EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42010X1120(01)

Pravilnik št. 29 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede zaščite potnikov v kabini gospodarskega vozila

UL L 304, 20.11.2010, p. 21–46 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/29(2)/oj

20.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/21


Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 29 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo vozil glede zaščite potnikov v kabini gospodarskega vozila

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 03 – začetek veljavnosti: 30. januar 2011

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Opredelitev pojmov

3.

Vloga za homologacijo

4.

Odobritev

5.

Zahteve

6.

Spremembe in razširitev homologacije tipa vozila

7.

Skladnost proizvodnje

8.

Kazni za neskladnost proizvodnje

9.

Popolno prenehanje proizvodnje

10.

Prehodne določbe

11.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

PRILOGE

Priloga 1 –

Dokumentacija za homologacijo ECE

Del 1– Vzorec opisnega lista

Del 2– Sporočilo

Priloga 2 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 3 –

Preskusni postopek

Dodatek 1: Navodila za pritrjevanje vozil na preskusno napravo

Dodatek 2: Preskusna lutka, ki se uporablja za preverjanje prostora za preživetje

Priloga 4 –

Postopek za določanje točke H in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Dodatek 1: Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke H

Dodatek 2: Tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem

Priloga 5 –

Referenčni podatki za sedežna mesta

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za vozila z ločeno vozniško kabino kategorije N (1) v zvezi z zaščito potnikov v kabini.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila v skladu z zahtevami tega pravilnika v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila v primeru čelnega trčenja ali prevračanja;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se med seboj ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so:

2.2.1

mere, oblike in materiali sestavnih delov kabine vozila; ali

2.2.2

način pritrditve kabine na okvir šasije;

2.3

„prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na vzdolžno ravnino vozila;

2.4

„vzdolžna ravnina“ pomeni ravnino, vzporedno s srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.5

„trambus izvedba“ pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj prednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v prednji četrtini dolžine vozila;

2.6

„točka R“ pomeni referenčno točko sedeža, kot je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 4;

2.7

„točka H“ pomeni točko, opredeljeno v odstavku 2.3 Priloge 4;

2.8

„preskus A“ pomeni preskus čelnega trčenja, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine pri nesreči s čelnim trčenjem;

2.9

„preskus B“ pomeni preskus s trčenjem na stebričkih „A“ kabine, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine v primeru nesreče s prevračanjem za 90°, ki mu sledi trčenje;

2.10

„preskus C“ pomeni preskus trdnosti strehe kabine, namenjen ocenjevanju trdnosti kabine pri nesreči s prevračanjem za 180°;

2.11

„stebriček A“ pomeni najbolj sprednjo in najbolj zunanjo oporo strehe;

2.12

„vetrobransko steklo“ pomeni zasteklitev prednjega dela vozila med stebričkoma A.

3.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO

3.1   Vlogo za homologacijo vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se priložijo risbe vozila, ki prikazujejo položaj kabine na vozilu in način njene pritrditve, ter dovolj podrobne risbe strukture kabine; vse risbe morajo biti predložene v treh izvodih. Vzorec opisnega lista v zvezi s konstrukcijskimi lastnostmi je v delu 1 Priloge 1.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 03 v skladu s spremembami 03) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila v smislu zgornjega odstavka 2.2.

4.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, se na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, namesti mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (2), in

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se dodatne številke in simboli vseh pravilnikov, po katerih je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, navedejo v navpičnih stolpcih desno od simbola iz odstavka 4.4.1.

4.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti v bližino deklaracijske tablice vozila ali nanjo.

4.8   Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere homologacijskih oznak.

5.   ZAHTEVE

5.1   Splošne zahteve

5.1.1   Kabina vozila mora biti zasnovana in pritrjena na vozilo tako, da je tveganje za poškodbe potnikov v primeru nesreče čim manjše.

5.1.2   Za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t se izvedeta preskusa A in C, kot je opisano v odstavkih 5 in 7 Priloge 3.

Kljub temu pa se za tip vozila, ki je bil homologiran v skladu s Pravilnikom št. 33 ali Pravilnikom št. 94, lahko šteje, da izpolnjuje zahteve v zvezi s čelnim trčenjem (preskus A).

5.1.3   Za vozila kategorije N3 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t se izvedejo preskusi A, B in C, kot je opisano v odstavkih 5, 6 in 7 Priloge 3.

5.1.4   Preskus A (čelno trčenje) se opravlja samo na vozilih s trambus izvedbo.

5.1.5   Proizvajalec se lahko odloči, ali bo za dokazovanje skladnosti z odstavkom 5.1.2 ali 5.1.3 uporabil eno, dve ali tri kabine. Kljub temu se oba koraka pri preskusu C, če je potreben, izvedeta na isti kabini.

5.1.6   Če lahko proizvajalec z računalniško simulacijo ali izračuni trdnosti sestavnih delov kabine ali kako drugače tehnični službi zadovoljivo dokaže, da se kabina pod preskusnimi pogoji ne deformira tako, da bi bilo to nevarno za potnike (ne prodre v prostor za preživetje), ni treba izvesti nobenega od preskusov A, B ali C.

5.2   Prostor za preživetje, zahtevan po preskusu ali preskusih

5.2.1   Po vseh opravljenih preskusih iz odstavka 5.1.2. ali 5.1.3 mora biti v kabini vozila na sedežu v srednji legi prostor za preživetje, dovolj velik za preskusno lutko iz Dodatka 2 k Prilogi 3, pri čemer preskusna lutka ne sme biti v stiku z neprožnimi deli s trdoto po Shoru 50 ali več. Ne upoštevajo se neprožni deli, ki jih je brez uporabe orodja mogoče odmakniti od preskusne lutke s silo, ki ne presega 100 N. Za lažjo namestitev je dovoljeno preskusno lutko v vozilo namestiti razstavljeno in jo sestaviti v kabini. V ta namen se sedež nastavi v skrajno zadnjo lego, preskusna lutka pa se v celoti sestavi in postavi tako, da njena točka H ustreza točki R. Sedež se nato pomakne naprej v srednjo lego, da se lahko oceni prostor za preživetje. Namesto preskusne lutke iz Dodatka 2 k Prilogi 3 se lahko uporabi preskusna lutka Hybrid II ali III v velikosti povprečnega moškega z merilnimi instrumenti ali brez njih v skladu z opisom v Pravilniku št. 94.

5.2.2   Tako opredeljen prostor se preveri za vsak sedež, ki ga zagotovi proizvajalec.

5.3   Drugi pogoji

5.3.1   Med preskusom se sestavni deli, s katerimi je kabina pritrjena na okvir šasije, lahko deformirajo ali zlomijo, če kabina ostane pritrjena na okvir šasije.

5.3.2   Nobena od vrat se med preskusi ne smejo odpreti, vendar se ne zahteva, da se vrata po preskušanju lahko odprejo.

6.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

6.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Ta lahko potem:

6.1.1

meni, da je malo verjetno, da bi te spremembe imele znaten škodljiv vpliv in da vozilo v vsakem primeru še vedno ustreza zahtevam, ali

6.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

6.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3. zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, tej razširitvi dodeli serijsko številko in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki za nadzor skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), pri čemer je treba upoštevati naslednje zahteve:

7.1   Vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz zgornjega odstavka 5, da je skladno s homologiranim tipom.

7.2   Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsaki proizvodni enoti. Ta preverjanja se običajno opravljajo na dve leti.

8.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

8.1   Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 7.1.

8.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   PREHODNE DOLOČBE

10.1   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

10.2   Od 1. oktobra 2002 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če so izpolnjene zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 02.

10.3   Od 1. oktobra 2006 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacije, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 02 tega pravilnika.

10.4   Od uradnega začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacije ECE v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

10.5   Po 72 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE v skladu s tem pravilnikom za nove tipe kabin le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 03.

10.6   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacij na podlagi prejšnjih sprememb tega pravilnika.

10.7   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije tipom vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami v 72-mesečnem obdobju po začetku veljavnosti sprememb 03.

10.8   Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve nacionalne ali regionalne homologacije za tip vozila, homologiran v skladu s spremembami 03 tega pravilnika.

10.9   Homologacije vozil v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika ostanejo veljavne tudi po začetku veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej sprejemajo.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev ali zavrnitev ali preklic homologacije.


(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Sprem.2, kot je bil nazadnje spremenjen s Sprem. 4).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko republiko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko unijo (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak UN/ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo, 53 za Tajsko, 54 in 55 (prosto), 56 za Črno goro, 57 (prosto) ter 58 za Tunizijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.


PRILOGA 1

DOKUMENTACIJA ZA HOMOLOGACIJO ECE

Del 1

VZOREC OPISNEGA LISTA

v skladu s Pravilnikom št. 29 o homologaciji kabine

Naslednji podatki, če so potrebni, se predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom priloženih dokumentov. Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4. Morebitne fotografije morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

1.   Splošno …

1.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

1.2   Tip: …

1.3   Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu: …

1.3.3   Mesto te oznake: …

1.4   Kategorija vozila (1):…

1.5   Ime in naslov proizvajalca: …

1.6   Naslovi proizvodnih tovarn: …

2.   Splošni konstrukcijski podatki o vozilu …

2.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

2.2   Merska skica celotnega vozila: …

2.3   Število osi in koles: …

2.6   Lega in način vgradnje motorja: …

2.7   Vozniška kabina (trambus ali klasična izvedba z motorjem pod prednjim pokrovom) (2)

2.8   Lega volana: …

3.   Mase in mere (v kg in mm) (po potrebi sklic na risbe) …

3.1   Največja tehnično dovoljena masa po podatkih proizvajalca: …

3.2   Največja tehnično dovoljena masa za prednjo os ali osi vozila: …

4.   Kabina: …

4.1   Vrsta kabine: (običajna/spalna/s spalnim delom na strehi) (3): …

4.2   Uporabljeni materiali in načini konstrukcije: …

4.3   Razmestitev in število vrat: …

4.4   Risbe ključavnic in tečajev vrat ter njihovega položaja na vratih: …

4.5   Število sedežev: …

4.6   Točke „R“: …

4.7   Podroben opis kabine tipa vozila z merami, značilnostmi sestave in uporabljenimi materiali ter njeno pritrditvijo na morebiten okvir šasije: …

4.8   Risbe kabine in tistih delov notranje opreme, ki vplivajo na prostor za preživetje: …

5.   Krmiljenje …

5.1   Shematski prikaz naprave (naprav) za upravljanje krmilja: …

5.2   Območje in način nastavitve naprave za upravljanje krmilja, če je potrebno: …

Del 2

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Izdal

:

Ime homologacijskega organa

o (4)

:

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicu homologacije

popolnem prenehanju proizvodnje

tipa vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini vozila v skladu s Pravilnikom št. 29.

Št. homologacije …Št. razširitve …

1.   Blagovna znamka vozila: …

2.   Tip vozila: …

3.   Ime in naslov proizvajalca: …

4.   Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca: …

5.   Kratek opis zasnove kabine in načina njene pritrditve: …

6.   Vozilo predloženo v homologacijo dne: …

7.   Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: …

8.   Datum poročila, ki ga je izdala ta služba: …

9.   Številka poročila te službe: …

10.   Homologacija se podeli/zavrne/razširi/prekliče (4)

11.   Mesto homologacijske oznake na vozilu: …

12.   Kraj: …

13.   Datum: …

14.   Podpis: …

Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, ki so shranjeni pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in ki jih je mogoče pridobiti na zahtevo.


(1)  Kot je opredeljeno v Prilogi 7 k Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3). (Dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/sprem. 2, kakor je bil nazadnje spremenjen s sprem. 4).

(2)  Trambus izvedba pomeni obliko vozila, pri katerem je več kot polovica dolžine motorja za najbolj sprednjo točko spodnjega roba vetrobranskega stekla in pesto volana v sprednji četrtini dolžine vozila.

(3)  Neustrezno črtati (so primeri, ko ni treba ničesar črtati, če je mogoča več kot ena navedba).

(4)  Neustrezno črtati.


PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.4. tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilu, pomeni, da je bil zadevni tip vozila v zvezi z zaščito potnikov v kabini gospodarskega vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) pod številko 032439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je Pravilnik št. 29 v času homologacije že vključeval spremembe 03.

VZOREC B

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E 4) v skladu s Pravilnikom št. 29 in Pravilnikom št. 24 (1). (V primeru zadnjega pravilnika je popravljen koeficient vpijanja 1,30 m–1. Številka homologacije pomeni, da sta v času teh homologacij pravilnika št. 29 in 24 vključevala spremembe 03.


(1)  Druga številka je navedena le kot primer.


PRILOGA 3

PRESKUSNI POSTOPEK

1.   Vrata

Pred preskusi se vrata kabine zaprejo, vendar ne zaklenejo.

2.   Motor

Za preskus A se motor ali model motorja, ki mu je enak po masi, merah in pritrditvi, namesti v vozilo.

3.   Kabina

Kabina mora biti opremljena s krmilnim mehanizmom, volanom, armaturno ploščo ter voznikovim in sovoznikovim sedežem. Volan in sedeža se nastavita v položaj za običajno uporabo, kakor ga predpisuje proizvajalec

4.   Pritrdišče kabine

Za preskus A se kabina namesti na vozilo. Za preskusa В in C proizvajalec izbere, ali se kabina namesti na vozilo ali na ločen okvir. Vozilo ali okvir se zavaruje na način, predpisan v Dodatku 1 k tej prilogi.

5.   Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

Slika 1

Preskus s čelnim trčenjem (preskus A)

Image

5.1   Udarna glava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg. Njena udarna površina mora biti pravokotna in ravna s širino 2 500 mm in višino 800 mm (glej b in h na sliki 1). Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom 10 mm ± 5 mm.

5.2   Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj nista oddaljeni več kot 1 000 mm (glej f na sliki 1). Gredi ne smeta biti krajši od 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča udarne glave (L na sliki 1).

5.3   Udarna glava se namesti tako, da je v navpičnem položaju:

5.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom vozila;

5.3.2

njeno težišče c = 50 + 5/– 0 mm pod točko R voznikovega sedeža in

5.3.3

njeno težišče v vzdolžni srednji ravnini vozila.

5.4   Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca mora biti vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila.

5.5   Energija ob udarcu mora biti enaka:

5.5.1

29,4 kJ za vozila kategorije N1 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t;

5.5.2

55 kJ za vozila kategorije N3 in vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t.

6.   Preskus s čelnim trčenjem v stebriček (preskus B)

Slika 2

Preskus s trčenjem v prednji stebriček (preskus B)

Image

6.1   Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 000 kg. Udarna glava mora biti valjasta s premerom valja d = 600 ± 50 mm in dolžino b najmanj 2 500 mm. Njeni robovi morajo biti zaokroženi s polmerom najmanj 1,5 mm.

6.2   Sklop udarne glave mora imeti trdno konstrukcijo. Udarna glava mora biti prosto obešena z dvema gredema, ki sta togo pripeti nanjo in med seboj oddaljeni za najmanj f = 1 000 mm. Gredi ne smeta biti krajši od L = 3 500 mm, merjeno od osi obešanja do geometričnega središča valja udarne glave.

6.3   Ko je udarna glava obešena v navpičnem položaju, mora biti nameščena tako, da je:

6.3.1

njena udarna površina v stiku z najbolj sprednjim delom kabine;

6.3.2

njena srednja vzdolžna ravnina vodoravna in pravokotna na srednjo vzdolžno navpično ravnino kabine;

6.3.3

njeno težišče na sredini med spodnjim in zgornjim okvirjem vetrobranskega stekla, merjeno vzdolž vetrobranskega stekla in vzdolž srednje vzdolžne navpične ravnine kabine;

6.3.4

njeno težišče v srednji vzdolžni ravnini kabine;

6.3.5

njena dolžina enakomerno porazdeljena vzdolž širine vozila in presega celotno širino obeh stebričkov A.

6.4   Udarna glava udari v kabino od spredaj in v smeri proti zadnji strani kabine. Smer udarca je vodoravna in vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.5   Energija ob udarcu je 29,4 kJ.

7.   Preskus trdnosti strehe (preskus C)

Slika 3

Preskus trdnosti strehe (preskus C)

Image

7.1   Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozila kategorije N3 se na isti kabini izvedeta oba preskusa, na način in v vrstnem redu, kakor je opisano v odstavkih 7.3 in 7.4.

7.2   Za vozila kategorije N2 z bruto maso vozila do 7,5 t in vozila kategorije N1 se izvede samo preskus, ki je opisan v odstavku 7.4.

7.3   Dinamična predobremenitev vozil kategorije N2 z bruto maso vozila nad 7,5 t in vozil kategorije N3 (glej P1 na sliki 3).

7.3.1   Udarna glava mora biti toga, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena in ne sme biti manjša od 1 500 kg.

7.3.2   Udarna površina udarne glave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi udarne glave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.3.3.

7.3.3   Udarna glava in/ali kabina morata biti nameščeni tako, da je ob udarcu:

7.3.3.1

udarna površina udarne glave pod kotom 20° glede na srednjo vzdolžno ravnino kabine. Nagnjena je lahko glava ali kabina;

7.3.3.2

udarna površina udarne glave prekriva celotno dolžino zgornje strani kabine;

7.3.3.3

srednja vzdolžna ravnina udarne glave vodoravna in vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino kabine.

7.3.4   Udarna glava udari v zgornjo stran kabine tako, da so ob udarcu izpolnjene zahteve iz odstavka 7.3.3. Smer udarca mora biti pravokotna na površino udarne glave in pravokotna na srednjo vzdolžno os kabine. Premikanje udarne glave ali kabine je sprejemljivo, vendar morajo biti izpolnjene zahteve glede položaja.

7.3.5   Energija ob udarcu mora biti najmanj 17,6 kJ.

7.4   Preskus trdnosti strehe (glej P2 na sliki 3)

7.4.1   Obremenitvena naprava mora biti izdelana iz jekla, njena masa pa mora biti enakomerno porazdeljena.

7.4.2   Obremenitvena površina naprave mora biti pravokotna in ravna. Njene mere morajo biti dovolj velike, da kabina in robovi naprave niso v stiku, kadar je nameščena v skladu z odstavkom 7.4.4.

7.4.3   Med napravo in njeno podporno strukturo se lahko vključi linearni nosilni sistem, da je omogočeno bočno gibanje strehe kabine stran od strani, ki je bila izpostavljena udarcu v predobremenitveni fazi iz odstavka 6.3, če je to potrebno.

7.4.4   Obremenitvena naprava se med preskusom namesti tako, da:

7.4.4.1

je vzporedna z ravnino x-y šasije;

7.4.4.2

se premika vzporedno z navpično osjo šasije;

7.4.4.3

njena obremenitvena površina pokriva celotno površino strehe kabine.

7.4.5   Streha kabine se z obremenitveno napravo statično obremeni v skladu z največjo dovoljeno maso za prednjo os ali osi vozila, vendar s silo največ 98 kN.

Dodatek 1

NAVODILA ZA PRITRJEVANJE VOZIL NA PRESKUSNO NAPRAVO

1.   Čelno trčenje

Preskus A se opravi na kabini, nameščeni na vozilo na način, opisan v nadaljevanju (glej sliko 1).

1.1   Verige ali vrvi za pritrditev

Vsaka veriga ali vrv za pritrditev mora biti izdelana iz jekla in tako, da lahko prenese vlečno obremenitev najmanj 10 ton.

1.2   Fiksiranje okvirja šasije

Vzdolžni nosilci okvirja šasije se po celotni širini in na dolžini najmanj 150 mm podprejo z lesenimi podstavki, pri čemer razdalja med njimi ne sme biti manjša od 150 mm. Sprednji robovi podstavkov ne smejo ležati pred skrajno zadnjo točko kabine in za srednjo točko medosne razdalje. Na zahtevo proizvajalca se okvir šasije postavi pod kotom, pod katerim je nameščen, ko je vozilo obremenjeno.

1.3   Vzdolžna pritrditev

Premikanje okvirja šasije nazaj omejujeta verigi ali vrvi A, simetrično pritrjeni na sprednjo stran okvirja šasije glede na njegovo vzdolžno os, pri tem pa razdalja med točkama pritrditve ne sme biti manjša od 600 mm. Kadar sta verigi ali vrvi napeti, morata biti usmerjeni pod kotom 25° navzdol glede na vodoravno črto, njuna projekcija na vodoravno ravnino pa ne sme biti usmerjena pod kotom več kot 10° glede na vzdolžno os vozila. Verigi ali vrvi se lahko križata.

1.4   Prečna pritrditev

Bočno premikanje omejujeta verigi ali vrvi B, simetrično nameščeni na okvir šasije glede na njegovo vzdolžno os. Točki pritrditve na šasijo ne smeta biti oddaljeni od sprednje strani vozila za več kot 5 m in manj kot 3 m. Kadar sta verigi ali vrvi napeti, morata biti usmerjeni pod kotom 20° navzdol glede na vodoravno črto, njuna projekcija na vodoravno ravnino pa ne sme biti usmerjena pod kotom, manjšim od 25° in večjim od 45° glede na vzdolžno os vozila.

1.5   Napenjanje verig ali vrvi in pritrditev zadaj

Veriga ali vrv C se najprej obremeni s silo približno 1 kN. Štiri verige ali vrvi A in B se nato zategnejo, da niso več ohlapne, na verigo ali vrv C pa se izvede natezna napetost najmanj 10 kN. Kot verige ali vrvi C glede na vodoravno črto ne sme presegati 15°. Na točki D med okvirjem šasije in tlemi se uporabi navpična zaustavljalna sila, ki ne sme biti manjša od 500 N.

1.6   Enakovredna namestitev

Na zahtevo proizvajalca se preskus lahko opravi na kabini, nameščeni na poseben okvir, če se dokaže, da je takšna metoda namestitve enakovredna namestitvi na vozilo.

2.   Trčenje v prednje stebričke

2.1   Kabina, nameščena na vozilo (glej sliko 1)

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se vozilo med preskusom znatno ne premakne. V ta namen se aktivira ročna zavora, vozilo se prestavi v prestavo, prednja kolesa pa se podložijo s coklami.

2.2   Kabina, nameščena na okvir

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se kabina med preskusom znatno ne premakne.

3.   Trdnost strehe

3.1   Kabina, nameščena na vozilo

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se vozilo med preskusom znatno ne premakne. V ta namen se aktivira ročna zavora, vozilo se prestavi v prestavo, prednja kolesa pa se podložijo s coklami. Deformacija različnih sestavnih delov vzmetenja (vzmeti, pnevmatik itd.) se izključi, tako da se uporabijo togi sestavni deli.

3.2   Kabina, nameščena na okvir

Sprejmejo se ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se okvir med preskusom znatno ne premakne.

Slika 1

Preskus s čelnim trčenjem

Image

Image

Dodatek 2

PRESKUSNA LUTKA, KI SE UPORABLJA ZA PREVERJANJE PROSTORA ZA PREŽIVETJE

Image


PRILOGA 4

POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA ZA SEDEŽE V MOTORNIH VOZILIH

1.   Namen

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi po navedbi proizvajalca vozila (1).

2.   Opredelitev pojmov

Za namene te priloge:

2.1   „referenčni podatki“ pomenijo eno ali več naslednjih značilnosti sedežnega mesta:

2.1.1

točka „H“ in točka „R“ ter razmerje med njima,

2.1.2

dejanski naklon trupa in konstrukcijsko določen naklon trupa ter razmerje med njima;

2.2   „tridimenzionalna naprava za določanje točke H“ (naprava 3-D H) pomeni napravo, ki se uporablja za določanje točk „H“ in dejanskih naklonov trupa. Naprava je opisana v Dodatku 1 k tej prilogi;

2.3   „točka H“ pomeni vrtišče med trupom in stegni naprave 3-D H, nameščene na sedež v vozilu v skladu s spodnjim odstavkom 4. Točka „H“ je v središču središčne osi naprave, ki poteka med vizirnima gumboma točke „H“ na obeh straneh naprave 3-D H. Točka „H“ teoretično ustreza točki „R“ (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2). Ko je točka „H“ po postopku iz točke 4 določena, se šteje, da je fiksna glede na strukturo oblazinjenja sedeža, in se premika skupaj s sedežem, ko se ta nastavlja;

2.4   „točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni konstrukcijsko določeno točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

2.5   „linija trupa“ pomeni središčnico droga trupa naprave 3-D H v skrajni zadnji legi;

2.6   „dejanski naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko „H“ in linijo trupa, izmerjen s kotomerom za kot naklona naslona na napravi 3-D H. Dejanski naklon trupa teoretično ustreza konstrukcijsko določenemu naklonu trupa (za dovoljena odstopanja glej spodnji odstavek 3.2.2);

2.7   „konstrukcijsko določen naklon trupa“ pomeni kot med navpičnico skozi točko R in linijo trupa v legi, ki ustreza konstrukcijsko določeni legi naslona sedeža, kakor jo je določil proizvajalec vozila;

2.8   „srednja ravnina potnika“ (C/LO) pomeni srednjo ravnino naprave 3-D H, postavljene na vsako konstrukcijsko določeno sedežno mesto; označuje jo koordinata točke „H“ na osi „Y“. Pri posameznih sedežih srednja ravnina sedeža ustreza srednji ravnini potnika. Pri drugih sedežih srednjo ravnino potnika določi proizvajalec;

2.9   „tridimenzionalni koordinatni sistem“ pomeni sistem, ki je opisan v Dodatku 2 k tej prilogi;

2.10   „izhodiščne oznake“ so fizične točke (odprtine, površine, oznake ali vdolbine) na karoseriji vozila, kakor jih je določil proizvajalec;

2.11   „postavitev vozila za meritve“ pomeni lego vozila, določeno s koordinatami referenčnih oznak v tridimenzionalnem referenčnem sistemu.

3.   Zahteve

3.1   Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 k tej prilogi predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.1.1

koordinate točke „R“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

3.1.2

konstrukcijsko določen naklon trupa;

3.1.3

vsi podatki, potrebni za nastavitev sedeža (če je nastavljiv) v položaj za merjenje iz spodnjega odstavka 4.3.

3.2   Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi vrednostmi

3.2.1

Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4, se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec vozila.

3.2.2

Relativni položaji točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonali se sekata v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3

Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4

Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustreza zahtevam iz odstavka 3.2.2, se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz odstavka 3.2.3.

3.2.5

Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz odstavka 3.2.4 ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3.2.2, ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil podatkov o legi točke „R“ ali konstrukcijsko določenem naklonu trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.   Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa

4.1   Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso 70 do 80 kg, da oblazinjenje sedeža postane prožno. Na zahtevo proizvajalca ostanejo vsi sklopi sedeža vsaj 30 minut pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2   Vozilo mora biti v postavitvi za meritve iz odstavka 2.11.

4.3   Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec vozila, pri tem pa se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu itd.), se uporabi nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo med vožnjo, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4   Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in s primerno teksturo, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm2 in s težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi značilnostmi.

Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, mora imeti podlaga, na katero se postavi sedež, enake značilnosti (2) kakor pod v vozilu, za katero je sedež namenjen.

4.5   Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpada s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne omogoča njene izravnave.

4.6   Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, mora biti vzporedna s tlemi in pravokotna na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7   Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1

Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedežu.

4.7.1.1

Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, mora biti levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego, po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se ohrani pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino sedeža.

4.7.1.2

Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika tako dolgo, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov mora ostati nespremenjena.

4.7.2

Predvideno sedežno mesto: zadnje zunanje

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbah proizvajalca. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki pride prvo v stik s sprednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3

Druga predvidena sedežna mesta:

uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1, razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8   Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9   Hrbtna plošča se nagne naprej do sprednjega omejevalnika, naprava 3-D H pa se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.9.1

če naprava 3-D H drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Pusti se, da naprava 3-D H drsi nazaj, dokler vodoravna, naprej usmerjena omejevalna obremenitev na drogu T ni več potrebna, tj. dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža. Po potrebi se znova namesti spodnji del noge;

4.9.2

če naprava 3-D H ne drsi nazaj, se uporabi naslednji postopek. Naprava 3-D H se z delovanjem vodoravne, nazaj usmerjene obremenitve na drog T premakne nazaj, dokler se sedalo ne dotakne naslona sedeža (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi).

4.10   S silo 100 ± 10 N se deluje na hrbet in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se obdrži v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 v Dodatku 1 k tej prilogi). Nato se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11   Namestita se desna in leva utež sedala, potem izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H mora ostati poravnana.

4.12   Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat zaziba z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine), da se odpravi morebitno trenje, nastalo med napravo 3-D H in sedežem.

Med zibanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med zibanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in zibanju naprave 3-D H se pazi, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo ovirati ali zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba za kratek čas pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in preveri, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med zibanjem naprave 3-D H premaknila, jih je treba vrniti v prvotno lego po naslednjem postopku:

vsako stopalo posebej se dvigne od tal vsaj tako visoko, da ga ni več mogoče premakniti. Med tem dviganjem mora biti mogoče stopala prosto obračati, ne sme se delovati s silo v smeri naprej ali z bočno silo. Ko se vsako stopalo vrne v prvotno lego, se morajo pete dotikati za to predvidenega dela konstrukcije.

Bočna libela mora kazati ničlo, po potrebi se deluje na zgornji del hrbtne plošče z bočno silo, ki zadošča za izravnavo sedala naprave 3-D H na sedežu.

4.13   Med držanjem droga T, s čimer se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

(a)

hrbtna plošča se nasloni na naslon sedeža;

(b)

izmenično se z vodoravno nazaj usmerjeno silo, ki ne presega 25 N, deluje na drog naklona hrbta na višini približno na sredini uteži trupa, dokler kotomer za kot hrbta ne pokaže, da je stabilna lega dosežena tudi po prenehanju delovanja sile. Zagotovi se, da na napravo 3-D H ne deluje zunanja obremenitev v smeri navzdol ali bočna obremenitev. Če je potrebna dodatna izravnava naprave 3-D H, se hrbtna plošča obrne v smeri naprej, ponovno izravna ter ponovi postopek iz odstavka 4.12.

4.14   Opravijo se vse meritve:

4.14.1

izmerijo se koordinate točke „H“ glede na tridimenzionalni koordinatni sistem;

4.14.2

na kotomeru za kot naklona naslona na napravi 3-D H se odčita dejanski kot naklona trupa, pri čemer je drog trupa v skrajni zadnji legi.

4.15   Če je treba napravo 3–D H znova postaviti, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sedežu dlje, kot je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16   Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži itd.), se za vsako vrsto sedežev določita le ena točka „H“ in en dejanski naklon trupa, tako da se naprava 3-D H iz Dodatka 1 k tej prilogi postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

4.16.1

pri prednji vrsti: vozniški sedež;

4.16.2

pri zadnji vrsti ali vrstah: en zunanji sedež.


(1)  V primeru katerega koli sedežnega mesta, razen sprednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti s „tridimenzionalno napravo za točko H“ ali postopki, se točka „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko upošteva kot referenca po presoji pristojnega organa.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

Dodatek 1

OPIS TRIDIMENZIONALNE NAPRAVE ZA TOČKO „H“  (1)

(Naprava 3–D H)

1.   Hrbtna plošča in sedalo

Hrbtna plošča in sedalo sta izdelana iz armirane plastike in kovine; ponazarjata trup in stegno človeškega telesa ter sta vrtljivo pritrjena v točki „H“. Za merjenje dejanskega kota trupa je na drogu trupa, vrtljivem v točki „H“, pritrjen kotomer. Nastavljivi stegenski drog, pritrjen na sedalo, določa središčnico stegna in se uporablja kot osnovnica za kotomer za kot kolka.

2.   Elementi trupa in nog

Segmenti spodnjega dela noge so povezani s sedalom na drogu T, ki povezuje kolena in je bočni podaljšek nastavljivega stegenskega droga. V spodnjem delu nog so vgrajeni kotomeri za merjenje kotov kolen. Sklopi čevlja in stopala so umerjeni za meritev kota stopala. Dve libeli se uporabljata za uravnavanje naprave v prostoru. Uteži elementov trupa so nameščene v ustreznih težiščih, da na sedež deluje pritisk, ki ustreza pritisku 76 kg težkega moškega. Preveriti je treba gibljivost vseh sklepov naprave 3-D H, pri čemer mora biti trenje zanemarljivo.

Slika 1

Deli naprave 3-D H

Image

Slika 2

Mere delov naprave 3-D H in razporeditev obremenitve

Image


(1)  Za podrobnosti glede konstrukcije naprave 3-D H se obrnite na Society of Automotive Engineers (SAE), 400 Commonwealth Drive, Warrendale, Pennsylvania 15096, United States of America. Naprava je skladna z napravo iz standarda ISO 6549: 1980.

Dodatek 2

TRIDIMENZIONALNI REFERENČNI KOORDINATNI SISTEM

1.

Tridimenzionalni referenčni koordinatni sistem je določen s tremi pravokotnimi ravninami, kakor jih je določil proizvajalec vozila (glej sliko) (1).

2.

Pri meritvah se vozilo postavi na podlago tako, da koordinate izhodiščnih oznak ustrezajo vrednostim po navedbi proizvajalca.

3.

Koordinate točke „R“ in točke „H“ se določijo glede na izhodiščne oznake, kakor jih je določil proizvajalec vozila.

Image


(1)  Referenčni koordinatni sistem ustreza standardu ISO 4130:1978.


PRILOGA 5

REFERENČNI PODATKI ZA SEDEŽNA MESTA

1.   Kodiranje referenčnih podatkov

Referenčni podatki so navedeni zaporedno za vsako sedežno mesto. Sedežna mesta so označena z dvomestno kodo. Na prvem mestu je arabska številka in označuje vrsto sedežev, ki se šteje od sprednjega proti zadnjemu delu vozila. Na drugem mestu je velika tiskana črka, ki označuje položaj sedežnega mesta v vrsti, gledano v smeri vožnje naprej; uporabijo se naslednje črke:

L

=

levi

C

=

sredinski

R

=

desni

2.   Opis postavitve vozila za meritve

2.1   Koordinate izhodiščnih oznak

 

X …

 

Y …

 

Z …

3.   Seznam referenčnih podatkov

3.1   Sedežno mesto: …

3.1.1   Koordinate točke „R“

 

X …

 

Y …

 

Z …

3.1.2   Konstrukcijsko določen naklon trupa: …

3.1.3   Specifikacije za nastavitev sedeža (1)

 

vodoravno: …

 

navpično: …

 

naklon sedeža: …

 

naklon trupa: …

Opomba: referenčni podatki za nadaljnja sedežna mesta se navedejo v odstavkih 3.2, 3.3 itd.


(1)  Neustrezno črtati.


Top