PRILOGA 1

DOKUMENTACIJA ZA HOMOLOGACIJO ECE

Del 1

VZOREC OPISNEGA LISTA

v skladu s Pravilnikom št. 29 o homologaciji kabine

Naslednji podatki, če so potrebni, se predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Morebitne fotografije morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

1.   Splošno …

1.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

1.2   Tip: …

1.3   Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: …

1.3.3   Mesto te oznake: …

1.4   Kategorija vozila (1):…

1.5   Ime in naslov proizvajalca: …

1.6   Naslovi proizvodnih tovarn: …

2.   Splošni konstrukcijski podatki o vozilu …

2.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

2.2   Merska skica celotnega vozila: …

2.3   Število osi in koles: …

2.6   Lega in način vgradnje motorja: …

2.7   Vozniška kabina (trambus ali klasična izvedba z motorjem pod prednjim pokrovom) (2) …

2.8   Lega volana: …

3.   Mase in mere (v kg in mm) (po potrebi sklic na risbe) …

3.1   Največja tehnično dovoljena masa po podatkih proizvajalca: …

3.2   Največja tehnično dovoljena masa za prednjo os ali osi vozila: …

4.   Kabina: …

4.1   Vrsta kabine: (običajna/spalna/s spalnim delom na strehi) (3): …

4.2   Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …

4.3   Razmestitev in število vrat: …

4.4   Risbe ključavnic in tečajev vrat ter njihovega položaja na vratih: …

4.5   Število sedežev: …

4.6   Točke „R“: …

4.7   Podroben opis kabine tipa vozila z merami, značilnostmi sestave in uporabljenimi materiali ter njeno pritrditvijo na morebiten okvir šasije: …

4.8   Risbe kabine in tistih delov notranje opreme, ki vplivajo na prostor za preživetje: …

5.   Krmiljenje …

5.1   Shematski prikaz naprave (naprav) za upravljanje krmilja: …

5.2   Območje in način nastavitve naprave za upravljanje krmilja, če je potrebno: …

Del 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Izdal : Ime homologacijskega organa … … …

o (4)

:

podeljeni homologaciji razširjeni homologaciji zavrnjeni homologaciji preklicu homologacije popolnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila v skladu s Pravilnikom št. 29.

Št. homologacije …Št. razširitve …

1.   Blagovna znamka vozila: …

2.   Tip vozila: …

3.   Ime in naslov proizvajalca: …

4.   Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca: …

5.   Kratek opis zasnove kabine in načina njene pritrditve: …

6.   Vozilo predloženo v homologacijo dne: …

7.   Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: …

8.   Datum poročila, ki ga je izdala ta služba: …

9.   Številka poročila te službe: …

10.   Homologacija se podeli/zavrne/razširi/prekliče (4) …

11.   Mesto homologacijske oznake na vozilu: …

12.   Kraj: …

13.   Datum: …

14.   Podpis: …

Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, ki so shranjeni pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in ki jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Prilogi 7 k Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3). (Dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/sprem. 2, kakor je bil nazadnje spremenjen s sprem. 4).

(2)  Trambus izvedba pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj sprednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v sprednji četrtini dolžine vozila.

(3)  Neustrezno črtati (so primeri, ko ni treba ničesar črtati, če je mogoča več kot ena navedba).

(4)  Neustrezno črtati.

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.4. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilu, pomeni, da je bil zadevni tip vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini gospodarskega vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) pod številko 032439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je Pravilnik št. 29 v času homologacije že vključeval spremembe 03.

VZOREC B

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 29 in Pravilnikom št. 24 (1). (V primeru zadnjega pravilnika je popravljen koeficient vpijanja 1,30 m–1. Številka homologacije pomeni, da sta v času teh homologacij pravilnika št. 29 in 24 vključevala spremembe 03.

---

(1)  Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

PRESKUSNI POSTOPEK

1.   Vrata

Pred preskusi se vrata kabine zaprejo, vendar ne zaklenejo.

2.   Motor

Za preskus A se motor ali model motorja, ki mu je enak po masi, merah in pritrditvi, namesti v vozilo.

3.   Kabina

Kabina mora biti opremljena s krmilnim mehanizmom, volanom, armaturno ploščo ter voznikovim in sovoznikovim sedežem. Volan in sedeža se nastavita v položaj za običajno uporabo, kakor ga predpisuje proizvajalec

4.   Pritrdišče kabine

Za preskus A se kabina namesti na vozilo. Za preskusa В in C proizvajalec izbere, ali se kabina namesti na vozilo ali na ločen okvir. Vozilo ali okvir se zavaruje na način, predpisan v Dodatku 1 k tej prilogi.

5.   Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

Slika 1

Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

5.1   Udarna glava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg. Njena udarna površina mora biti pravokotna in ravna s širino 2 500 mm in višino 800 mm (glej b in h na sliki 1). Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom 10 mm ± 5 mm.

5.2   Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj nista oddaljeni več kot 1 000 mm (glej f na sliki 1). Gredi ne smeta biti krajši od 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča udarne glave (L na sliki 1).

5.3   Udarna glava se namesti tako, da je v navpičnem položaju:

5.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom vozila;

5.3.2

njeno težišče c = 50 + 5/– 0 mm pod točko R voznikovega sedeža in

5.3.3

njeno težišče v vzdolžni srednji ravnini vozila.

5.4   Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca mora biti vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila.

5.5   Energija ob udarcu mora biti enaka:

5.5.1

29,4 kJ za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t;

5.5.2

55 kJ za vozila kategorije N3 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t.

6.   Preskus s čelnim trčenjem v stebriček (preskus B)

Slika 2

Preskus s trčenjem v prednji stebriček (preskus B)

6.1   Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 000 kg. Udarna glava mora biti valjasta s premerom valja d = 600 ± 50 mm in dolžino b najmanj 2 500 mm. Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom najmanj 1,5 mm.

6.2   Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj oddaljeni za najmanj f = 1 000 mm. Gredi ne smeta biti krajši od L = 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča valja udarne glave.

6.3   Ko je udarna glava obešena v navpičnem položaju, mora biti nameščena tako, da je:

6.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom kabine;

6.3.2

njena srednja vzdolžna ravnina vodoravna in pravokotna na srednjo vzdolžno navpično ravnino kabine;

6.3.3

njeno težišče na sredini med spodnjim in zgornjim okvirjem vetrobranskega stekla, merjeno vzdolž vetrobranskega stekla in vzdolž srednje vzdolžne navpične ravnine kabine;

6.3.4

njeno težišče v srednji vzdolžni ravnini kabine;

6.3.5

njena dolžina enakomerno porazdeljena vzdolž širine vozila in presega celotno širino obeh stebričkov A.

6.4   Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca je vodoravna in vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.5   Energija ob udarcu je 29,4 kJ.

7.   Preskus trdnosti strehe (preskus C)

Slika 3

Preskus trdnosti strehe (preskus C)

7.1   Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozila kategorije N3 se na isti kabini izvedeta oba preskusa, na način in v vrstnem redu, kakor je opisano v odstavkih 7.3 in 7.4.

7.2   Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t in vozila kategorije N1 se izvede samo preskus, ki je opisan v odstavku 7.4.

7.3   Dinamična predobremenitev vozil kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozil kategorije N3 (glej P1 na sliki 3).

7.3.1   Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg.

7.3.2   Udarna površina udarne glave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi udarne glave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.3.3.

7.3.3   Udarna glava in/ali kabina morata biti nameščeni tako, da je ob udarcu:

7.3.3.1

udarna površina udarne glave pod kotom 20° glede na srednjo vzdolžno ravnino kabine. Nagnjena je lahko glava ali kabina;

7.3.3.2

udarna površina udarne glave prekriva celotno dolžino zgornje strani kabine;

7.3.3.3

srednja vzdolžna ravnina udarne glave vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino kabine.

7.3.4   Udarna glava udari v zgornjo stran kabine tako, da so ob udarcu izpolnjene zahteve iz odstavka 7.3.3. Smer udarca mora biti pravokotna na površino udarne glave in pravokotna na srednjo vzdolžno os kabine. Premikanje udarne glave ali kabine je sprejemljivo, vendar morajo biti izpolnjene zahteve glede položaja.

7.3.5   Energija ob udarcu mora biti najmanj 17,6 kJ.

7.4   Preskus trdnosti strehe (glej P2 na sliki 3)

7.4.1   Obremenitvena naprava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena.

7.4.2   Obremenitvena površina naprave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi naprave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.4.4.

7.4.3   Med napravo in njeno podporno strukturo se lahko vključi linearni nosilni sistem, da je omogočeno bočno gibanje strehe kabine stran od strani, ki je bila izpostavljena udarcu v predobremenitveni fazi iz odstavka 6.3, če je to potrebno.

7.4.4   Obremenitvena naprava se med preskusom namesti tako, da:

7.4.4.1

je vzporedna z ravnino x-y šasije;

7.4.4.2

se premika vzporedno z navpično osjo šasije;

7.4.4.3

njena obremenitvena površina pokriva celotno površino strehe kabine.

7.4.5   Streha kabine se z obremenitveno napravo statično obremeni v skladu z največjo dovoljeno maso za prednjo os ali osi vozila, vendar s silo največ 98 kN.

PRILOGA 4

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA ZA SEDEŽE V MOTORNIH VOZILIH

1.   Namen

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi po navedbi proizvajalca vozila (1).

2.   Opredelitev pojmov

Za namene te priloge:

2.1   „referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedežnega mesta:

2.1.1

točka „H“ in točka „R“ ter razmerje med njima,

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2   „tridimenzionalna naprava za določanje točke H“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3   „točka H“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka „H“ je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka „H“ po postopku iz točke 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenja sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4   „točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

2.5   „linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajni zadnji legi;

2.6   „dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2);

2.7   „konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko R in linijo trupa v legi, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila;

2.8   „srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; označuje jo koordinata točke „H“ na osi „Y“. Pri posameznih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9   „tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, ki je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10   „izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec;

2.11   „postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami referenčnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3.   Zahteve

3.1   Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 k tej prilogi predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v položaj za merjenje iz spodnjega odstavka 4.3.

3.2   Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec vozila.

3.2.2

Relativni položaji točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonali se sekata v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustreza zahtevam iz odstavka 3.2.2, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2, ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o legi točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.   Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa

4.1   Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 do 80 kg, da oblazinjenje sedeža postane prožno. Na zahtevo proizvajalca ostanejo vsi sklopi sedeža vsaj 30 minut pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2   Vozilo mora biti v postavitvi za meritve iz odstavka 2.11.

4.3   Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec vozila, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu itd.), se uporabi nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo med vožnjo, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4   Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno teksturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm2 in s težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi značilnostmi.

Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, mora imeti podlaga, na katero se postavi sedež, enake značilnosti (2) kakor pod v vozilu, za katero je sedež namenjen.

4.5   Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpada s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne omogoča njene izravnave.

4.6   Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, mora biti vzporedna s tlemi in pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7   Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1

Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedežu. 4.7.1.1 Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, mora biti levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego, po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se ohrani pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino sedeža. 4.7.1.2 Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika tako dolgo, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov mora ostati nespremenjena.

4.7.2

Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbah proizvajalca. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki pride prvo v stik s sprednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3

Druga predvidena sedežna mesta: uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1, razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8   Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9   Hrbtna plošča se nagne naprej do sprednjega omejevalnika, naprava 3-D H pa se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Pusti se, da naprava 3-D H drsi nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj. dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se znova namesti spodnji del noge;

4.9.2

če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem vodoravne, nazaj usmerjene obremenitve na drog T premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi).

4.10   S silo 100 ± 10 N se deluje na hrbet in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se obdrži v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi). Nato se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11   Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati poravnana.

4.12   Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat zaziba z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine), da se odpravi morebitno trenje, nastalo med napravo 3-D H in sedežem.

Med zibanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med zibanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in zibanju naprave 3-D H se pazi, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo ovirati ali zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba za kratek čas pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in preveri, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med zibanjem naprave 3-D H premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:

vsako stopalo posebej se dvigne od tal vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dviganjem mora biti mogoče stopala prosto obračati, ne sme se delovati s silo v smeri naprej ali z bočno silo. Ko se vsako stopalo vrne v prvotno lego, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Bočna libela mora kazati ničlo, po potrebi se deluje na zgornji del hrbtne plošče z bočno silo, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13   Med držanjem droga T, s čimer se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

(a)	hrbtna plošča se nasloni na naslon sedeža;

(b)

izmenično se z vodoravno nazaj usmerjeno silo, ki ne presega 25 N, deluje na drog naklona hrbta na višini približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za kot hrbta ne pokaže, da je stabilna lega dosežena tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotovi se, da na napravo 3-D H ne deluje zunanja obremenitev v smeri navzdol ali bočna obremenitev. Če je potrebna dodatna izravnava naprave 3-D H, se hrbtna plošča obrne v smeri naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14   Opravijo se vse meritve:

4.14.1

izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

4.14.2

na kotomeru za kot naklona naslona na napravi 3-D H se odčita dejanski kot naklona trupa, pri čemer je drog trupa v skrajni zadnji legi.

4.15   Če je treba napravo 3–D H znova postaviti, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sedežu dlje, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16   Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži itd.), se za vsako vrsto sedežev določita le ena točka „H“ in en dejanski naklon trupa, tako da se naprava 3-D H iz Dodatka 1 k tej prilogi postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

pri prednji vrsti: vozniški sedež;

4.16.2

pri zadnji vrsti ali vrstah: en zunanji sedež.

---

(1)  V primeru katerega koli sedežnega mesta, razen sprednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti s „tridimenzionalno napravo za točko H“ ali postopki, se točka „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko upošteva kot referenca po presoji pristojnega organa.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

PRILOGA 5

REFERENČNI PODATKI ZA SEDEŽNA MESTA

1.   Kodiranje referenčnih podatkov

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsako sedežno mesto. Sedežna mesta so označena z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska številka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od sprednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje položaj sedežnega mesta v vrsti, gledano v smeri vožnje naprej; uporabijo se naslednje črke:

L	=	levi
C	=	sredinski
R	=	desni

2.   Opis postavitve vozila za meritve

2.1   Koordinate izhodiščnih oznak

X …

Y …

Z …

3.   Seznam referenčnih podatkov

3.1   Sedežno mesto: …

3.1.1   Koordinate točke „R“

X …

Y …

Z …

3.1.2   Konstrukcijsko določen naklon trupa: …

3.1.3   Specifikacije za nastavitev sedeža (1)

vodoravno: …

navpično: …

naklon sedeža: …

naklon trupa: …

Opomba: referenčni podatki za nadaljnja sedežna mesta se navedejo v odstavkih 3.2, 3.3 itd.

---

(1)  Neustrezno črtati.