologacije opredeliti naslednje:

(a)	metodo, s katero se lahko oceni obraba tornih površin bobnov in kolutov, vključno s potrebno stopnjo razstavljanja ter orodji in postopki, ki so pri tem potrebni;

(b)	informacije, ki opredeljujejo največjo dovoljeno obrabo, po kateri je menjava potrebna.

Te informacije morajo biti prosto dostopne, npr. v priročniku o uporabi vozila ali elektronski evidenci podatkov.

5.2.1.12   Pri zavornih sistemih s hidravličnim prenosom morajo biti nalivne odprtine posod za zavorno tekočino lahko dostopne; poleg tega morajo biti posode z rezervno tekočino zasnovane tako, da se lahko nivo rezervne tekočine zlahka preveri, ne da bi bilo treba posode odpreti. Če zadnji pogoj ni izpolnjen, mora rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1 voznika opozoriti na vsak padec nivoja rezervne tekočine, zaradi katerega bi lahko prišlo do okvare zavornega sistema. Tip tekočine, ki ga je treba uporabiti pri zavornih sistemih s hidravličnim prenosom, mora biti označen s simbolom v skladu s sliko 1 ali 2 iz standarda ISO 9128:2006. Simbol mora biti nameščen na vidno mesto v neizbrisni obliki, največ 100 mm od nalivnih odprtin posod s tekočino; proizvajalec lahko zagotovi dodatne informacije.

5.2.1.13   Opozorilna naprava

5.2.1.13.1   Vsako vozilo, opremljeno z delovno zavoro, ki se aktivira s hranilnikom energije, mora imeti v primeru, ko predpisanega učinka pomožnega zaviranja ni mogoče doseči s tem zavornim sistemom brez uporabe shranjene energije, poleg morebitnega manometra opozorilno napravo, ki s svetlobnim ali zvočnim signalom opozori, ko se shranjena energija v katerem koli delu sistema zniža na vrednost, pri kateri je mogoče brez ponovnega polnjenja hranilnika in ne glede na obremenitev vozila po štirikratnem polnem aktiviranju še petič aktivirati upravljalni element delovne zavore ter doseči predpisani učinek pomožnega zaviranja (brez napak v prenosnem sistemu delovne zavore in z zavorami, nastavljenimi čim tesneje). Ta opozorilna naprava mora biti neposredno in trajno priključena na tokokrog. Kadar motor deluje v običajnih delovnih pogojih in v zavornem sistemu ni napak, kot je v primeru homologacijskih preskusov za ta tip, opozorilna naprava ne sme oddajati nobenih signalov, razen v času, ki je potreben za polnjenje hranilnikov energije po zagonu motorja. Kot svetlobni opozorilni signal se mora uporabiti rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1.

5.2.1.13.1.1   Pri vozilih, za katera se šteje, da ustrezajo zahtevam iz odstavka 5.2.1.5.1 tega pravilnika le zato, ker izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.2.2 dela C Priloge 7 k temu pravilniku, mora imeti opozorilna naprava poleg svetlobnega signala tudi zvočni signal. Za te naprave ni nujno, da delujejo sočasno, če vsaka od njih izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in se zvočni signal ne aktivira pred svetlobnim signalom. Kot svetlobni opozorilni signal se mora uporabiti rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1.

5.2.1.13.1.2   Ta zvočna naprava je lahko izključena med uporabo ročne zavore in/ali, po izbiri proizvajalca, kadar je v vozilu z avtomatskim menjalnikom prestavna ročica v položaju za parkiranje.

5.2.1.14   Brez poseganja v zahteve iz odstavka 5.1.2.3 tega pravilnika mora biti v primeru, ko je uporaba pomožnega vira energije nujna za delovanje zavornega sistema, zaloga energije takšna, da zagotavlja zadostni zavorni učinek za ustavitev vozila pod predpisanimi pogoji, če se motor ustavi ali pride do okvare pogona vira energije. Če voznikovo fizično moč pri upravljanju parkirnega zavornega sistema ojača servo naprava, mora biti v primeru okvare servo naprave aktiviranje parkirnega zavornega sistema vseeno zagotovljeno, če je treba, z zalogo energije, neodvisno od tiste, ki običajno oskrbuje servo napravo. Ta zaloga energije je lahko tista, ki je namenjena za delovni zavorni sistem.

5.2.1.15   Pri vozilu na motorni pogon, na katero se lahko priključi priklopnik, opremljen z zavoro, ki jo upravlja voznik vlečnega vozila, mora biti delovni zavorni sistem vlečnega vozila opremljen z napravo, ki je zasnovana tako, da je v primeru okvare zavornega sistema priklopnika ali prekinitve zračnega napajalnega voda med vlečnim vozilom in njegovim priklopnikom (ali kakšne druge vrste povezave) še vedno mogoče zavreti vlečno vozilo tako učinkovito, kot je predpisano za pomožno zaviranje; zato je predpisano zlasti, da mora biti ta naprava nameščena na vlečno vozilo.

5.2.1.16   Pnevmatski/hidravlični pomožni opremi je treba energijo dovajati tako, da se lahko med delovanjem doseže predpisani pojemek in da celo v primeru okvare vira energije delovanje pomožne opreme ne more povzročiti, da bi zaloge energije, ki napajajo zavorne sisteme, padle pod raven iz odstavka 5.2.1.13.

5.2.1.17   Če je priklopnik kategorije O3 ali O4, mora biti delovni zavorni sistem povezanega ali polpovezanega tipa.

5.2.1.18   Pri vozilu, ki lahko vleče priklopnik kategorije O3 ali O4, mora njegov zavorni sistem izpolnjevati naslednje pogoje:

5.2.1.18.1

ko se aktivira pomožni zavorni sistem vlečnega vozila, se mora tudi na priklopniku sprožiti stopnjevano zaviranje;

5.2.1.18.2

v primeru okvare delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, kadar je ta sistem sestavljen iz vsaj dveh neodvisnih delov, morajo biti deli, ki niso okvarjeni, sposobni delno ali v celoti aktivirati zavore priklopnika. Zaviranje mora biti mogoče izvajati stopnjevano. Če se za ta postopek uporabi ventil, ki običajno miruje, se lahko ta ventil uporabi le, če lahko voznik zlahka preveri njegovo pravilno delovanje, in sicer v kabini ali zunaj vozila in brez uporabe orodja;

5.2.1.18.3

v primeru okvare (npr. pretrganja ali puščanja) v enem od pnevmatskih povezovalnih vodov, prekinitve ali napake v električnem krmilnem vodu, mora imeti voznik kljub temu možnost, da polno ali delno aktivira zavore priklopnika prek upravljalnega elementa delovne zavore, upravljalnega elementa pomožne zavore ali upravljalnega elementa parkirne zavore, razen če okvara samodejno sproži zaviranje priklopnika z učinkom, predpisanim v odstavku 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku;

5.2.1.18.4

samodejno zaviranje iz odstavka 5.2.1.18.3 se šteje za doseženo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 5.2.1.18.4.1 ko se določen upravljalni element zavore, ki spada med upravljalne elemente iz odstavka 5.2.1.18.3, aktivira v celoti, mora tlak v napajalnem vodu v naslednjih dveh sekundah pasti na 150 kPa; poleg tega mora biti napajalni vod ponovno izpostavljen tlaku, ko se upravljalni element zavore sprosti; 5.2.1.18.4.2 pri padanju tlaka v napajalnem vodu s hitrostjo vsaj 100 kPa/s se mora samodejno zaviranje priklopnika sprožiti, preden tlak v napajalnem vodu pade na 200 kPa;

5.2.1.18.5

v primeru okvare enega od krmilnih vodov, ki povezujejo dve vozili, opremljeni v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2, mora neokvarjeni krmilni vod samodejno zagotoviti zavorni učinek, ki je za priklopnik predpisan v odstavku 3.1 Priloge 4.

5.2.1.19   Pri vozilu na motorni pogon, opremljenem za vleko priklopnika z električnim zavornim sistemom, morajo biti v skladu z odstavkom 1.1 Priloge 14 k temu pravilniku izpolnjene naslednje zahteve:

5.2.1.19.1

oskrba vozila na motorni pogon z energijo (generator in akumulator) mora imeti zadostno zmogljivost za preskrbo električnega zavornega sistema s tokom. Pri delovanju motorja z vrtilno frekvenco prostega teka, kot jo priporoča proizvajalec, in z vključenimi vsemi električnimi napravami, ki sodijo k standardni opremi vozila in jih dobavi proizvajalec, napetost v električnih vodih pri največji porabi toka v električnem zavornem sistemu (15 A) ne sme pasti pod 9,6 V, merjeno pri priključku. Električni vodi ne smejo povzročiti kratkega stika, čeprav so preobremenjeni;

5.2.1.19.2

v primeru okvare delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, kadar je ta sistem sestavljen iz vsaj dveh neodvisnih delov, morajo biti deli, ki niso okvarjeni, sposobni delno ali v celoti aktivirati zavore priklopnika;

5.2.1.19.3

uporaba stikala za zavorno svetilko in tokokroga za aktiviranje električnega zavornega sistema je dovoljena le, če sta vod za aktiviranje in zavorna svetilka povezana vzporedno ter če obstoječe stikalo za zavorno svetilko in tokokrog lahko preneseta dodatno obremenitev.

5.2.1.20   Pri pnevmatskem delovnem zavornem sistemu, ki je sestavljen iz dveh ali več neodvisnih sklopov, se mora kakršno koli puščanje med temi sklopi pri upravljalnem elementu ali za njim neprekinjeno odvajati v ozračje.

5.2.1.21   Pri vozilu na motorni pogon, ki lahko vleče priklopnik kategorije O3 ali O4, se lahko delovni zavorni sistem priklopnika upravlja le skupaj z delovnim, pomožnim ali parkirnim zavornim sistemom vlečnega vozila. Če vlečno vozilo samodejno sproži delovanje zavor priklopnika, pri čemer je edini namen tega dejanja stabiliziranje vozila, se lahko samodejno aktivirajo samo zavore priklopnika.

5.2.1.22   Vozila na motorni pogon kategorij M2, M3, N2 in N3 z največ štirimi osmi morajo biti opremljena s protiblokirnimi sistemi kategorije 1 v skladu s Prilogo 13 k temu pravilniku.

5.2.1.23   Vozila na motorni pogon, ki lahko vlečejo priklopnik, opremljen s protiblokirnim sistemom, morajo biti za električni prenos krmiljenja opremljena tudi z eno od naslednjih naprav ali obema:

(a)	posebnim električnim priključkom, skladnim s standardom ISO 7638:2003 (11);

(b)	avtomatiziranim priključkom, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 22.

5.2.1.24   Dodatne zahteve za vozila kategorij M2, N1 in kategorije N2 < 5 ton, opremljena z električnim regenerativnim zavornim sistemom kategorije A:

5.2.1.24.1

električno regenerativno zaviranje se lahko aktivira le s pedalom za plin in/ali prestavno ročico v nevtralnem položaju pri vozilih kategorije N1;

5.2.1.24.2

poleg tega je lahko pri vozilih kategorij M2 in N2 (< 5 ton) upravljalni element električnega regenerativnega zaviranja ločeno stikalo ali vzvod;

5.2.1.24.3

zahteve iz odstavkov 5.2.1.25.6 in 5.2.1.25.7 veljajo tudi za regenerativne zavorne sisteme kategorije A.

5.2.1.25   Dodatne zahteve za vozila kategorij M2, N1 in kategorije N2 < 5 ton, opremljena z električnim regenerativnim zavornim sistemom kategorije B:

5.2.1.25.1

enega dela delovnega zavornega sistema ne sme biti mogoče ločiti delno ali v celoti drugače kot s samodejnimi napravami. To ne pomeni odstopanja od zahtev iz odstavka 5.2.1.10;

5.2.1.25.2

delovni zavorni sistem sme imeti le en upravljalni element.

5.2.1.25.3

Za vozila, opremljena z električnimi regenerativnimi zavornimi sistemi obeh kategorij, se uporabljajo vsa ustrezna določila, razen odstavka 5.2.1.24.1. V tem primeru se električno regenerativno zaviranje lahko aktivira s pedalom za plin in/ali prestavno ročico v nevtralnem položaju pri vozilih kategorije N1. Poleg tega uporaba upravljalnega elementa delovne zavore ne sme zmanjšati zgoraj navedenega zavornega učinka, ki se ustvari s sprostitvijo pedala za plin.

5.2.1.25.4

Prekinitev delovanja motorjev ali uporabljeno prestavno razmerje ne sme negativno vplivati na delovni zavorni sistem.

5.2.1.25.5

Če delovanje električnega sestavnega dela zavornega sistema zagotavlja razmerje med informacijami, ki prihajajo od upravljalnega elementa delovne zavore, in zavorno silo pri ustreznih kolesih, mora voznika na okvaro tega razmerja, ki spremeni porazdelitev zaviranja med osi (Priloga 10 ali 13, kot je ustrezno), opozoriti svetlobni opozorilni signal najpozneje v trenutku aktiviranja upravljalnega elementa, pri čemer mora ta signal ostati viden, dokler se ta napaka ne odpravi in je stikalo za nadzor vozila (ključ) vklopljeno.

5.2.1.25.6

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na delovanje električnega regenerativnega zaviranja.

5.2.1.25.7

Pri vozilih, opremljenih s protiblokirno napravo, mora protiblokirna naprava upravljati električni regenerativni zavorni sistem.

5.2.1.26   Posebne dodatne zahteve za električni prenosni sistem parkirnega zavornega sistema

5.2.1.26.1   V primeru okvare v električnem prenosnem sistemu je treba preprečiti vsako nenamerno aktiviranje parkirnega zavornega sistema.

5.2.1.26.2   V primeru električne okvare morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

5.2.1.26.2.1

Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3: V primeru električne okvare v upravljalnem elementu ali pretrganja napeljave v električnem prenosu krmiljenja zunaj elektronskih krmilnih enot, razen oskrbe z energijo, mora biti še vedno mogoče aktivirati parkirni zavorni sistem z voznikovega sedeža, pri čemer mora biti mogoče obremenjeno vozilo zadržati na mestu na 8-odstotnem klancu navzgor ali navzdol. V tem primeru je dovoljeno tudi samodejno aktiviranje parkirne zavore, ko vozilo miruje, če se doseže zgoraj navedeni učinek in parkirna zavora, ko je enkrat uporabljena, ostane aktivirana ne glede na stanje stikala za vžig (zagon). V tem primeru se mora parkirna zavora samodejno sprostiti takoj, ko začne voznik premikati vozilo. Poleg tega mora biti mogoče po potrebi sprostiti parkirni zavorni sistem z orodji in/ali pomožno napravo, ki se nahaja v vozilu/je nameščena v njem.

5.2.1.26.2.2

Vozila kategorije N1: V primeru električne okvare v upravljalnem elementu ali pretrganja napeljave v električnem prenosu krmiljenja med upravljalnim elementom in elektronsko krmilno enoto, ki je neposredno povezana z njo, razen oskrbe z energijo, mora biti še vedno mogoče aktivirati parkirni zavorni sistem z voznikovega sedeža, pri čemer mora biti mogoče obremenjeno vozilo zadržati na mestu na 8-odstotnem klancu navzgor ali navzdol. V tem primeru je dovoljeno tudi samodejno aktiviranje parkirne zavore, ko vozilo miruje, če se doseže zgoraj navedeni učinek in parkirna zavora, ko je enkrat uporabljena, ostane aktivirana ne glede na stanje stikala za vžig (zagon). V tem primeru se mora parkirna zavora samodejno sprostiti takoj, ko začne voznik premikati vozilo. Za doseganje ali pomoč pri doseganju zgoraj navedenega učinka se lahko uporabi ročni menjalnik ali avtomatski menjalnik (v položaju za parkiranje).

5.2.1.26.2.3

Na pretrganje napeljave v električnem prenosnem sistemu ali električno okvaro v upravljalnem elementu parkirnega zavornega sistema mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2. V primeru pretrganja napeljave v električnem prenosu krmiljenja parkirnega zavornega sistema se mora ta rumeni opozorilni signal sprožiti takoj, ko se napeljava pretrga. Poleg tega mora voznika na takšno električno okvaro v upravljalnem elementu ali pretrganje napeljave zunaj elektronskih krmilnih enot, ki ne vključuje oskrbe z energijo, opozarjati utripajoči rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1, dokler je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, vključno z vsaj 10-sekundnim obdobjem po tem, in dokler je upravljalni element aktiviran. Če pa parkirni zavorni sistem zazna, da je parkirna zavora pravilno vpeta, se utripajoči rdeči opozorilni signal lahko prekine in uporabi se neutripajoči rdeči signal, ki prikazuje, da je parkirna zavora aktivirana. Kadar na aktiviranje parkirne zavore običajno opozarja ločen rdeči opozorilni signal, ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 5.2.1.29.3, se mora ta signal uporabiti zaradi izpolnjevanja zgoraj navedene zahteve za rdeči signal.

5.2.1.26.3   Pomožno opremo lahko z energijo oskrbuje električni prenosni sistem parkirnega zavornega sistema, če je oskrba z energijo zadostna, da omogoči aktiviranje parkirnega zavornega sistema poleg električne obremenitve vozila v stanju brez napak. Kadar zalogo energije uporablja tudi delovni zavorni sistem, veljajo tudi zahteve iz odstavka 5.2.1.27.7.

5.2.1.26.4   Po izklopu stikala za vžig/zagon, ki upravlja električno energijo za zavorno opremo, in/ali odstranitvi ključa, mora biti še vedno mogoče aktivirati parkirni zavorni sistem, medtem ko je treba sprostitev preprečiti.

5.2.1.27   Posebne dodatne zahteve za delovne zavorne sisteme z električnim prenosom krmiljenja

5.2.1.27.1   Ko je parkirna zavora sproščena, mora biti delovni zavorni sistem sposoben ustvariti skupno statično zavorno silo, vsaj enakovredno sili, ki jo zahteva predpisani preskus tipa 0, tudi če je stikalo za vžig/zagon izklopljeno in/ali ključ odstranjen. Vozila na motorni pogon, ki lahko vlečejo priklopnike kategorije O3 ali O4, morajo zagotoviti popoln upravljalni signal za delovni zavorni sistem priklopnika. Upoštevati je treba, da je v prenosu energije delovnega zavornega sistema na voljo dovolj energije.

5.2.1.27.2   Posamezna začasna okvara (< 40 ms) v električnem prenosu krmiljenja (npr. neuspešen prenos signala ali podatkovna napaka), razen oskrbe z energijo, ne sme znatno vplivati na učinek delovne zavore.

5.2.1.27.3   Na okvaro v električnem prenosu krmiljenja (12), brez njegove zaloge energije, ki vpliva na delovanje in učinkovitost sistemov, obravnavanih v tem pravilniku, mora voznika opozoriti rdeči oziroma rumeni opozorilni signal iz odstavkov 5.2.1.29.1.1 in 5.2.1.29.1.2, kot je ustrezno. Če predpisanega učinka delovne zavore ni več mogoče doseči (rdeči opozorilni signal), mora biti voznik opozorjen na okvare zaradi izgube električnega stika (npr. pretrganje, prekinitev) čim prej po njihovem nastanku, pri čemer se mora v skladu z odstavkom 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku z upravljanjem upravljalnega elementa delovne zavore doseči predpisani zavorni učinek. Te zahteve ne pomenijo odstopanja od zahtev, ki se nanašajo na pomožno zaviranje.

5.2.1.27.4   Vozilo na motorni pogon, ki je električno povezano s priklopnikom prek električnega krmilnega voda, mora voznika jasno opozoriti, če priklopnik pošlje informacije o okvari, povezani s padcem zaloge energije v katerem koli delu delovnega zavornega sistema na priklopniku pod opozorilno raven, kot je določeno v odstavku 5.2.2.16. Podobno opozorilo mora biti zagotovljeno tudi, kadar trajajoča okvara (> 40 ms) v električnem prenosu krmiljenja priklopnika, brez njegove zaloge energije, prepreči doseganje predpisanega učinka delovne zavore priklopnika, kot je določeno v odstavku 5.2.2.15.2.1. V ta namen se mora uporabiti rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2.1.

5.2.1.27.5   V primeru okvare vira energije električnega prenosa krmiljenja se mora po dvajsetih zaporednih polnih aktiviranjih upravljalnega elementa delovne zavore zagotoviti polno območje upravljanja delovnega zavornega sistema, z začetkom pri nazivni vrednosti ravni energije. Med preskusom mora biti upravljalni element za zaviranje polno aktiviran 20 sekund in po vsakem aktiviranju sproščen 5 sekund. Upoštevati je treba, da je med zgoraj navedenim preskusom v prenosu energije na voljo dovolj energije, da se zagotovi polno aktiviranje delovnega zavornega sistema. Ta zahteva ne pomeni odstopanja od zahtev iz Priloge 7.

5.2.1.27.6   Ko napetost akumulatorja pade pod vrednost, ki jo določi proizvajalec in pri kateri ni več mogoče zagotoviti predpisanega učinka delovne zavore in/ali je vsaj dvema neodvisnima tokokrogoma delovne zavore preprečeno doseganje predpisanega pomožnega ali preostalega zavornega učinka, se mora aktivirati rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1. Ko je opozorilni signal aktiviran, mora biti mogoče uporabiti upravljalni element delovne zavore in doseči vsaj takšen preostali zavorni učinek, kot je predpisan v odstavku 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku. Upoštevati je treba, da je v prenosu energije delovnega zavornega sistema na voljo dovolj energije. Ta zahteva ne pomeni odstopanja od zahteve, ki se nanaša na pomožno zaviranje.

5.2.1.27.7   Če se pomožna oprema oskrbuje z energijo iz iste zaloge kot električni prenos krmiljenja, je treba zagotoviti, da je pri največ 80 % največje moči motorja oskrba z energijo zadostna, da izpolni predpisane vrednosti pojemka z zagotavljanjem oskrbe z energijo, s katero je mogoče preprečiti porabo te zaloge, kadar deluje vsa pomožna oprema, ali s samodejnim izklopom vnaprej izbranih delov pomožne opreme pri napetosti nad kritično ravnjo iz odstavka 5.2.1.27.6 tega pravilnika, tako da je nadaljnja poraba te zaloge preprečena. Skladnost je mogoče prikazati z izračunom ali praktičnim preskusom. Pri vozilih, ki lahko vlečejo priklopnik kategorije O3 ali O4, je treba upoštevati porabo energije priklopnika pri obremenitvi 400 W. Ta odstavek ne velja za vozila, pri katerih je mogoče predpisane vrednosti pojemka doseči brez uporabe električne energije.

5.2.1.27.8   Če se pomožna oprema oskrbuje z energijo iz električnega prenosa krmiljenja, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve.

5.2.1.27.8.1   V primeru okvare vira energije med vožnjo mora biti v hranilniku dovolj energije za aktiviranje zavor, ko se uporabi upravljalni element.

5.2.1.27.8.2   V primeru okvare vira energije, ko vozilo miruje in je neprekinjene odsotnosti te podatkovne komunikacije. Ta odstavek se ne uporablja za vozila na motorni pogon, ki jih ni mogoče upravljati s priklopniki, povezanimi le prek električnega krmilnega voda, kot je opisano v odstavku 5.1.3.5.

5.2.1.28   Posebne uporabljen parkirni zavorni sistem, mora biti v hranilniku dovolj energije za aktiviranje luči, tudi če so zavore uporabljene.

5.2.1.27.9   V primeru okvare električnega prenosa krmiljenja delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, opremljenega z električnim krmilnim vodom v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2 ali 5.1.3.1.3, mora biti še naprej zagotovljeno polno aktiviranje zavor priklopnika.

5.2.1.27.10   V primeru okvare električnega prenosa krmiljenja priklopnika, električno povezanega le prek električnega krmilnega voda v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3, mora biti zagotovljeno zaviranje priklopnika v skladu z odstavkom 5.2.1.18.4.1. To mora biti izpolnjeno vedno, kadar priklopnik zagotavlja signal za „zahtevo za zaviranje prek napajalnega voda“ prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo ali v primeru zahteve za krmilno napravo sile spoja

5.2.1.28.1   Krmilna naprava sile spoja je dovoljena le pri vlečnem vozilu.

5.2.1.28.2   Učinek krmilne naprave sile spoja mora biti zmanjšanje razlike med dinamičnimi stopnjami zaviranja vlečnega in vlečenega vozila. Delovanje krmilne naprave sile spoja je treba preveriti v času homologacije. O metodi preverjanja se morata dogovoriti proizvajalec vozila in tehnična služba, pri čemer morajo biti metoda ocene in rezultati priloženi poročilu o homologaciji.

5.2.1.28.2.1   S krmilno napravo sile spoja se lahko upravlja stopnja zaviranja TM/PM in/ali vrednosti zahtev za zaviranje za priklopnik. V primeru vlečnega vozila, opremljenega z dvema krmilnima vodoma v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2, za oba signala veljajo podobne nastavitve krmilne naprave.

5.2.1.28.2.2   Krmilna naprava sile spoja ne sme preprečiti uporabe največjih možnih zavornih tlakov.

5.2.1.28.3   Vozilo mora izpolnjevati zahteve glede združljivosti v obremenjenem stanju iz Priloge 10, vendar se lahko med delovanjem krmilne naprave sile spoja oddalji od teh zahtev, da izpolni cilje iz odstavka 5.2.1.28.2.

5.2.1.28.4   Na okvaro krmilne naprave sile spoja mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal, kot je signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2. V primeru okvare morajo biti izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge 10.

5.2.1.28.5   Na izravnavo sistema krmilne naprave sile spoja mora opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2, če ta izravnava preseže nazivno vrednost zahteve iz odstavka 2.28.3 za več kot 150 kPa do omejitve 650 kPa v pm (ali enakovredne digitalne vrednosti). Nad ravnijo 650 kPa se mora opozorilo aktivirati, če je zaradi izravnave točka delovanja zunaj območja združljivosti v obremenjenem stanju, kot je določeno v Prilogi 10 za motorno vozilo.

Diagram 1

Vlečna vozila za priklopnike (razen polpriklopnikov)

Diagram 2

Sedlasti vlačilci

5.2.1.28.6   Sistem krmilne naprave sile spoja mora upravljati le sile spoja, ki jih ustvari delovni zavorni sistem motornega vozila in priklopnika. Sil spoja, ki izhajajo iz učinka sistemov trajne zavore, ne sme izravnati delovni zavorni sistem motornega vozila ali priklopnika. Šteje se, da sistemi trajne zavore niso del delovnih zavornih sistemov.

5.2.1.29   Opozorilni signali v zvezi z okvarami in napakami zavor

Splošne zahteve za svetlobne opozorilne signale, katerih funkcija je opozarjanje voznika na nekatere posebne okvare (ali napake) v zavorni opremi vozila na motorni pogon ali, če je ustrezno, njegovega priklopnika, so določene v naslednjih pododstavkih. Ti signali se morajo uporabiti izključno za namene, predpisane v tem pravilniku, razen v primerih iz odstavka 5.2.1.29.6.

5.2.1.29.1   Vozila na motorni pogon morajo biti sposobna dajati svetlobne opozorilne signale v zvezi z okvarami in napakami zavor, in sicer:

5.2.1.29.1.1

rdeči opozorilni signal, ki opozarja na okvare v zavorni opremi vozila, ki so opredeljene drugje v tem pravilniku in preprečujejo doseganje predpisanega učinka delovne zavore in/ali delovanje vsaj enega od dveh neodvisnih delovnih zavornih tokokrogov;

5.2.1.29.1.2

kjer je primerno, rumeni opozorilni signal, ki opozarja na električno zaznano napako v zavorni opremi vozila, na katero ne opozarja rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1.

5.2.1.29.2   Vozila na motorni pogon, ki so opremljena z električnim krmilnim vodom in/ali lahko vlečejo priklopnik, opremljen z električnim prenosom krmiljenja, morajo biti sposobna dajati ločen rumeni opozorilni signal, ki opozori na napako v električnem prenosu krmiljenja zavorne opreme priklopnika. Signal se mora aktivirati iz priklopnika prek pola 5 električnega priključka, ki je v skladu s standardom ISO 7638:2003 (13), pri čemer se mora signal, ki ga pošlje priklopnik, vedno prikazati brez znatne zamude ali spremembe v vlečnem vozilu. Ta opozorilni signal ne sme zasvetiti, ko je na vozilo priključen priklopnik brez električnega krmilnega voda in/ali električnega prenosa krmiljenja ali ko nanj ni priključen noben priklopnik. Ta funkcija mora biti samodejna.

5.2.1.29.2.1   V primeru vozila na motorni pogon, opremljenega z električnim krmilnim vodom, kadar je električno povezano s priklopnikom z električnim krmilnim vodom, se mora za opozarjanje na nekatere navedene okvare v zavorni opremi priklopnika uporabiti tudi rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1, kadar koli priklopnik daje ustrezne informacije o okvari prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo. To opozarjanje mora biti zagotovljeno poleg rumenega opozorilnega signala iz odstavka 5.2.1.29.2. Namesto uporabe rdečega opozorilnega signala iz odstavka 5.2.1.29.1.1 in spremljajočega rumenega opozorilnega signala, navedenega zgoraj, se lahko zagotovi ločen rdeči opozorilni signal v vlečnem vozilu, ki opozori na takšno okvaro v zavorni opremi priklopnika.

5.2.1.29.3   Opozorilni signali morajo biti vidni tudi pri dnevni svetlobi; ustrezno stanje signalov mora biti zlahka preverljivo z voznikovega sedeža; okvara sestavnega dela opozorilnih naprav ne sme povzročiti nobene izgube učinka zavornega sistema.

5.2.1.29.4   Če ni navedeno drugače:

5.2.1.29.4.1

morajo zgoraj navedeni opozorilni signali voznika opozoriti na navedeno okvaro ali napako najpozneje ob aktiviranju ustreznega upravljalnega elementa zaviranja;

5.2.1.29.4.2

morajo opozorilni signali ostati vidni, dokler se okvara/napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, in

5.2.1.29.4.3

mora biti opozorilni signal neprekinjen (ne sme utripati).

5.2.1.29.5   Zgoraj navedeni opozorilni signali morajo zasvetiti, kadar je električna oprema vozila (in zavornega sistema) oskrbovana z energijo. Če vozilo miruje, mora zavorni sistem, preden signali ugasnejo, preveriti, ali ni prisotna nobena od navedenih okvar ali napak. Navedene okvare ali napake, ki naj bi aktivirale zgoraj navedene opozorilne signale, vendar niso zaznane v statičnih pogojih, se morajo shraniti po zaznavi ter prikazati ob zagonu in vedno, kadar je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, dokler okvara ali napaka ni odpravljena.

5.2.1.29.6   Na okvare (ali napake), ki niso navedene, ali druge informacije v zvezi z zavorami in/ali voznim mehanizmom vozila na motorni pogon lahko opozori rumeni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

5.2.1.29.6.1

vozilo miruje;

5.2.1.29.6.2

po prvi oskrbi zavorne opreme z energijo in opozorilu signala, da po postopkih iz odstavka 5.2.1.29.5 ni bila ugotovljena nobena navedena okvara (ali napaka), in

5.2.1.29.6.3

na napake, ki niso navedene, ali druge informacije mora opozoriti le utripanje opozorilnega signala. Vendar mora opozorilni signal ugasniti, ko vozilo prvič preseže hitrost 10 km/h.

5.2.1.30   Proizvajanje zavornega signala za prižig zavornih svetilk

5.2.1.30.1   Ko voznik aktivira delovni zavorni sistem, se mora proizvesti signal za prižig zavornih svetilk.

5.2.1.30.2   Zahteve za vozila, pri katerih se z elektronskim signaliziranjem upravlja začetno aktiviranje delovnega zavornega sistema in ki so opremljena s sistemom trajne zavore in/ali regenerativnim zavornim sistemom kategorije A:

Pojemek s sistemom trajne zavore in/ali regenerativnim zavornim sistemom
≤ 1,3 m/s2	> 1,3 m/s2
Lahko proizvede signal	Mora proizvesti signal

5.2.1.30.3   Pri vozilih, opremljenih z zavornim sistemom, katerega specifikacija se razlikuje od specifikacije iz odstavka 5.2.1.30.2, lahko delovanje sistema trajne zavore in/ali regenerativnega zavornega sistema kategorije A proizvede signal ne glede na ustvarjeni pojemek.

5.2.1.30.4   Signal ne sme biti proizveden, če upočasnjevanje povzroči naravni zavorni učinek samega motorja.

5.2.1.30.5   Pri aktiviranju delovnega zavornega sistema, ki ga sproži „samodejno krmiljeno zaviranje“, se mora proizvesti zgoraj navedeni signal. Vendar se lahko pri upočasnjevanju, ki je počasnejše od 0,7 m/s2, signal lahko prekine (14).

5.2.1.30.6   Pri aktiviranju dela delovnega zavornega sistema, ki ga sproži „selektivno zaviranje“, ne sme biti proizveden zgoraj navedeni signal (15).

5.2.1.30.7   Pri vozilih, opremljenih z električnim krmilnim vodom, mora motorno vozilo proizvesti signal, ko prek električnega krmilnega voda od priklopnika prejme sporočilo „prižig zavornih svetilk“.

5.2.1.31   Če je vozilo opremljeno z napravami za opozarjanje na zaviranje v sili, se signal za zaviranje v sili aktivira in deaktivira samo z uporabo delovnega zavornega sistema, ko so izpolnjeni naslednji pogoji (16):

5.2.1.31.1

signal se ne sme aktivirati, če je pojemek vozila pod vrednostmi, opredeljenimi v naslednji preglednici, lahko pa se aktivira pri vrednostih pojemka, ki so enake ali višje od navedenih vrednosti, pri čemer dejansko vrednost opredeli proizvajalec vozila:   Signal se ne sme aktivirati pod N1 6 m/s2 M2, M3, N2 in N3 4 m/s2 Signal se mora pri vseh vozilih deaktivirati najpozneje, ko je pojemek manjši od 2,5 m/s2;

5.2.1.31.2

upoštevata se lahko tudi naslednja pogoja: (a) signal se lahko proizvede na podlagi pričakovanega pojemka vozila, ki izhaja iz zahteve za zaviranje, pri čemer se upoštevajo mejne vrednosti za aktiviranje in deaktiviranje, opredeljene v odstavku 5.2.1.31.1, ali (b) signal se lahko aktivira, ko se delovni zavorni sistem uporabi pri hitrosti nad 50 km/h in je uravnavanje zavorne sile s protiblokirnim sistemom maksimalno (kot je opredeljeno v odstavku 2 Priloge 13). Signal se mora deaktivirati, ko uravnavanje zavorne sile s protiblokirnim sistemom ni več maksimalno.

5.2.1.32   Ob upoštevanju določb odstavka 12.3 tega pravilnika morajo biti vsa vozila naslednjih kategorij opremljena s funkcijo stabilnosti vozila:

(a)	vozila kategorij M2, M3 in N2  (17);

(b)	vozila kategorije N3  (17) z največ tremi osmi;

(c)	vozila kategorije N3  (17) s štirimi osmi, katerih največja masa ne presega 25 ton, oznaka največjega premera kolesa pa ne presega 19,5.

Funkcija stabilnosti vozila mora vključevati nadzor proti prevrnitvi in nadzor smeri ter izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.

5.2.1.33   S funkcijo stabilnosti vozila so lahko opremljena vozila kategorije N1 z največ tremi osmi. Če je vgrajena, mora vključevati nadzor proti prevrnitvi in nadzor smeri ter izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.

5.2.2   Vozila kategorije O

5.2.2.1   Za priklopnike kategorije O1 ni nujno, da so opremljeni z delovnim zavornim sistemom, vendar mora priklopnik te kategorije izpolnjevati iste zahteve kot priklopnik kategorije O2, če je opremljen z delovnim zavornim sistemom.

5.2.2.2   Priklopniki kategorije O2 morajo biti opremljeni z delovnim zavornim sistemom povezanega ali polpovezanega ali naletnega tipa. Zadnji tip je dovoljen le za priklopnike s centralno osjo. Vendar so dovoljeni električni zavorni sistemi, ki so v skladu z zahtevami iz Priloge 14 k temu pravilniku.

5.2.2.3   Priklopniki kategorij O3 in O4 morajo biti opremljeni z delovnim zavornim sistemom povezanega ali polpovezanega tipa.

5.2.2.4   Delovni zavorni sistem:

5.2.2.4.1

mora delovati na vsa kolesa vozila;

5.2.2.4.2

mora svoje delovanje ustrezno porazdeliti med osi;

5.2.2.4.3

mora imeti v vsaj eni od posod za zrak napravo za odvod in črpanje na ustreznem in lahko dostopnem mestu.

5.2.2.5   Delovanje delovnega zavornega sistema mora biti porazdeljeno med kolesa iste osi simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila. Določiti je treba izravnavo in funkcije, kot je protiblokirni sistem, ki lahko povzročijo odstopanja od te simetrične porazdelitve.

5.2.2.5.1   Na izravnavo odstopanja ali okvare v zavornem sistemu z električnim prenosom krmiljenja mora voznika opozoriti ločen rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2. Ta zahteva velja za vse pogoje obremenitve, kadar izravnava preseže naslednje omejitve:

5.2.2.5.1.1

razlika v prečnem zavornem tlaku na kateri koli osi: (a) 25 odstotkov višje vrednosti za pojemke vozila ≥ 2 m/s2; (b) vrednost, ki ustreza 25 odstotkom pri 2 m/s2 za pojemke pod to stopnjo;

5.2.2.5.1.2

posamezna izravnalna vrednost na kateri koli osi: (a) > 50 odstotkov nazivne vrednosti za pojemke vozila ≥ 2 m/s2; (b) vrednost, ki ustreza 50 odstotkom nazivne vrednosti pri 2 m/s2 za pojemke pod to stopnjo.

5.2.2.5.2   Zgoraj opredeljena izravnava je dovoljena le pri začetnem zaviranju pri hitrostih vozila, ki so višje od 10 km/h.

5.2.2.6   Zaradi napak v delovanju električnega prenosa krmiljenja se zavore ne smejo aktivirati proti voznikovi volji.

5.2.2.7   Zavorne površine, ki so potrebne za doseganje predpisane stopnje učinkovitosti, morajo biti v stalnem stiku s kolesi, in sicer togo ali prek sestavnih delov, ki niso izpostavljeni okvaram.

5.2.2.8   Obrabo zavor mora biti mogoče preprosto izravnati s sistemom ročnega ali samodejnega nastavljanja. Poleg tega morajo imeti upravljalni element in sestavni deli prenosnega sistema ter zavor rezervo giba in po potrebi ustrezna sredstva za izravnavo, ki ob pregretju zavor ali obrabi zavornih oblog do določene stopnje zagotavljajo učinkovito zaviranje, ne da bi bilo za to potrebno takojšnje nastavljanje zavornih oblog.

5.2.2.8.1   Nastavljanje zavornih oblog mora biti pri delovnih zavorah samodejno. Vgradnja naprav za samodejno nastavljanje pa ni obvezna za vozila kategorij O1 in O2. Zavore, ki so opremljene z napravami za samodejno nastavljanje zavor, morajo po segretju in ohladitvi omogočati prosti tek iz odstavka 1.7.3 Priloge 4 po preskusu tipa I ali tipa III, ki je prav tako opredeljen v navedeni prilogi, kot je ustrezno.

5.2.2.8.1.1   Pri priklopnikih kategorije O4 se zahteve glede učinka iz odstavka 5.2.2.8.1 štejejo za izpolnjene, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.7.3 Priloge 4.

5.2.2.8.1.2   Pri priklopnikih kategorij O2 in O3 se zahteve glede učinka iz odstavka 5.2.2.8.1 štejejo za izpolnjene, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.7.3 (18) Priloge 4.

5.2.2.8.2   Preverjanje obrabe tornih sestavnih delov delovne zavore

5.2.2.8.2.1   To obrabo oblog delovne zavore mora biti mogoče preprosto oceniti z zunanje ali spodnje strani vozila brez odstranitve koles, in sicer prek ustreznih kontrolnih odprtin ali drugače. To je mogoče izvesti z uporabo preprostih običajnih delavniških orodij ali običajne kontrolne opreme za vozila.

Sprejemljiv je tudi prikazovalnik na priklopniku, ki zagotavlja informacije, ko je treba menjati zavorne obloge, ali senzor na posameznem kolesu (dvojna kolesa se štejejo kot eno kolo), ki voznika na njegovem sedežu opozori, ko je treba menjati zavorne obloge. V primeru svetlobnega opozorila se lahko uporabi rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2, če je v skladu z zahtevami iz odstavka 5.2.1.29.6.

5.2.2.8.2.2   Ocena stanja obrabe tornih površin zavornih kolutov ali bobnov se lahko izvede le z neposrednim merjenjem dejanskega sestavnega dela ali pregledom katerih koli pokazateljev obrabe zavornih kolutov ali bobnov, za kar je lahko potrebna določena stopnja razstavljanja. Zato mora proizvajalec vozila v času homologacije opredeliti naslednje:

(a)	metodo, s katero se lahko oceni obraba tornih površin bobnov in kolutov, vključno s potrebno stopnjo razstavljanja ter orodji in postopki, ki so pri tem potrebni;

(b)	informacije, ki opredeljujejo največjo dovoljeno obrabo, po kateri je menjava potrebna.

Te informacije morajo biti prosto dostopne, npr. v priročniku o uporabi vozila ali elektronski evidenci podatkov.

5.2.2.9   Zavorni sistemi morajo biti takšni, da se priklopnik samodejno ustavi, če se spoj odklopi, medtem ko se priklopnik premika.

5.2.2.10   Na vsakem priklopniku, ki mora biti opremljen z delovnim zavornim sistemom, mora biti parkirno zaviranje zagotovljeno tudi, ko se priklopnik loči od vlečnega vozila. Omogočeno mora biti, da parkirno zavoro aktivira oseba, ki stoji na tleh, vendar mora biti pri priklopniku, ki se uporablja za prevoz potnikov, mogoče to zavoro aktivirati iz notranjosti priklopnika.

5.2.2.11   Če ima priklopnik vgrajeno napravo, ki omogoča izklop pnevmatskega aktiviranja zavornega sistema, razen parkirnega zavornega sistema, mora biti navedena naprava zasnovana in izdelana tako, da se vrne v položaj mirovanja najpozneje ob ponovnem dotoku stisnjenega zraka v priklopnik.

5.2.2.12   Priklopniki kategorij O3 in O4 morajo izpolnjevati pogoje iz odstavka 5.2.1.18.4.2. Enostavno dostopen priključek za preverjanje tlaka mora biti nameščen za spojno glavo krmilnega voda.

5.2.2.12.1   Pri priklopnikih, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, prek katerega so električno povezani z vlečnim vozilom, se lahko samodejno zaviranje iz odstavka 5.2.1.18.4.2 prekine, dokler je tlak v posodah za stisnjen zrak priklopnika zadosten za zagotovitev zavornega učinka iz odstavka 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku..

5.2.2.13   Priklopniki kategorije O3 morajo biti opremljeni s protiblokirnim zavornim sistemom v skladu z zahtevami iz Priloge 13 k temu pravilniku. Priklopniki kategorije O4 morajo biti opremljeni s protiblokirnim zavornim sistemom v skladu z zahtevami za kategorijo A iz Priloge 13 k temu pravilniku.

5.2.2.14   Kadar se pomožni opremi dovaja energija iz delovnega zavornega sistema, mora biti delovni zavorni sistem zaščiten za zagotovitev, da je vsota zavornih sil na obodu koles vsaj 80 odstotkov vrednosti, predpisane za zadevni priklopnik v skladu z odstavkom 3.1.2.1 Priloge 4 k temu pravilniku. Ta zahteva mora biti izpolnjena pod naslednjima delovnima pogojema:

med delovanjem pomožne opreme in

v primeru pretrganja ali puščanja iz pomožne opreme, razen če takšno pretrganje ali puščanje sproži upravljalni signal iz odstavka 6 Priloge 10 k temu pravilniku, ko veljajo zahteve glede učinka iz navedenega odstavka.

5.2.2.14.1   Zgornje določbe se štejejo za izpolnjene, ko se v napravah delovne zavore za shranjevanje vzdržuje tlak pri vsaj 80 odstotkih tlaka v krmilnem vodu ali enakovredni digitalni vrednosti iz odstavka 3.1.2.2 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.2.15   Posebne dodatne zahteve za delovne zavorne sisteme z električnim prenosom krmiljenja

5.2.2.15.1   Posamezna začasna okvara (< 40 ms) v električnem prenosu krmiljenja (npr. neuspešen prenos signala ali podatkovna napaka), razen oskrbe z energijo, ne sme znatno vplivati na učinek delovne zavore.

5.2.2.15.2   V primeru okvare električnega prenosa krmiljenja (19) (npr. pretrganje, prekinitev) se mora ohraniti zavorni učinek, ki je enak vsaj 30 odstotkom predpisanega učinka za delovni zavorni sistem zadevnega priklopnika. Za priklopnike, ki so v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3 električno povezani le prek električnega krmilnega voda in ki z učinkom, predpisanim v odstavku 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.2.1.18.4.2, zadošča sklicevanje na določbe odstavka 5.2.1.27.10, kadar zavornega učinka, enakega vsaj 30 odstotkom predpisanega učinka za delovni zavorni sistem priklopnika, ni več mogoče zagotoviti, in sicer s signalom za „zahtevo za zaviranje prek napajalnega voda“ prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo ali z neprekinjeno odsotnostjo te podatkovne komunikacije.

5.2.2.15.2.1   Okvara električnega prenosa krmiljenja priklopnika, ki vpliva na delovanje in učinkovitost sistemov iz tega pravilnika, in okvare oskrbe z energijo prek priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003 (20) morajo biti vozniku prikazane z ločenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2 prek pola 5 električnega priključka, ki ustreza standardu ISO 7638:2003 (20). Poleg tega morajo priklopniki, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, prek katerega so električno povezani z vlečnim vozilom, zagotoviti informacije o okvari za aktiviranje rdečega opozorilnega signala iz odstavka 5.2.1.29.2.1 prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo, ko predpisanega učinka delovne zavore priklopnika ni več mogoče zagotoviti.

5.2.2.16   Ko shranjena energija v katerem koli delu delovnega zavornega sistema priklopnika, ki je opremljen z električnim krmilnim vodom, prek katerega je električno povezan z vlečnim vozilom, pade na vrednost, ki je določena v skladu z odstavkom 5.2.2.16.1, mora biti voznik vlečnega vozila o tem obveščen z opozorilom. Opozorilo se zagotovi z aktiviranjem rdečega signala iz odstavka 5.2.1.29.2.1, pri čemer mora priklopnik prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo zagotoviti informacije o okvari. Prek pola 5 električnega priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003 (21) se mora aktivirati tudi ločeni rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2, da se voznika obvesti o nizki ravni energije v priklopniku.

5.2.2.16.1   Nizka vrednost energije iz odstavka 5.2.2.16 mora biti takšna, da upravljalnega elementa delovne zavore brez ponovnega napajanja hranilnika energije in ne glede na obremenjenost priklopnika po štirih polnih aktiviranjih ni mogoče uporabiti petič in pri tem doseči vsaj 50 odstotkov predpisanega učinka delovnega zavornega sistema zadevnega priklopnika.

5.2.2.17   Priklopniki, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, ter priklopniki kategorij O3 in O4, ki so opremljeni s protiblokirnim sistemom, morajo biti za električni prenos krmiljenja opremljeni z enim od naslednjega:

(a)	posebnim električnim priključkom za zavorni sistem in/ali protiblokirni sistem, ki ustreza standardu ISO 7638:2003 (21)  (22);

(b)	avtomatiziranim priključkom, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge 22.

Opozorilni signali priklopnika za okvaro, ki so določeni v tem pravilniku, se morajo aktivirati prek zgornjih priključkov. Zahteve glede prenosa opozorilnih signalov za okvare, ki veljajo za priklopnike, morajo biti tiste zahteve, kot je ustrezno, ki so predpisane za motorna vozila v odstavkih 5.2.1.29.4, 5.2.1.29.5 in 5.2.1.29.6 tega pravilnika.

Priklopniki, ki so opremljeni s priključkom v skladu s standardom ISO 7638:2003, kot je opredeljeno zgoraj, morajo imeti neizbrisno oznako o delovanju zavornega sistema, ko je priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 priključen ali izključen (23).

Oznaka mora biti nameščena tako, da je vidna pri priključevanju pnevmatskih in električnih vmesniških priključkov.

5.2.2.17.1   Priklopniki, opremljeni s funkcijo stabilnosti vozila, kot je opredeljena v odstavku 2.34 tega pravilnika, morajo v primeru okvare ali napake funkcije stabilnosti priklopnika na okvaro ali napako opozoriti z ločenim rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2 prek pola 5 priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003.

Opozorilni signal mora biti neprekinjen in ostati viden, dokler se okvara ali napaka ne odpravi in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno.

5.2.2.17.2   Dovoljeno je priključiti zavorni sistem na oskrbo z energijo poleg oskrbe, ki je na voljo prek zgornjega priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003. Vendar v primeru dodatne oskrbe z energijo veljajo naslednje določbe:

(a)	v vseh primerih je oskrba z energijo v skladu s standardom ISO 7638:2003 glavni vir energije za zavorni sistem ne glede na morebitno dodatno priključeno oskrbo z energijo. Dodatna oskrba je namenjena kot rezerva v primeru okvare oskrbe z energijo v skladu s standardom ISO 7638:2003;

(b)	ne sme negativno vplivati na delovanje zavornega sistema v normalnem stanju in stanju odpovedi;

(c)	v primeru okvare oskrbe z energijo v skladu s standardom ISO 7638:2003 zaradi energije, ki jo porabi zavorni sistem, največja energija, ki je na voljo iz dodatne oskrbe, ne sme biti presežena;

(d)	priklopnik ne sme imeti nobene oznake ali nalepke, ki prikazuje, da je opremljen z dodatno oskrbo z energijo;

(e)	opozorilna naprava za okvaro na priklopniku ni dovoljena za namene opozarjanja v primeru okvare zavornega sistema priklopnika, kadar je zavorni sistem napajan iz dodatne oskrbe;

(f)	kadar je na voljo dodatna oskrba z energijo, mora biti mogoče preveriti delovanje zavornega sistema, napajanega iz tega vira energije;

(g)	v primeru okvare oskrbe z električno energijo prek priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003 veljajo zahteve iz odstavkov 5.2.2.15.2.1 in 4.1 Priloge 13 v zvezi z opozarjanjem na okvaro ne glede na delovanje zavornega sistema, napajanega iz dodatnega vira energije.

5.2.2.18   Če se energija, ki jo dovaja priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003, uporablja za funkcije iz odstavka 5.1.3.6, mora zavorni sistem imeti prednost in biti zaščiten pred preobremenitvijo, ki ne izhaja iz zavornega sistema. Ta zaščita mora biti funkcija zavornega sistema.

5.2.2.19   V primeru okvare enega od krmilnih vodov, ki povezujejo dve vozili, opremljeni v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2, mora priklopnik uporabiti krmilni vod, na katerega okvara ni vplivala, da se samodejno zagotovi zavorni učinek, ki je za priklopnik predpisan v odstavku 3.1 Priloge 4.

5.2.2.20   Ko napajalna napetost v priklopniku pade pod vrednost, ki jo je navedel proizvajalec in pri kateri predpisanega učinka delovne zavore ni več mogoče zagotoviti, se mora prek pola 5 priključka v skladu s standardom ISO 7638:2003 (24) aktivirati ločeni rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2. Poleg tega morajo priklopniki, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, prek katerega so električno povezani z vlečnim vozilom, zagotoviti informacije o okvari za aktiviranje rdečega opozorilnega signala iz odstavka 5.2.1.29.2.1 prek dela električnega krmilnega voda za podatkovno komunikacijo.

5.2.2.21   Poleg zahtev iz odstavkov 5.2.1.18.4.2 in 5.2.1.21 se lahko zavore priklopnika uporabijo tudi samodejno, če se aktivirajo prek zavornega sistema priklopnika po vrednotenju informacij iz vozila.

5.2.2.22   Aktiviranje delovnega zavornega sistema

5.2.2.22.1   Pri priklopnikih, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, mora priklopnik prek električnega krmilnega voda poslati sporočilo „prižig zavornih svetilk“, ko se zavorni sistem priklopnika aktivira med „samodejno krmiljenim zaviranjem“, ki ga sproži priklopnik. Vendar se lahko pri upočasnjevanju, ki je manjše od 0,7 m/s2, signal lahko prekine. (25)

5.2.2.22.2   Pri priklopnikih, ki so opremljeni z električnim krmilnim vodom, priklopnik prek električnega krmilnega voda ne pošlje sporočila „prižig zavornih svetilk“ med „selektivnim zaviranjem“, ki ga sproži priklopnik. (26)

5.2.2.23   Ob upoštevanju določb odstavka 12.3 tega pravilnika se vsa vozila kategorij O3 in O4  (27), ki nimajo več kot treh osi in imajo zračno vzmetenje, opremijo s funkcijo stabilnosti vozila. Ta mora vključevati vsaj nadzor proti prevrnitvi in izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge 21 k temu pravilniku.

6.   PRESKUSI

Preskusi zaviranja, ki se morajo izvajati za vozila v postopku homologacije, in zahtevan zavorni učinek so opisani v Prilogi 4 k temu pravilniku.

7.   SPREMEMBA TIPA VOZILA ALI ZAVORNEGA SISTEMA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE

7.1   Vsaka sprememba tipa vozila ali njegove zavorne opreme glede značilnosti iz Priloge 2 k temu pravilniku se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Navedeni organ lahko potem:

7.1.1   meni, da spremembe verjetno ne bodo povzročile znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo.

7.2	Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.

8.2   Zaradi preverjanja, ali so izpolnjene zahteve iz odstavka 8.1, se izvaja ustrezen nadzor proizvodnje.

8.3   Imetnik homologacije mora zlasti:

8.3.1

zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

8.3.2

imeti dostop do nadzorne opreme, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

8.3.3

zagotoviti, da so rezultati preskusov zabeleženi in da so priloženi dokumenti na voljo za obdobje, dogovorjeno z upravno službo;

8.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

8.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip izdelka opravijo vsaj nekateri preskusi, določeni v tem pravilniku;

8.3.6

zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju ali preskušanju, pri katerem se ugotovi neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravita ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevne proizvodnje.

8.4   Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

8.4.1   Pri vsakem pregledu se inšpektorju predloži preskusna in proizvodna dokumentacija.

8.4.2   Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevega lastnega preverjanja.

8.4.3   Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 8.4.2, mora inšpektor izbrati vzorce in jih poslati tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

8.4.4   Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika.

8.4.5   Homologacijski organ pregled običajno opravi enkrat na dve leti. Če so med enim od teh obiskov zabeleženi nezadovoljivi rezultati, homologacijski organ zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 8.1.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom sporočila na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, mora o tem obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

11.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim se pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 11 (11. julij 2008) nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 11.

12.2   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije samo, če tip vozila v postopku homologacije izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 11.

Ne glede na zgornje zahteve se skladnost z zahtevami iz Dopolnila 7 sprememb 11 ne sme zahtevati za nobeno novo homologacijo pred 28. oktobrom 2014.

12.3   Od datumov uporabe, prikazanih v naslednji preglednici za spremembe 11 tega pravilnika, pogodbenici, ki uporablja ta pravilnik, ni treba priznati tipa vozila, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 10 tega pravilnika.

Kategorija vozila		Datum začetka uporabe (od datuma po začetku veljavnosti sprememb 11, 11. julij 2008)
Vozila, ki niso izvzeta iz zahtev glede nadzora stabilnosti iz odstavkov 5.2.1.32 in 5.2.2.23, vključno z opombami	M2	84 mesecev (11. julij 2015)
	M3 (razred III)	36 mesecev (11. julij 2011)
	M3 < 16 ton (pnevmatski prenos)	48 mesecev (11. julij 2012)
	M3 (razred II in B) (hidravlični prenos)	84 mesecev (11. julij 2015)
	M3 (razred III) (hidravlični prenos)	84 mesecev (11. julij 2015)
	M3 (razred III) (pnevmatski prenos krmiljenja in hidravlični prenos energije)	96 mesecev (11. julij 2016)
	M3 (razred II) (pnevmatski prenos krmiljenja in hidravlični prenos energije)	96 mesecev (11. julij 2016)
	M3 (drugo)	48 mesecev (11. julij 2012)
	N2 (hidravlični prenos)	84 mesecev (11. julij 2015)
	N2 (pnevmatski prenos krmiljenja in hidravlični prenos energije)	96 mesecev (11. julij 2016)
	N2 (drugo)	72 mesecev (11. julij 2014)
	N3 (dvoosni sedlasti vlačilci)	36 mesecev (11. julij 2011)
	N3 (dvoosni sedlasti vlačilci s pnevmatskim prenosom signala (ABS))	60 mesecev (11. julij 2013)
	N3 (3 osi z električnim prenosom signala (EBS))	60 mesecev (11. julij 2013)
	N3 (2 in 3 osi s pnevmatskim prenosom signala (ABS))	72 mesecev (11. julij 2014)
	N3 (drugo)	48 mesecev (11. julij 2013)
	O3 (kombinirana osna obremenitev od 3,5 do 7,5 tone)	72 mesecev (11. julij 2014)
	O3 (drugo)	60 mesecev (11. julij 2013)
	O4	36 mesecev (11. julij 2011)
Vozila kategorij M, N in O, ki so izvzeta iz zahtev glede nadzora stabilnosti (iz odstavkov 5.2.1.32 in 5.2.2.23, vključno z opombami), vendar niso izvzeta iz drugih zahtev iz sprememb 11		24. oktober 2016

12.4   Ne glede na zahteve iz odstavka 12.3 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, do 24. oktobra 2016 ne sme zavrniti priznanja homologacije vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Dopolnila 2 sprememb 11 tega pravilnika.

12.5   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitev homologacij za obstoječe tipe, ki so bile podeljene na podlagi zahteve, ki je veljala v času prvotne homologacije.

12.6   Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba priznati homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.7   Po 24 mesecih od začetka veljavnosti Dopolnila 12 sprememb 11 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije za tipe vozil podelijo le, če tip vozila, ki je v postopku homologacije, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dopolnilom 12 sprememb 11.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.3, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  V skladu z datumi uporabe iz odstavka 12 tega pravilnika so zahteve glede zaviranja za vozila kategorije M1 vključene izključno v Pravilnik št. 13-H. Za vozila kategorije N1 pogodbenice, ki so podpisnice Pravilnika št. 13-H in tega pravilnika, priznajo homologacije, ki so skladne s katerim koli od obeh pravilnikov, kot enako veljavne.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 3, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html

(4)  Dokler se ne sprejmejo enotni tehnični standardi, ki zagotavljajo združljivost in varnost, povezave med vozili na motorni pogon in priklopniki v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3 niso dovoljene.

(5)  Ne velja za priklopnike.

(6)  Ne velja za vozila z elektronskim krmiljenjem zavornega sistema.

(7)  Kadar se razlikuje od najmanjšega vklopnega tlaka.

(8)  Velja le za priklopnike.

(9)  Za namene rednega tehničnega pregleda je morda treba prilagoditi najmanjše mejne vrednosti stopnje zaviranja, določene za celotno vozilo, da bodo izpolnjene nacionalne ali mednarodne zahteve med obratovanjem.

(10)  Homologacijski organ, ki podeli homologacijo, ima pravico preveriti delovni zavorni sistem z dodatnimi preskusnimi postopki na vozilu.

(11)  Priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 se lahko uporabi s 5 ali 7 poli, kot je ustrezno.

(12)  Dokler se ne sprejmejo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec tehnični službi predložiti analizo možnih okvar prenosa krmiljenja in vpliva teh okvar na delovanje. O teh informacijah se dogovorita tehnična služba in proizvajalec vozila.

(13)  Priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 se lahko uporabi s 5 ali 7 poli, kot je ustrezno.

(14)  V času homologacije skladnost s to zahtevo potrdi proizvajalec vozila.

(15)  Med „selektivnim zaviranjem“ se lahko funkcija spremeni v „samodejno krmiljeno zaviranje“.

(16)  V času homologacije skladnost s to zahtevo potrdi proizvajalec vozila.

(17)  Za terenska vozila, vozila za posebne namene (npr. premična naprava, ki uporablja nestandardno šasijo vozila – mobilni žerjavi, vozila na hidrostatični pogon, pri katerih se sistem hidravličnega pogona uporablja tudi za zaviranje in pomožne funkcije, vozila kategorije N2, ki imajo naslednje značilnosti: skupno maso vozila med 3,5 in 7,5 tone, nestandardno nizko šasijo, več kot dve osi in hidravlični prenosni sistem), vozila razredov I in A, zgibna vozila kategorije M2 ter sedlaste vlačilce kategorij M3 in N2 s skupno maso vozila med 3,5 in 7,5 tone ta zahteva ne velja.

(18)  Dokler se ne sprejmejo enotne tehnične določbe za pravilno oceno funkcije naprave za samodejno nastavljanje zavor, se zahteva glede prostega teka šteje za izpolnjeno, ko je pri vseh preskusih zavor, predpisanih za zadevni priklopnik, ugotovljen prosti tek.

(19)  Dokler se ne sprejmejo enotni preskusni postopki, mora proizvajalec tehnični službi predložiti analizo možnih okvar prenosa krmiljenja in vpliva teh okvar na delovanje. O teh informacijah se dogovorita tehnična služba in proizvajalec vozila.

(20)  Priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 se lahko uporabi s 5 ali 7 poli, kot je ustrezno.

(21)  Priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 se lahko uporabi s 5 ali 7 poli, kot je ustrezno.

(22)  Prečne preseke prevodnikov v skladu s standardom ISO 7638:2003 za priklopnik je mogoče zmanjšati, če je priklopnik opremljen z lastno neodvisno varovalko. Nazivna moč varovalke mora biti takšna, da ni presežen nazivni tok prevodnikov. To odstopanje ne velja za priklopnike, opremljene za vleko drugega priklopnika.

(23)  Na priklopniku, ki je opremljen s priključkom v skladu s standardom ISO 7638 in avtomatiziranim priključkom, mora biti označeno, da se priključek v skladu s standardom ISO 7638 ne sme priključiti, če je v uporabi avtomatizirani priključek.

(24)  Priključek v skladu s standardom ISO 7638:2003 se lahko uporabi s 5 ali 7 poli, kot je ustrezno.

(25)  V času homologacije skladnost s to zahtevo potrdi proizvajalec vozila.

(26)  Med „selektivnim zaviranjem“ se lahko funkcija spremeni v „samodejno krmiljeno zaviranje“.

(27)  Priklopniki za prevoz izrednih tovorov in priklopniki s prostorom za stoječe potnike so izvzeti iz te zahteve.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---