26.11.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/18

---

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343/, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 64 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe o homologaciji vozil glede na njihovo opremo, ki lahko vključuje: zasilno nadomestno enoto, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 02 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

popravka 1 sprememb 02 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

KAZALO

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za homologacijo

4.	Homologacija

5.	Specifikacije in preskusi

6.	Dodatne informacije

7.	Spremembe in razširitev homologacije za tip vozila

8.	Skladnost proizvodnje

9.	Kazni za neskladnost proizvodnje

10.	Popolno prenehanje proizvodnje

11.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

12.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o homologaciji (ali zavrnitvi ali razširitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje) tipa vozila glede na njegovo opremo v skladu s Pravilnikom št. 64

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskus zaviranja in odklona iz smeri za vozila z zasilnimi rezervnimi enotami

Priloga 4 –

Preskusne zahteve za opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo

Priloga 5 –

Preskus za sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil kategorij M1 in N1  (1), ki so opremljena z:

(a)	zasilno nadomestno enoto in/ali

(b)	pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo in/ali sistemom pnevmatik s podaljšano mobilnostjo in/ali

(c)	sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah (2).

Za izvajanje tega pravilnika je treba nadomestne enote rezervnega kolesa in pnevmatike v obliki pnevmatik s podaljšano mobilnostjo ali sistema s podaljšano mobilnostjo v popolnoma izpraznjenem stanju obravnavati kot zasilne rezervne enote, kot so opredeljene v odstavku 2.10 Pravilnika.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na njegovo enoto zasilnega rezervnega kolesa in pnevmatike;

2.2.

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo bistveno v takšnih ključnih vidikih, kot so: 2.2.1 „tip vozila glede na njegovo zasilno rezervno enoto“: 2.2.1.1 največja obremenitev osi vozila, kot je določena v odstavku 2.12; 2.2.1.2 značilnosti enote zasilnega rezervnega kolesa in pnevmatike; 2.2.1.3 vrsta pogona (na sprednji kolesi, na zadnji kolesi, na štiri kolesa); 2.2.1.4 vzmetenje; 2.2.1.5 zavorni sistem; 2.2.1.6 velikost koles/velikost pnevmatik; 2.2.1.7 odmik kolesa; 2.2.2 „tip vozila glede na sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“: 2.2.2.1 blagovna znamka proizvajalca; 2.2.2.2 značilnosti vozila, ki bistveno vplivajo na delovanje sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah; 2.2.2.3 tip in zasnova sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah;

2.3	„kolo“ pomeni celotno kolo, sestavljeno iz platišča in diska kolesa; 2.3.1 „oznaka velikosti kolesa“ pomeni oznako, ki vključuje vsaj nazivni premer platišča, nazivno širino platišča in profil platišča; 2.3.2 „odmik kolesa“ pomeni razdaljo od sprednje strani stika pesta do središčnice platišča;

2.4

„pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki je okrepljen prožen ovoj z neprekinjenim, v osnovi toroidnim zaprtim prostorom, ki vsebuje plin (običajno zrak) ali plin in tekočino, ali tvori takšen prostor skupaj s kolesom, na katerega je pritrjen, pri čemer je običajno namenjen za uporabo pri tlaku, ki je večji od atmosferskega tlaka. Pnevmatika je lahko: 2.4.1 „običajna pnevmatika“, ki je pnevmatika, primerna za vse običajne pogoje cestne uporabe; 2.4.2 „zasilna rezervna pnevmatika“, ki je pnevmatika, posebej zasnovana tako, da se razlikuje od običajne pnevmatike, in namenjena le za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah; 2.4.3 „pnevmatika s podaljšano mobilnostjo“ ali „samonosilna pnevmatika“ opisuje zgradbo pnevmatike s tehnično rešitvijo (na primer ojačane bočnice itd.), ki omogoča, da pnevmatika, pritrjena na ustrezno kolo, brez dopolnilnih sestavnih delov zagotavlja vozilu vsaj osnovne funkcije pnevmatike pri hitrosti 80 km/h (50 mph) in na razdalji 80 km v voznem načinu prazne pnevmatike; 2.4.4 „sistem vozi prazna“ ali „sistem s podaljšano mobilnostjo“ pomeni sklop posebnih funkcionalno odvisnih sestavnih delov, vključno s pnevmatiko, ki skupaj zagotavljajo določeno delovanje in omogočajo vozilu vsaj osnovne funkcije pnevmatike pri hitrosti 80 km/h (50 mph) in na razdalji 80 km v voznem načinu prazne pnevmatike;

2.5	„vozni način prazne pnevmatike“ pomeni stanje pnevmatike, ki predvsem ohranja celovitost zgradbe med delovanjem pri tlaku med 0 in 70 kPa;

2.6	„osnovna funkcija pnevmatike“ pomeni običajno zmogljivost napolnjene pnevmatike, da vzdrži določeno breme do določene hitrosti in prenaša silo vožnje, krmiljenja in zaviranja na tla, po katerih se kotali;

2.7	„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni kombinacijo številk, ki enotno določajo geometrijsko velikost pnevmatike, ter obsega nazivno širino preseka, nazivno presečno razmerje in nazivni premer. Te značilnosti so natančneje opredeljene v Pravilniku št. 30;

2.8	„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike. To je lahko zgradba s poševnim vložkom (diagonalni ali prečni vložek), prepasana diagonalna zgradba, zgradba z radialnim vložkom ali pnevmatika s podaljšano mobilnostjo, kot je podrobneje opredeljeno v Pravilniku št. 30;

2.9

„standardna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike, ki je glede na oznake velikosti kolesa in pnevmatike, odmik kolesa in zgradbo pnevmatike enak enoti, ki je nameščena na isto mesto osi, in določenemu modelu ali različici vozila za običajno delovanje. Vključuje ogrodje kolesa, ki je proizvedeno iz drugega materiala, na primer iz jekla namesto aluminijeve zlitine, in za katerega se lahko uporabijo druge vrste matic ali vijakov, drugače pa je enako kolesu, namenjenemu za običajno uporabo;

2.10

„zasilna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike, ki ni zajet v sklopu, opredeljenem kot „standardna rezervna enota“ iz odstavka 2.9. Zasilne rezervne enote so lahko naslednjih tipov: 2.10.1 tip 1 sklop, v katerem je pnevmatika zasilna rezervna pnevmatika iz odstavka 2.4.2; 2.10.2 tip 2 sklop, v katerem se odmik kolesa razlikuje od odmika kolesa za običajno delovanje vozila, ki je nameščeno na isto mesto na osi; 2.10.3 tip 3 sklop, v katerem se zgradba pnevmatike razlikuje od zgradbe pnevmatike za običajno delovanje vozila, ki je nameščena na isto mesto na osi; 2.10.4 tip 4 sklop, v katerem je pnevmatika običajna pnevmatika iz odstavka 2.4.1, vendar se oznake velikosti kolesa ali pnevmatike ali obeh razlikujejo od oznak kolesa ali pnevmatike za običajno delovanje vozila, ki je nameščena na isto mesto na osi; 2.10.5 tip 5 sklop, v katerem je enota kolesa in pnevmatike iz odstavka 2.4.3 ali 2.4.4 nameščena na vozilo za običajno dolgoročno cestno uporabo, vendar je v sili uporabljena v popolnoma izpraznjenem stanju;

2.11	„največja masa“ pomeni največjo vrednost vozila, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določijo državni organi);

2.12

„največja obremenitev osi“ pomeni največjo vrednost skupne navpične sile med stičnimi površinami pnevmatik ali gosenic ene osi in tlemi, kot jo je določil proizvajalec in ki izhaja iz dela mase vozila, ki jo nosi ta os; ta obremenitev je lahko večja od „odobrene obremenitve osi“, ki jo določijo državni organi. Vsota obremenitev osi je lahko večja od vrednosti, ki ustreza skupni masi vozila;

2.13	„opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo“ pomeni sistem, ki vozniku posreduje informacijo, da pnevmatika deluje v voznem načinu prazne pnevmatike;

2.14	„sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sistem, vgrajen v vozilo, ki lahko zajema tlak pnevmatik ali spremembo tega tlaka v določenem času ter posreduje ustrezne informacije uporabniku med delovanjem vozila;

2.15	„tlak v hladnih pnevmatikah“ pomeni tlak v pnevmatikah pri temperaturi okolja, ki ne narašča zaradi uporabe pnevmatik;

2.16	„priporočeni tlak v hladnih pnevmatikah (Prec)“ pomeni tlak, ki ga proizvajalec pnevmatik priporoči za vsak položaj pnevmatike in za predvidene pogoje uporabe (npr. hitrost in obremenitev) zadevnega vozila, kot je določen na tablici vozila in/ali v navodilih za uporabo vozila;

2.17	„delovni tlak med uporabo (Pwarm)“ pomeni tlak pri vsakem položaju pnevmatike, ki je zaradi temperaturnih učinkov med uporabo vozila večji od tlaka v hladnih pnevmatikah (Prec);

2.18	„preskusni tlak (Ptest)“ pomeni dejanski tlak v pnevmatikah, izbranih za vse položaje pnevmatik po izpraznitvi med preskusnim postopkom;

2.19	„tip sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sisteme, ki se ne razlikujejo bistveno v takšnih ključnih značilnostih, kot so: (a) načelo delovanja; (b) sestavni deli, ki bi lahko pomembno vplivali na delovanje sistema, kot je določeno v odstavku 5.3 tega pravilnika.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na njegovo opremo, ki vključuje:

(a)	zasilno rezervno enoto (po potrebi vključno z opozorilnim sistemom za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo) in/ali

(b)	sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah,

vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priloži opis tipa vozila glede na elemente iz Priloge 1 k temu pravilniku.

3.3   Homologacijskemu organu ali tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži vzorčni tip vozila, ki je v homologacijskem postopku.

3.4   Pred podelitvijo homologacije upravni organ preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če vozilo, predloženo v homologacijski postopek v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 5 spodaj, se homologacija za navedeni tip vozila podeli.

4.1.1   Homologacija vozila glede na določbe v zvezi z zasilno rezervno enoto se podeli le, če vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1 in 5.2.

4.1.2   Homologacija vozila zgolj glede na določbe v zvezi s sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah se podeli le, če vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.

4.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 02, kar ustreza spremembam 02) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu vozila. Kljub temu lahko ista homologacija zajame različice modela, ki so v ločenih kategorijah glede na merila iz odstavka 2.2, če rezultati preskusov, opisani v odstavkih 5.2 in 5.3, ne kažejo večjih razlik.

4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4   Na vsako vozilo, ki ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, se na vidno in lahko dostopno mesto, določeno na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

4.4.2   številke tega pravilnika, ki ji sledijo:

4.4.2.1

črka „R“ za vozila, ki so bila homologirana le v skladu z odstavkom 4.1.1;

4.4.2.2

črka „P“ za vozila, ki so bila homologirana le v skladu z odstavkom 4.1.2;

4.4.2.3

črki „RP“ za vozila, ki so bila homologirana v skladu z odstavkoma 4.1.1 in 4.1.2;

4.4.3   pomišljaj in homologacijska številka na desni strani oznak, predpisanih v odstavkih 4.4.1 in 4.4.2.

4.5   Če je vozilo skladno s tipom vozila, homologiranim v skladu z enim ali več pravilniki, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola iz odstavka 4.4.1 ni treba ponoviti; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 navedejo številka pravilnika, homologacijske številke in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

4.8   V Prilogi 2 k temu pravilniku so navedeni primeri homologacijskih oznak.

5.   SPECIFIKACIJE IN PRESKUSI

5.1   Splošno

5.1.1   Pnevmatike, ki so namenjene za uporabo kot del zasilne rezervne enote iz odstavka 2.10, je treba homologirati v skladu s Pravilnikom št. 30.

5.1.2   Pri vozilih, ki imajo vsaj štiri kolesa, mora biti nosilnost zasilne rezervne enote vsaj enaka polovici največjih obremenitev osi vozila; če je njena uporaba omejena na določeno os, navedeno v navodilih iz odstavka 6 spodaj, mora biti njena nosilnost vsaj enaka polovici največje obremenitve te osi.

5.1.3   Konstrukcijsko določena hitrost zasilne rezervne enote mora biti najmanj 120 km/h za tipe 1, 2 in 3.

5.1.4   Zasilna rezervna enota mora imeti naslednje značilnosti:

5.1.4.1

opozorilni simbol glede največje hitrosti 80 km/h, kot je določen s spodnjim diagramom, je treba trajno namestiti na vidno mesto na zunanji strani kolesa. V primeru vozil, namenjenih prodaji v države, ki uporabljajo angleške merske enote, je treba na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namestiti dodatni opozorilni simbol, ki je enak zgoraj opisanemu, pri čemer je treba številko „80“ nadomestiti s številko „50“, besedilo „km/h“ pa z „mph“. Namesto tega se lahko na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namesti enoten opozorilni simbol, kot je določen s spodnjim diagramom. Velike tiskane črke morajo biti visoke najmanj 5 mm, številki „80“ in „50“ pa najmanj 20 mm, pri čemer morajo biti črte elementov, ki sestavljajo vsako števko številke, debele najmanj 3 mm. Besedilo v malih tiskanih črkah mora biti visoko najmanj 5 mm. Besedilo mora biti v celoti omejeno s črto in na ozadju kontrastne barve. Zahteve iz tega odstavka se uporabljajo le za zasilne rezervne enote tipov 1, 2 in 3 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2 in 2.10.3.

5.1.4.1.1

Opozorilni simbol glede največje hitrosti 120 km/h, kot je določen s spodnjim diagramom, je treba trajno namestiti na vidno mesto na zunanji strani kolesa. V primeru vozil, namenjenih prodaji v države, ki uporabljajo imperialne merske enote, je treba na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namestiti dodatni opozorilni simbol, ki je enak zgoraj opisanemu, pri čemer je treba številko „120“ nadomestiti s številko „75“, besedilo „km/h“ pa z „mph“. Namesto tega se lahko na vidno mesto na zunanji strani kolesa trajno namesti enoten opozorilni simbol, kot je določen s spodnjim diagramom. Velike tiskane črke morajo biti visoke najmanj 5 mm, številki „120“ in „75“ pa najmanj 20 mm, pri čemer morajo biti črte elementov, ki sestavljajo vsako števko številke, debele najmanj 3 mm. Besedilo v malih tiskanih črkah mora biti visoko najmanj 5 mm. Besedilo mora biti v celoti omejeno s črto in na ozadju kontrastne barve. Zahteve iz tega odstavka se uporabljajo le za zasilno rezervno enoto tipa 4 iz odstavka 2.10.4 za uporabo na vozilu kategorije M1.

5.1.4.2

Če sta kolo in/ali pnevmatika nameščena na vozilo za začasno uporabo, mora biti zunanja površina kolesa in/ali pnevmatike posebne barve ali imeti poseben barvni vzorec, ki se jasno razlikuje od barv standardnih enot. Če je na zasilno rezervno enoto mogoče namestiti okrasni pokrov, ta pokrov ne sme zakriti posebne barve ali barvnega vzorca.

5.1.5   Razen v primeru pnevmatik s podaljšano mobilnostjo/samonosilnih pnevmatik ali sistema „vozi prazna“/sistema s podaljšano mobilnostjo je dovoljeno vozilu priložiti le eno zasilno rezervno enoto.

5.1.6   V primeru vozil, opremljenih s pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo/samonosilnimi pnevmatikami ali sistemom „vozi prazna“/sistemom s podaljšano mobilnostjo, mora biti v vozilo nameščen tudi opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo (opredeljen v odstavku 2.13), ki lahko deluje znotraj območja hitrosti od 40 km/h do največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila in izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5.1.6.1 do 5.1.6.6. Vendar dodatna namestitev opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo ni potrebna, če je v vozilo nameščen sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3.

5.1.6.1

Opozorilo se optično prikaže z rumenim opozorilnim signalom.

5.1.6.2

Opozorilni signal se mora sprožiti, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno (preskus indikatorja).

5.1.6.3

Voznik mora biti z opozorilnim signalom iz odstavka 5.1.6.1 opozorjen najpozneje, ko se za eno pnevmatiko ugotovi, da je v voznem načinu prazne pnevmatike.

5.1.6.4

Voznik mora biti o električni okvari ali nepravilnosti v delovanju senzorja, ki vpliva na opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, vključno z izpadom električnega vira, zagotavljanja izhodnega signala ali njegovega prenosa, opozorjen z optičnim rumenim signalom za okvaro opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo. Če se opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.1.6.1, uporablja za opozarjanje na pnevmatiko v voznem načinu prazne pnevmatike in nepravilnosti v delovanju opozorilnega sistema za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, mora veljati naslednje: če je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, mora opozorilni signal utripati, ko opozarja na okvaro sistema. Po krajšem obdobju mora opozorilni signal neprekinjeno svetiti, dokler okvara ni odpravljena in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno. Zaporedno utripanje in svetenje se morata ponoviti vsakič, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, dokler okvara ni odpravljena.

5.1.6.5

Kadar se sistem ročno ponovno nastavi v skladu z navodili proizvajalca vozila, določbe odstavkov 5.1.6.3 in 5.1.6.4 ne veljajo.

5.1.6.6

Pri delovanju opozorilnega signala iz odstavkov 5.1.6.2 do 5.1.6.4 morajo biti izpolnjene zahteve iz Priloge 4.

5.1.7   Če ima vozilo zasilno rezervno enoto, ki je shranjena v izpraznjenem stanju, mora biti opremljeno z napravo, s katero je pnevmatiko mogoče v 10 minutah napolniti do tlaka, ki je določen za začasno uporabo.

5.2   Preskus zaviranja

5.2.1   Vozila, ki bodo opremljena z zasilnimi rezervnimi enotami, morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge 3 k temu pravilniku.

5.3   Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah

5.3.1   Splošne zahteve

5.3.1.1

V skladu z zahtevami iz odstavka 12 mora vsako vozilo iz kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1 s pnevmatikami v enojni montaži in sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki je v skladu z opredelitvijo iz odstavka 2.14, izpolnjevati zahteve za zmogljivost iz odstavkov 5.3.1.2 do 5.3.5.5 spodaj, pri čemer ga je treba preskusiti v skladu s Prilogo 5.

5.3.1.2

Vsak sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, nameščen v vozilo, mora izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 10.

5.3.1.3

Sistem mora delovati od hitrosti 40 km/h ali manj do največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila.

5.3.2   Zaznavanje tlaka v pnevmatikah v primeru izgube tlaka zaradi nezgode (preskus v zvezi s predrtjem)

5.3.2.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah je treba preskusiti v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 2.6.1 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, največ 10 minut po tem, ko se delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila zmanjša za 20 % ali ima vrednost najmanjšega tlaka, tj. 150 kPa, kar je več.

5.3.3   Zaznavanje ravni tlaka pnevmatike pod priporočenim tlakom za optimalno delovanje, vključno s porabo goriva in varnostjo (preskus razpršitve)

5.3.3.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah se preskusi v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 2.6.2 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, v največ 60 minutah skupnega časa vožnje po tem, ko se delovni tlak med uporabo v eni od pnevmatik vozila, do skupaj štirih pnevmatik, zmanjša za 20 %.

5.3.4   Preskus zaznave okvare

5.3.4.1

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah je treba preskusiti v skladu s preskusnim postopkom iz odstavka 3 Priloge 5. Pri preskusu v skladu s tem postopkom mora sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah sprožiti svetlobni opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5, v največ 10 minutah po nastopu okvare, ki vpliva na ustvarjanje ali prenos signalov upravljanja ali odziva v sistemu za nadzor tlaka v pnevmatikah vozila. Če sistem ovira zunanji vpliv (npr. radijska motnja), je lahko čas zaznave okvare daljši.

5.3.5   Opozorilni znak

5.3.5.1

Opozorilo se optično prikaže kot opozorilni signal v skladu s Pravilnikom št. 121.

5.3.5.2

Opozorilni signal se mora sprožiti, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno (preskus indikatorja). [Ta zahteva ne velja za indikatorje v skupnem prostoru.]

5.3.5.3

Opozorilni signal mora biti viden tudi podnevi; voznik mora imeti možnost, da s svojega sedeža enostavno preveri pravilno delovanje signala.

5.3.5.4

Znak za okvaro je lahko enak kot opozorilni signal, ki se uporablja za opozarjanje na prenizek tlak. Če se opozorilni signal, ki je opisan v odstavku 5.3.5.1, uporablja za opozarjanje na prenizek tlak in okvaro sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah, velja naslednje: če je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, mora opozorilni signal utripati, ko opozarja na okvaro sistema. Po krajšem obdobju mora opozorilni signal neprekinjeno svetiti, dokler okvara ni odpravljena in je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno. Zaporedno utripanje in svetenje se morata ponoviti vsakič, ko je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, dokler okvara ni odpravljena.

5.3.5.5

Indikator opozorila, ki je opisan v odstavku 5.3.5.1, se lahko uporabi v utripajočem načinu, da se zagotovijo informacije o stanju ponovne nastavitve sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah v skladu z navodili za uporabo vozila.

6.   DODATNE INFORMACIJE

6.1   Če je vozilo opremljeno z zasilno rezervno enoto, je treba v navodila za uporabo vozila vključiti vsaj naslednje informacije:

6.1.1   opozorilo o tveganju zaradi neupoštevanja omejitev uporabe zasilne rezervne enote, vključno z izjavo v zvezi z uporabo, omejeno na določeno os, kot je ustrezno;

6.1.2   navodilo o previdni vožnji pri največji dovoljeni hitrosti 80 km/h (50 mph) v primeru nameščene zasilne rezervne enote tipa 1, 2 ali 3 iz odstavka 2.10.1, 2.10.2 ali 2.10.3 ter o čimprejšnji ponovni namestitvi standardne enote. Jasno je treba navesti tudi, da to navodilo velja tudi za zasilno rezervno enoto tipa 5 iz odstavka 2.10.5, ki se uporablja v voznem načinu prazne pnevmatike;

6.1.2.1

navodilo o previdni vožnji pri največji dovoljeni hitrosti 120 km/h (75 mph) v primeru nameščene zasilne rezervne enote tipa 4 iz odstavka 2.10.4 ter o čimprejšnji ponovni namestitvi standardne enote;

6.1.3   opozorilo, da vožnja z vozilom, ki ima hkrati nameščeno več kot eno zasilno rezervno enoto, ni dovoljena. Ta zahteva velja le za zasilne rezervne enote tipov 1, 2 in 3 iz odstavkov 2.10.1, 2.10.2 in 2.10.3;

6.1.4   jasno navedbo tlaka pnevmatike, ki ga je določil proizvajalec vozila za pnevmatiko zasilne rezervne enote;

6.1.5   za vozila, ki so opremljena z zasilno rezervno enoto, shranjeno v izpraznjenem stanju, opis postopka za napolnitev pnevmatike do tlaka, ki je določen za zasilno uporabo, z napravo iz odstavka 5.1.7 zgoraj.

6.2   Če je v vozilo vgrajen sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah ali opozorilni sistem za pnevmatike s podaljšano mobilnostjo, morajo biti v navodila za uporabo vozila vključene vsaj naslednje informacije:

6.2.1   navedba, da je vozilo opremljeno s takšnim sistemom (in informacije o ponovni nastavitvi sistema, če dejanski sistem vključuje takšno funkcijo);

6.2.2   sliko simbola indikatorja, opisanega v odstavku 5.1.6.1 ali 5.3.5.1, kot je ustrezno (in sliko simbola indikatorja okvare, če se za to funkcijo uporablja poseben indikator);

6.2.3   dodatne informacije o pomenu svetenja indikatorja opozorila za nizek tlak v pnevmatikah in opis ustreznega ukrepa, ki ga je v tem primeru treba izvesti.

6.3   Če vozilo ni opremljeno z navodili za uporabo, morajo biti informacije, ki so potrebne v skladu z odstavkom 6.1 in/ali 6.2 zgoraj, prikazane na vidnem mestu na vozilu.

7.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP VOZILA

7.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

7.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3   Upravni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu na obrazcu za takšno razširitev.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Postopki za zagotavljanje skladnosti proizvodnje morajo biti skladni s postopki iz Dodatka 2 k Sporazumu (E/ECE/324 – E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.2   Upravni organ ali tehnična služba, ki je podelila homologacijo, lahko kadar koli preveri skladnost proizvodnje v vsakem proizvodnem obratu. Običajno se to preverjanje opravi vsaj enkrat na leto.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve iz odstavka 8 niso izpolnjene.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z velikimi črkami dopisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“ z datumom in podpisom.

10.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije popolnoma preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Navedeni organ po prejemu ustreznega sporočila o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega certifikata, ki ima na koncu z velikimi črkami dopisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“ z datumom in podpisom.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 01 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

12.2   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik v zvezi z zasilnimi rezervnimi kolesi/pnevmatikami, pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo ali sistemom s podaljšano mobilnostjo, po preteku 36 mesecev od začetka veljavnosti sprememb 01 homologacijo podelijo le, če tip vozila v homologacijskem postopku izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 01.

12.3   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo razširitve homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.4   V 36-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 01 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za tiste tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami.

12.5   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacije v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

12.6   Od 1. novembra 2012 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo podelitev nacionalne ali regionalne homologacije za tip vozila kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1, v obeh primerih s pnevmatikami v enojni montaži, če tip vozila ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.7   Od 1. novembra 2014 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe vozila) vozila kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in kategorije N1, v obeh primerih s pnevmatikami v enojni montaži, če tip vozila ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 02 tega pravilnika.

12.8   Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po začetku veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba sprejeti homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

---

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bila nazadnje spremenjena s Spremembo 4).

(2)  V primeru vozil kategorije M1 do največje mase 3 500 kg in v primeru kategorije N1, v obeh primerih z enojnimi pnevmatikami na vseh oseh.

(3)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Republiko Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali k njemu pristopijo, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

---

---

---

---

---

---