41998A0363

Notranji Sporazum

med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k Četrti konvenciji AKP-ES

(98/363/ES)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ker je Četrta konvencija AKP-ES – podpisana v Loméju 15. decembra 1989 (v nadaljnjem besedilu "Konvencija"), kakor je bila spremenjena s Sporazumom o spremembah Četrte konvencije AKP-ES iz Loméja, podpisanim na Mauritiusu 4. novembra 1995 – določila skupni znesek pomoči Skupnosti državam AKP za obdobje petih let z začetkom 1. marca 1995 na 14625 milijonov ekujev, ki obsega 12967 milijonov iz Evropskega razvojnega sklada ter 1658 ekujev iz Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu "Banka");

ker so se predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali na zasedanju Sveta, dogovorili o določitvi zneska pomoči iz Evropskega razvojnega sklada na 165 milijonov ekujev, namenjenega čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu "ČDO"), za katere se uporablja četrti del Pogodbe; ker je sprejeta tudi določba o finančnih transakcijah v višini 35 milijonov ekujev, ki jih zagotovi Banka iz svojih lastnih virov v ČDO;

ker je eku, ki se uporablja v zvezi z uporabo tega sporazuma, definiran v Uredbi Sveta (EGS) št. 3180/78 z dne 18. decembra 1978 o spremembi vrednosti obračunske enote, ki jo uporablja Evropski sklad za monetarno sodelovanje [1], ali, če je to primerno, v katerikoli kasnejši uredbi Sveta, ki definira strukturo ekuja;

ker je treba zaradi izvajanja Konvencije in Sklepa o pridružitvi ČDO (v nadaljnjem besedilu "Sklep") ustanoviti osmi Evropski razvojni sklad in predpisati zagotovitev denarnih sredstev in prispevkov, ki jih države članice namenijo temu skladu;

ker je treba določiti pravila za upravljanje finančnega sodelovanja, predpisati postopek za načrtovanje, preverjanje in odobritev pomoči ter predpisati podrobna pravila za nadzorovanje uporabe pomoči;

ker je treba odbor predstavnikov vlad držav članic ustanoviti pod pokroviteljstvom Komisije in podobni odbor pod pokroviteljstvom Banke; ker je treba uskladiti delo, ki ga opravita Komisija in Banka zaradi uporabe Konvencije, in ustreznih določb Sklepa; ker je zato zaželeno, da bi bila, sestava odborov, ki se ustanovijo pod pokroviteljstvom Komisije in Banke, kolikor je mogoče, enaka;

ker Sklep Sveta z dne 2. decembra 1993 in sklepi Sveta z dne 6. maja 1994 zadevajo usklajevanje politik sodelovanja in dejavnosti v Skupnosti; ker Resolucija Sveta z dne 1. junija 1995 obsega dopolnjevanje med razvojnimi politikami in dejavnostmi Unije in držav članic;

po posvetovanju s Komisijo,

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

Člen 1

1. Države članice ustanavljajo osmi Evropski razvojni sklad (1995), v nadaljnjem besedilu "Sklad".

2. (a) Sklad ima 13132 milijonov ekujev, od katerih:

(i) 12840 milijonov ekujev, ki jih prispevajo države članice, kot sledi:

(v milijonih ekujev) |

Belgija | 503 |

Danska | 275 |

Nemčija | 3000 |

Grčija | 160 |

Španija | 750 |

Francija | 3120 |

Irska | 80 |

Italija | 1610 |

Luksemburg | 37 |

Nizozemska | 670 |

Avstrija | 340 |

Portugalska | 125 |

Finska | 190 |

Švedska | 350 |

Združeno kraljestvo | 1630 |

(ii) 292 milijona ekujev iz prenosa nerazporejenih ali neporabljenih sredstev iz prejšnjih skladov, financiranih s strani držav članic, kot sledi:

- 111 milijonov ekujev iz uskladitve celotnih dodeljenih zneskov sedmega ERS v skladu z odločitvami pogodbenih strank na podlagi člena 232 Konvencije, ki so razčlenjeni po razdelitvenem ključu iz člena 1(2) notranjega sporazuma o financiranju in upravljanju sedmega ERS,

- 142 milijonov ekujev iz uskladitve celotnih subvencij sedmega ERS, ki se morajo obravnavati kot neporabljene za namene načrtovane pomoči in so razčlenjene po razdelitvenem ključu iz člena 1(2) notranjega sporazuma o financiranju in upravljanju sedmega ERS,

- 26 milijonov ekujev iz uskladitve celotnih subvencij sedmega ERS, ki niso porazdeljene v okviru sedmega ERS in so razčlenjene po razdelitvenem ključu iz člena 1(2) notranjega sporazuma o financiranju in upravljanju sedmega ERS,

- 13 milijonov ekujev iz uskladitve celotnih subvencij sedmega ERS, ki niso razdeljene v okviru sedmega ERS in so razčlenjene po razdelitvenem ključu iz člena 1(2) notranjega sporazuma o financiranju in upravljanju sedmega ERS.

(b) Porazdelitev prispevkov pod (a)(i) je mogoče spremeniti s soglasnim sklepom Sveta, če nova država pristopi Skupnosti.

Člen 2

1. Znesek iz člena 1 se porazdeli, kot sledi:

(a) 12967 milijonov ekujev za AKP države, ki obsegajo:

(i) 11967 milijonov ekujev v obliki subvencij, od katerih:

- 1400 milijonov ekujev posebej namenjenih za pomoč strukturnemu prilagajanju,

- 1800 milijonov ekujev v obliki prenosov v skladu s Poglavjem 1 dela tri naslova II Konvencije,

- 575 milijonov ekujev v obliki posebnih finančnih ugodnosti v skladu s Poglavjem 3 dela tri naslova II Konvencije,

- 260 milijonov ekujev, namenjenih nujni pomoči in pomoči beguncem,

- 1300 milijonov ekujev, namenjenih regionalnemu sodelovanju,

- 370 milijonov ekujev za subvencioniranje obrestnih mer iz člena 235 Konvencije,

- 6262 milijonov ekujev za financiranje nacionalne načrtovane pomoči;

(ii) 1000 milijonov ekujev v obliki rizičnega kapitala;

(b) 165 milijonov ekujev za ČDO, ki obsegajo:

(i) 135 milijonov ekujev v obliki subvencij, od katerih:

- 2,5 milijonov ekujev v obliki posebnih finančnih ugodnosti v skladu z določbami sklepa, ki zadeva rudarske proizvode,

- 5,5 milijonov ekujev v obliki prenosov za ČDO v skladu s tistimi določbami sklepa, ki zadevajo sistem za stabilizacijo izvoznih dohodkov,

- 3,5 milijonov ekujev, namenjenih nujni pomoči in pomoči beguncem,

- 10 milijonov ekujev, namenjenih regionalnemu sodelovanju,

- 8,5 milijonov ekujev za subvencioniranje obrestnih mer iz člena 157 Sklepa,

- 105 milijonov ekujev za financiranje nacionalne načrtovane pomoči;

(ii) 30 milijonov ekujev v obliki rizičnega kapitala.

2. Če ČDO, ki je postala neodvisna, pristopi h Konvenciji, se zneski iz odstavka 1(b)(i), prve, tretje, četrte, pete in šeste alinee ter 1(b)(ii) zmanjšajo in tisti iz odstavka 1(a) ustrezno povečajo s sklepom, ki ga Svet na predlog Komisije sprejme soglasno.

V takih primerih je zadevna država še naprej upravičena do sredstev iz druge alinee odstavka 1(b)(i), ob upoštevanju administrativnih pravil iz poglavja 1 naslova II dela tri Konvencije.

Člen 3

Znesku iz člena 1 se doda 1693 milijonov v obliki posojil, ki jih Banka dodeli iz svojih lastnih sredstev pod pogoji, ki jih sama določi v skladu s svojim statutom.

Ta posojila se porazdelijo, kot sledi:

(a) znesek v višini 1658 milijonov ekujev za financiranje dejavnosti, ki jih je treba izvesti v AKP državah;

(b) znesek v višini 35 milijonov ekujev za financiranje dejavnosti, ki jih je treba izvesti v ČDO.

Člen 4

Tisti del zneska, ki je po šesti alinei člena 2(1)(a)(i) ter peti alinei 1(b)(i) namenjen za subvencioniranje obrestnih mer in ki ob koncu obdobja, za katerega so posojila Banke dodeljena, ni porabljen, se ponovno da na razpolago v okviru subvencij, iz katerih je izpeljan.

Svet lahko na predlog Komisije, ki ga pripravi v dogovoru z Banko, soglasno odloči o povečanju te zgornje meje.

Člen 5

Z izjemo posojil, ki jih dodeli Banka iz svojih lastnih sredstev, se vse finančne transakcije – ki se opravijo v korist AKP držav ali ČDO v skladu s Konvencijo ali Sklepom – izvedejo pod pogoji iz tega sporazuma in se zaračunajo Skladu.

Člen 6

1. Komisija, upoštevajoč ocene Banke, ki se nanašajo na tiste transakcije, ki jih sama upravlja, vsako leto pred 1. novembrom pripravi in posreduje Svetu poročilo o plačilih, ki jih je treba opraviti v naslednjem proračunskem letu, ter časovno razporeditev zahtevkov za prispevke. Svet o tem odloča s kvalificirano večino, kakor je določeno v členu 21(4). Podrobna pravila za plačilo prispevkov s strani držav članic se določijo v finančni uredbi iz člena 32.

2. Komisija skupaj s svojo letno oceno prispevkov pošlje Svetu svojo oceno izdatkov – vključno s tistimi, ki so povezani s prejšnjimi skladi – za vsako od štirih let po letu, ki zadeva zahtevek za prispevke.

3. Če se izkaže, da prispevki ne zadostujejo za dejanske potrebe Sklada v zadevnem finančnem letu, Komisija poda Svetu predloge za dodatna plačila; Svet sprejme sklep s kva-lificirano večino, kakor je določeno v členu 21(4), čim prej je to mogoče.

Člen 7

1. Morebitna preostala sredstva v Skladu se uporabi v skladu z enakimi pravili, kot so tista, določena v Konvenciji, Sklepu in v tem sporazumu.

2. Po prenehanju veljavnosti tega sporazuma so države članice še vedno obvezane plačati – kakor je določeno v členu 6 in v finančni uredbi iz člena 32 – del svojih prispevkov, za katerega še ni vložen zahtevek.

Člen 8

1. Države članice se z odpovedjo vsaki pravici do ugovora zavežejo, da bodo delovale kot garant za Banko, v sorazmerju s svojimi prispevki k njenemu kapitalu, v zvezi z vsemi finančnimi obveznostmi, ki za njene posojilojemalce izhajajo iz posojilnih pogodb, katere je Banka sklenila s svojimi lastnimi sredstvi pri izvajanju tako člena 1 Drugega finančnega protokola, priloženega h Konvenciji, kakor tudi ustreznih določb Sklepa ter, kjer je to primerno, členov 104 do 109 Konvencije.

2. Garancija iz odstavka 1 je omejena na 75 % skupnega zneska kreditov, ki jih je Banka dala v okviru vseh posojilnih pogodb; ta garancija se uporablja za kritje vseh tveganj.

3. Ne glede na celotno garancijo iz odstavkov 1 in 2 tega člena lahko države članice, upoštevajoč finančne obveznosti v skladu s členoma 104 in 109 Konvencije, delujejo kot garant za Banko – v posebnih primerih in na njeno zahtevo – v zvezi z odstotkom, večjim od 75 % in do 100 % kreditov, ki jih je dala Banka v okviru ustreznih posojilnih pogodb.

4. Države članice in Banka morajo skleniti pogodbo o garanciji v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz odstavkov 1, 2 in 3.

Člen 9

1. Plačila Banki v zvezi s posebnimi posojili, dodeljenimi AKP državam, ČDO in francoskimi čezmorskimi departmaji od 1. junija 1964, skupaj s premoženjskimi koristmi in dohodkom iz transakcij rizičnega kapitala, opravljenih od 1. februarja 1971 v korist navedenih držav, dežel in ozemelj, se knjižijo v dobro držav članic v sorazmerju z njihovim prispevkom v Sklad, iz katerega so izpeljani zneski, če Svet na predlog Komisije soglasno ne sklene, da jih spremeni v rezervo ali da jih nameni za druge dejavnosti.

Od teh zneskov se najprej odštejejo vse provizije, ki zapadejo v plačilo Banki v zvezi z upravljanjem in dejavnostmi iz prvega pododstavka.

2. Brez poseganja v člen 192 Konvencije se prihodek iz naslova obresti za denarna sredstva, deponirana pri plačilnem posredniku v Evropi, navedenem v členu 319(4) Konvencije, knjiži v dobro enega ali več bančnih računov, odprtih v imenu Komisije. Ko ERS iz člena 21 s kvalificirano večino sprejme svoje mnenje, Komisija ta dohodek uporabi za:

- kritje administrativnih in finančnih stroškov, ki izhajajo iz vodenja gotovinskega poslovanja sklada,

- kratkoročne študije ali svetovalne storitve z omejenim proračunom, zlasti zaradi krepitve svoje sposobnosti na področju analize, diagnosticiranja in oblikovanja politik za strukturno prilagajanje,

- kratkoročne revizije ali ocene z omejenim proračunom,

- kratkoročne študije ali svetovalne storitve z omejenim proračunom med dokončnim oblikovanjem finančnih predlogov.

Vendar lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino iz člena 21(4) odloča o uporabi dohodka iz tega člena tudi za druge namene poleg tistih iz odstavka 2.

POGLAVJE II

Člen 10

1. Komisija, ob upoštevanju členov 22, 23 in 24 ter brez poseganja v odgovornosti Banke v zvezi z upravljanjem nekaterih oblik pomoči, upravlja Sklad v skladu s pravili iz finančne uredbe iz člena 32.

2. Ob upoštevanju členov 28 in 29 rizični kapital in subvencije obrestnih mer, ki se financirajo iz sredstev Sklada, upravlja Banka v imenu Skupnosti skladno s svojim statutom in pravili, ki so določeni v finančni uredbi iz člena 32.

Člen 11

Komisija zagotovi izvajanje politike pomoči, ki jo je oblikoval Svet, kakor tudi uresničevanje smernic za razvoj finančnega sodelovanja, ki ga je Svet ministrov AKP-ES opredelil v skladu s členom 325 Konvencije.

Člen 12

1. Komisija in Banka v rednih časovnih presledkih zagotovita druga drugi informacije o zahtevkih za financiranje, ki so jih dobile od zadevnih organov AKP držav, ČDO ali drugih prejemnikov pomoči iz člena 230 Konvencije in ustreznih določb Sklepa, ter o predhodnih stikih z njimi, preden so njihovi zahtevki bili predloženi.

2. Komisija in Banka redno obveščata druga drugo o napredovanju pri ocenjevanju zahtevkov za financiranje. Izmenjujeta tudi vse splošne informacije zaradi pospešitve usklajevanja administrativnih postopkov in usmeritve, ki ji je treba slediti z vidika razvojne politike, ter tudi ocenjevanja zahtevkov.

Člen 13

1. Komisija oceni projekte in programe, ki bi lahko bili v skladu s členom 233 Konvencije in ustreznimi določbami Sklepa financirani s subvencijami iz denarnih sredstev Sklada.

Komisija oceni tudi zahtevke za prenose v skladu s poglavjem 1 naslova II dela tri Konvencije in ustreznimi določbami Sklepa skupaj s projekti in programi, ki so upravičeni do posebnih finančnih ugodnosti v skladu s poglavjem 3 naslova II dela tri Konvencije in ustreznimi določbami Sklepa.

2. Banka oceni projekte in programe, ki bi se lahko v skladu z njenim statutom, členi 233 in 236 Konvencije ter ustreznimi določbami Sklepa financirali s posojili iz njenih lastnih sredstev s subvencioniranjem obrestne mere ali z rizičnim kapitalom.

3. Proizvodni projekti in programi, ki sodijo v sektorje industrije, agroindustrije, turizma, rudarstva ali energetike, ter programi za promet in telekomunikacije, ki so povezani s temi sektorji, se predstavijo Banki, ki preveri, če so upravičeni do ene izmed oblik pomoči, s katerimi upravlja.

4. Če se med potekom ocenjevanja projekta ali programa s strani bodisi Komisije bodisi Banke ugotovi, da projekt ali program ni mogoče financirati z eno izmed oblik pomoči, s katero upravlja zadevna institucija, potem slednja, ko obvesti potencialnega prejemnika, posreduje zahtevek drugi instituciji.

Člen 14

Komisija v imenu Skupnosti prevzame finančno izvajanje transakcij, ki se opravljajo s sredstvi Sklada v obliki subvencij, prenosov ali posebnih finančnih ugodnosti, brez poseganja v splošna navodila, ki jih Banka dobi od Skupnosti v zvezi s povračilom glavnice in obresti, povezanih s posebnimi posojili in transakcijami v okviru posebne finančne ugodnosti iz prejšnje konvencije; plačila opravi v skladu s finančno uredbo iz člena 32.

Člen 15

1. Banka v imenu Skupnosti prevzame finančno izvajanje transakcij, ki se opravljajo s sredstvi Sklada v obliki rizičnega kapitala. V tem okviru Banka deluje v imenu in na odgovornost Skupnosti. Vse pridobljene pravice, zlasti pravice kreditorja ali lastnika, se prenesejo na Skupnost.

2. Banka prevzame finančno izvajanje transakcij, ki se opravljajo s posojili iz njenih lastnih sredstev, združenih s subvencijami obrestne mere iz sredstev Sklada.

POGLAVJE III

Člen 16

1. Komisija sporoči državam članicam in njihovim zastopnikom na kraju samem pripombe, ki opredeljujejo projekte, takoj ko sprejme sklep o njihovem ocenjevanju, da bi zagotovila preglednost in usklajenost sodelujočih ter medsebojno dopolnjevanje med njimi in dvostransko pomočjo držav članic. Komisija kasneje posodobi te pripombe in o tem uradno obvesti države članice.

2. Zaradi istega cilja preglednosti, skladnosti in dopolnjevanja države članice v rednih časovnih presledkih pošljejo Komisiji in Komisija državam članicam posodobljeno poročilo o razvojni pomoči, ki so jo odobrili ali jo imajo namen odobriti. Poleg tega, zlasti na prednostnih področjih, v zvezi s katerimi je Svet sprejel posebne resolucije o usklajevanju politik, države članice in Komisija opravijo sistematično izmenjavo informacij in stališč glede svojih politik in strategij za vsako državo prejemnico ali se, kadarkoli je to zaželeno ali mogoče, dogovorijo o skupnih sektorskih smernicah za vsako posamezno državo v rednih srečanjih Komisije in predstavništev držav članic na kraju samem, dvostranskih stikih ali srečanjih strokovnjakov držav članic in Komisije ter v okviru postopkov Odbora ERS iz člena 21, ki morajo igrati osrednjo vlogo v tem procesu.

3. Države članice in Komisija si v rednih srečanjih Komisije in predstavnikov držav članic na kraju samem, v dvostranskih stikih ali srečanjih strokovnjakov Komisije in držav članic ter v okviru postopkov Odbora ERS iz člena 21 sporočajo vse informacije, ki jih imajo o drugi dvostranski, regionalni ali večstranski pomoči, dodeljeni ali namenjeni AKP državam.

4. Banka redno in zaupno obvešča predstavnike držav članic in Komisije, ki so poimensko določeni, o vseh projektih v korist AKP držav, ki jih namerava oceniti.

Člen 17

1. Načrtovanje iz člena 281 Konvencije se v vsaki AKP državi opravi v okviru pristojnosti Komisije in ob sodelovanju Banke.

2. Komisija zaradi priprave načrtovanja – v okviru boljšega usklajevanja z državami članicami, zlasti s tistimi, ki imajo predstavništvo na kraju samem, in v povezavi z Banko – opravi ekonomsko in socialno analizo gospodarskih in družbenih razmer vsake države AKP, tako da je mogoče opredeliti ovire in trajne možnosti za razvoj ter na tej osnovi oceniti ustrezne politike.

3. Analiza iz odstavka 2 zadeva tudi sektorje, v katerih je Skupnost še posebej dejavna, in tiste, v zvezi s katerimi se lahko predvidi zahtevek za pomoč Skupnosti, upoštevajoč prednostne naloge politike Skupnosti glede sodelovanja; nacionalne makroekonomske in sektorske politike ter njihovo učinkovitost, pomoč drugih donatorjev, zlasti držav članic; medsebojno odvisnost med sektorji; ter oceno o pretekli pomoči Skupnosti in iz tega pridobljena nova spoznanja.

4. Komisija na podlagi analize iz odstavka 2 pripravi skupni dokument o svoji strategiji sodelovanja v zvezi z vsako državo in regijo, v kateri predlaga strategijo pomoči Skupnosti.

Člen 18

1. Ta dokument pregledajo predstavniki držav članic, Komisije in Banke v okviru Odbora ERS iz člena 21, da bi ocenili splošni okvir sodelovanja Skupnosti z vsako državo AKP ter zagotovili, kolikor je mogoče, skladnost in medsebojno dopolnjevanje med pomočjo Skupnosti in pomočjo držav članic. Banka s svoje strani navede možni skupni znesek, za katerega predlaga, da se dodeli državi AKP.

2. Na podlagi tega pregleda in predlogov zadevne države AKP se opravi izmenjava mnenj med slednjo, Komisijo in Banko, kolikor jo to zadeva, v skladu s členom 282 Konvencije zaradi priprave indikativnega programa pomoči Skupnosti.

3. Indikativni program pomoči Skupnosti za vsako državo AKP se posreduje državam članicam zaradi omogočanja izmenjave mnenj med predstavniki držav članic in Komisije. Ta izmenjava mnenj se opravi, če to zahteva Komisija ali ena ali več držav članic.

4. Določbe člena 17 in tega člena, ki so povezane z nacionalnim načrtovanjem, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za regionalno načrtovanje na podlagi člena 160 Konvencije.

Člen 19

1. Ne glede na možnost, ki je določena v členu 282(3), da država AKP zahteva spremembo indikativnega programa, se ta program spremeni v skladu s členom 282(3) najkasneje tri leta po začetku veljavnosti Drugega finančnega protokola ali pa ko skupni znesek iz sklepov o financiranju, sprejetih v zvezi z indikativnim programom države AKP, doseže 80 % prvega obroka okvirne porazdelitve, pod pogojem, da je ta vsota dosežena pred koncem prej navedenega obdobja treh let.

2. Komisija, po srednjeročnem pregledu indikativnega programa države AKP in ob upoštevanju dejavnikov iz člena 282(4) Konvencije, oceni dejanske potrebe države AKP v smislu finančnih obveznosti do konca obdobja veljavnosti Drugega finančnega protokola h Konvenciji. Komisija v zvezi z vsakim posameznim primerom odloča o dodelitvi in višini drugega obroka iz indikativnega programa, po izmenjavi mnenj z državami članicami in Odborom ERS v skladu s členom 23 ter na podlagi skupnega dokumenta, pripravljenega v službah Komisije.

Člen 20

1. Določbe Konvencije, ki zadevajo pomoč za prilagajanje, se izvajajo na osnovi naslednjih načel:

(a) Komisija pri analizi razmer v zadevnih državah, ob uporabi diagnostične metode na osnovi indikatorjev s seznama v členu 246 Konvencije, oceni obseg in učinkovitost izvedenih ali nameravanih reform na področjih iz obsega navedenega člena, zlasti na področju monetarne, proračunske in davčne politike;

(b) pomoč za strukturno prilagoditev mora biti neposredno povezana z dejavnostmi in ukrepi, ki jih sprejme zadevna država v zvezi s prilagajanjem;

(c) postopki, ki se uporabljajo pri dodeljevanju pogodb, morajo biti dovolj prožni, da se prilagodijo običajnim administrativnim in poslovnim postopkom v zadevni državi AKP;

(d) ob upoštevanju pododstavka (c) in če se uporabljajo uvozni programi, se v vsakem programu pomoči za strukturno prilagoditev navede, če gre za uvoz, sistem zbiranja ponudb skupaj z vrednostmi uvoznih naročil, ki določajo izbiro med dvema oblikama razpisa za zbiranje ponudb:

- mednarodni razpis za zbiranje ponudb,

- neposredni dogovor.

Vendar se uporablja običajni javni razpis za zbiranje ponudb za uvoz, ki ga naročajo država ali državi podobne institucije;

(e) na zahtevo zadevne države AKP in po posvetovanjih s to državo, se organu države AKP, ki je pristojen za izvajanje programa, da na voljo tehnična pomoč.

Pri pogajanjih o tehnični pomoči Komisija zagotovi, da je tehnična pomoč namenjena za:

- nadzor nad izvedbenimi vidiki programa,

- zagotovitev, da se uvoz opravi pod najbolj ugodnimi pogoji glede kakovosti ali cene po najobsežnejših možnih posvetovanjih z dobavitelji AKP in ES,

- svetovanje uvoznikom v zvezi z razširitvijo njihovih trgov, kadarkoli je to tehnično izvedljivo in gospodarsko upravičeno.

To osebje za tehnično pomoč lahko, če je to potrebno, pomaga uvoznikom, ki to želijo, da združijo svoja naročila, kadar je blago, ki ga je treba uvesti, homogeno, ter na ta način dosežejo boljše razmerje med kakovostjo in ceno;

(f) neposredna proračunska pomoč mora biti popolnoma skladna z makroekonomskim in proračunskim okvirom kot element celotnega programa reform ter mora upoštevati običajne izjeme, ki se uporabljajo v okviru splošnih in sektorskih uvoznih programov. Zlasti se pomoč ne sme uporabljati v zvezi s financiranjem izdatkov za vojaške namene.

2. Komisija obvesti države članice, kadar je to potrebno in najmanj enkrat na leto, o uporabi pomoči za programe pomoči za prilagajanje ter o vsakem problemu v zvezi z nadaljnjo upravičenostjo. Zagotovljene informacije z vsemi potrebnimi podatki, vključno s statističnimi podatki, obsegajo zlasti primerno uporabo sporazuma, sklenjenega z organom države AKP, pristojnim za izvajanje programa, vključujoč določbe, ki zadeva–jo posvetovanja iz druge alinee drugega pododstavka odstavka 1(e). Svet lahko – na podlagi teh informacij, napredka pri izvoznih programih ter usklajevanja z drugimi donatorji – s kvalificirano večino, predpisano v členu 21(4) in na predlog Komisije spremeni ureditev za izvedbo programov iz odstavka 1.

POGLAVJE IV

Člen 21

1. Odbor (v nadaljnjem besedilu "Odbor ERS"), ki je sestavljen iz predstavnikov vlad držav članic, se ustanovi pod pokroviteljstvom Komisije in v zvezi s sredstvi Sklada, s katerimi slednja upravlja.

Odboru ERS predseduje predstavnik Komisije; Komisija poskrbi za sekretariat.

Predstavnik Banke sodeluje pri njegovem delu.

2. Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora ERS.

3. V Odboru ERS se glasovi predstavnikov držav članic ponderirajo, kot sledi:

Belgija | 9 |

Danska | 5 |

Nemčija | 50 |

Grčija | 4 |

Španija | 13 |

Francija | 52 |

Irska | 2 |

Italija | 27 |

Luksemburg | 1 |

Nizozemska | 12 |

Avstrija | 6 |

Portugalska | 3 |

Finska | 4 |

Švedska | 6 |

Združeno kraljestvo | 27 |

4. Odbor ERS sprejema odločitve s kvalificirano večino 145 glasov, ki izraža pozitiven glas vsaj osmih držav članic.

5. Ponderiranje iz odstavka 3 in kvalificirana večina iz odstavka 4 se v primeru iz člena 1(2)(b) spremenita s sklepom Sveta, ki ga slednji soglasno sprejme.

Člen 22

1. Odbor ERS osredotoči svoje delo na vsebinske probleme sodelovanja v zvezi z vsako posamezno državo ter si prizadeva primerno uskladiti stališča in dejavnosti Skupnosti in njenih držav članic zaradi skladnosti in dopolnjevanja.

2. Naloge Odbora obsegajo tri področja:

- načrtovanje pomoči Skupnosti,

- spremljanje izvajanja pomoči Skupnosti, vključno s sektorskimi vidiki,

- sprejemanje odločitev.

Člen 23

V zvezi z načrtovanjem je namen pregleda iz člena 18(1) ter izmenjave mnenj iz členov 18(3) in 19(2) doseči zaželeni konsenz med Komisijo in državami članicami. Pregled in izmenjave mnenj se opravijo v Odboru ERS in zadevajo:

- splošni okvir sodelovanja Skupnosti z vsako državo AKP, zlasti predlagane osrednje sektorje in predvidene ukrepe za dosego ciljev, postavljenih za te sektorje, ter predlagane splošne smernice za izvajanje regionalnega sodelovanja,

- skladnost in medsebojno dopolnjevanje med pomočjo Skupnosti in pomočjo držav članic.

Če ni mogoče doseči konsenza iz prvega odstavka in na zahtevo države članice ali Komisije, Odbor ERS poda tudi svoje mnenje, ki ga sprejme s kvalificirano večino v skladu s postopkom iz člena 21.

Člen 24

Ob upoštevanju spremljanja izvedbe sodelovanja Odbor ERS razpravlja o:

- problemih razvojne politike in vsakem splošnem in/ali sektorskem problemu, ki bi lahko izhajal iz izvedbe različnih projektov ali programov in ki se financirajo iz sredstev, s katerimi upravlja Komisija, upoštevajoč izkušnje in dejavnosti držav članic,

- stališču Skupnosti in držav članic glede pomoči za prilagoditev, ki so jo dobile zadevne države, vključujoč vprašanje uporabe partnerskih skladov,

- vsaki spremembi indikativnih programov ali pomoči za prilagoditev, za katero se mogoče izkaže, da je potrebna,

- srednjeročnih pregledih, če to zahteva Odbor ERS, medtem ko potrjuje finančne predloge za posebne projekte in programe,

- vrednotenjih pomoči Skupnosti, iz katerih izhajajo zadeve, ki so povezane z delom Odbora ERS.

Člen 25

1. V zvezi s procesom odločanja Odbor ERS poda svoje mnenje, ki ga sprejme s kvalificirano večino, določeno v členu 21 o:

(a) upravičenosti držav AKP do sredstev pomoči v zvezi s strukturnim prilagajanjem, razen kadar je po členu 246(2) Konvencije ta upravičenost samodejna;

(b) finančnih predlogih za projekte ali programe z večjo vrednostjo kakor 2 milijona ekujev po pisnem postopku ali standardnem postopku, za katerega se določi podrobna ureditev v poslovniku iz člena 21(2);

(c) finančnih predlogih v zvezi s pomočjo za prilagoditev ali posebno finančno ugodnostjo (Sysmin), ne glede na zadevni znesek;

(d) finančnih predlogih, pripravljenih po členu 9(2) (uporaba obresti).

2. Komisija je pooblaščena za odobritev transakcij z manjšo vrednostjo kakor 2 milijona ekujev brez predhodnega mnenja Odbora ERS.

3. (a) Komisija je v okoliščinah iz (b) pooblaščena tudi za potrditev – brez predhodnega mnenja Odbora ERS – dodatnih finančnih obveznosti, ki nastanejo zaradi kritja pričakovanih ali dejanskih presežnih stroškov v okviru projekta ali programa iz odstavkov 1(b) in 2, ali zaradi kritja dodatnih finančnih potreb v zvezi s tranšami za strukturne prilagoditve, za katere veljajo predlogi iz odstavka 1(c), če presežni stroški ali dodatni zahtevani znesek ne presega 20 % začetnih obveznosti, določenih v sklepu o financiranju.

(b) Če so dodatne obveznosti iz (a) manjše kakor 4 milijona ekujev, je Odbor ERS obveščen o sklepu Komisije. Če so dodatne obveznosti iz (a) večje kakor 4 milijona ekujev, vendar manjše kakor 20 % začetnih obveznosti, se zahteva mnenje Odbora ERS po poenostavljenem postopku, ki se določi na podlagi predlogov Komisije, ko se sprejme poslovnik Odbora ERS.

4. V finančnih predlogih se navede zlasti pomembnost projektov ali programov za razvojne možnosti zadevne države ali držav ter kako ustrezajo sektorskim ali makroekonomskim politikam, ki prejemajo pomoč Skupnosti. V njih se omeni način, kako so te države uporabile prejšnjo pomoč Skupnosti v istem sektorju, ter navedejo vsa vrednotenja projektov v zvezi s tem sektorjem.

5. Finančni predlogi v zvezi s strukturno prilagoditvijo navedejo med drugim enote, ki jim je dodeljena proračunska pomoč bodisi neposredno ali posredno.

6. Finančni predlogi lahko zaradi pospešitve postopkov obsegajo celotne zneske za financiranje:

(a) usposabljanja;

(b) decentraliziranega sodelovanja;

(c) mikro projektov;

(d) spodbujanje in razvoj trgovine;

(e) skupin manjših dejavnosti v posebnem sektorju;

(f) tehničnega sodelovanja.

Člen 26

1. Če Odbor ERS zahteva bistvene spremembe enega izmed predlogov iz člena 25(1) ali če predlog ne dobi pozitivnega mnenja, se Komisija posvetuje s predstavniki zadevne države ali držav AKP.

Komisija po teh posvetovanjih sporoči rezultate državam članicam na naslednji seji Odbora ERS.

2. Komisija lahko po posvetovanjih iz odstavka 1 predloži Odboru ERS popravljeni ali razširjeni predlog na eni izmed njegovih naslednjih sej.

3. Če Odbor ERS še vedno ne da pozitivnega mnenja, Komisija obvesti zadevno državo ali države AKP, ki potem lahko zahtevajo bodisi:

- da se zadeva predloži Ministrskemu odboru AKP-ES iz člena 325 Konvencije (v nadaljnjem besedilu "Odbor za sodelovanje pri financiranju razvoja"), ali

- da se predloži ali predložijo v obravnavo pred organi odločanja ob pogojih iz člena 27(2).

Člen 27

1. Predlogi iz člena 25(1) se skupaj z mnenjem Odbora ERS predložijo Komisiji v odločitev.

2. Če se Komisija odloči, da ne sprejme mnenja, ki ga je podal Odbor ERS, ali če Odbor ne poda pozitivnega mnenja, Komisija bodisi umakne predlog ali ob prvi priložnosti predstavi predlog Svetu, ki o njem odloča po enakem glasovalnem postopku kakor Odbor ERS in v roku, ki praviloma ni daljši kakor dva meseca.

V slednjem primeru, kadar zadeva finančni predlog, lahko zadevna država AKP, če se odloči, da ne posreduje zadeve Odboru za sodelovanje pri financiranju razvoja, posreduje Svetu v skladu s členom 289(3) Konvencije vse dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne, preden se sprejme končna odločitev, ter jih predsednik in člani Sveta lahko obravnavajo.

Člen 28

1. Odbor (v nadaljnjem besedilu "Odbor iz člena 28"), ki je sestavljen iz predstavnikov vlad držav članic, se ustanovi pod pokroviteljstvom Banke.

Odboru iz člena 28 predseduje predstavnik države članice, ki predseduje Svetu guvernerjev Banke; Banka poskrbi za sekretariat.

Predstavnik Komisije sodeluje pri njegovem delu.

2. Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora iz člena 28.

3. Ponderiranje glasov držav članic in kvalificirane večine, ki se uporablja za Odbor iz člena 28, je tisto, ki izhaja iz uporabe člena 21(3), (4) in (5).

Člen 29

1. Odbor iz člena 28 poda svoje mnenje, ki ga sprejme s kvalificirano večino, o zahtevkih za posojila s subvencioniranjem obrestne mere in o predlogih za financiranje z rizičnim kapitalom, ki mu jih predloži Banka.

Predstavnik lahko na sejah predloži oceno Komisije v zvezi s temi predlogi. Ocena obsega skladnost projektov z razvojno politiko Skupnosti glede pomoči, katere cilj je finančno in tehnično sodelovanje, ki je določeno v Konvenciji in za katero je Ministrski svet AKP-ES sprejel smernice.

Odbor lahko tudi, če to zahteva Banka ali z njenim soglasjem ena ali več držav članic,

- preuči vprašanja razvojne politike, kolikor so neposredno povezana z dejavnostmi Banke v okviru projekta,

- izmenjuje mnenja o praktičnih idejah Banke in držav članic glede financiranja projektov z vidika usklajevanja,

- razpravlja o vprašanjih, ki izhajajo iz ocen aktivnosti Banke kot so določene v členu 30(6).

2. V dokumentu, ki ga Odboru iz člena 28 predloži Banka, se zlasti pojasni pomembnost projekta za razvojne možnosti zadevne države ali držav in, če je to primerno, navedejo razmere glede vračljive pomoči, ki jo je dodelila Skupnost, in imetij, pridobljenih z le-to, ter uporabe prejšnje pomoči v istem sektorju; dodajo se vse obstoječe ocene projektov v zvezi s tem sektorjem.

3. Če Odbor iz člena 28 poda pozitivno mnenje v zvezi z zahtevkom za posojilo s subvencioniranjem obrestne mere, se zahtevek skupaj z utemeljenim mnenjem Odbora in, če je to primerno, oceno predstavnika Komisije, predloži v odločitev Svetu direktorjev Banke, ki odloča v skladu s statutom Banke.

Če Odbor ne poda pozitivnega mnenja, Banka bodisi umakne zahtevek ali se odloči, da ga podpre. V slednjem primeru se zahtevek skupaj z utemeljenim mnenjem Odbora in, če je to primerno, oceno predstavnika Komisije predloži v odločitev Svetu direktorjev Banke, ki odloča v skladu s statutom Banke.

4. Če Odbor iz člena 28 poda pozitivno mnenje v zvezi s predlogom za financiranje z rizičnim kapitalom, se predlog predloži v odločitev Svetu direktorjev Banke, ki odloča v skladu s statutom Banke.

Če Odbor ne poda pozitivnega mnenja, Banka v skladu s členom 289(2) in (3) Konvencije obvesti predstavnike zadevne države ali držav AKP, ki lahko zahtevajo bodisi:

- da se zadeva predloži Odboru za sodelovanje pri financiranju razvoja, ali

- da se predloži pristojnemu organu Banke v obravnavo.

Na koncu te obravnave Banka lahko bodisi:

- sprejme odločitev, da ne podpre predloga, ali

- zahteva, da država članica, ki predseduje Odboru člena iz 28, predloži zadevo Svetu, čim prej je to mogoče.

V slednjem primeru se predlog predloži Svetu skupaj z mnenjem Odbora iz člena 28 in, če je to primerno, oceno predstavnika Komisije ter vse dodatne informacije, za katere zadevna država AKP meni, da jih Svet potrebuje oziroma zahteva.

Svet odloča v skladu z enakim glasovalnim postopkom kakor Odbor iz člena 28.

Če Svet potrdi stališče Odbora iz člena 28, Banka umakne predlog.

Če pa Svet soglaša s predlogom Banke, Banka izvede postopke, določene v njenem statutu.

Člen 30

1. Komisija in Banka preverita, vsaka toliko kolikor jo zadeva, kako AKP države, ČDO ali katerikoli drugi prejemniki pomoči uporabljajo pomoč Skupnosti, s katero upravljata.

2. Komisija in Banka tudi preverita, vsaka toliko kolikor jo zadeva in v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi zadevne države ali držav, kako prejemniki pomoči uporabljajo pomoč Skupnosti, s katero upravljata.

3. Pri preverjanju, kako se uporabljajo projekti in pomoč Skupnosti, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, Komisija in Banka raziščeta dosežene cilje iz členov 220 in 221 Konvencije ter ustreznih določb Sklepa.

4. Banka redno pošilja Komisiji vse informacije v zvezi z izvajanjem projektov, ki se financirajo iz sredstev sklada, s katerimi upravlja.

5. Komisija in Banka obvestita Svet po poteku veljavnosti Finančnega protokola, priloženega h Konvenciji, o svojih ugotovitvah v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Poročilo Komisije in Banke vsebuje tudi oceno vpliva pomoči Skupnosti na gospodarski in družbeni razvoj držav prejemnic.

6. Svet je treba v rednih časovnih presledkih obvestiti o rezultatih dela, ki sta ga opravili Komisija in Banka glede ocenjevanja potekajočih ali dokončanih projektov, zlasti v zvezi s postavljenimi razvojnimi cilji.

POGLAVJE V

Člen 31

1. Zneski prenosov Stabex (sistem uravnavanja prihodkov od izvoza držav AKP in ČDO) iz poglavja 1 naslova II dela tri Konvencije ter iz ustreznih določb Sklepa se izrazijo v ekujih.

2. Plačila se opravijo v ekujih.

3. Komisija vsako leto pripravi za države članice izčrpno poročilo o delovanju sistema za stabilizacijo izvoznih dohodkov in o uporabi prenesenih sredstev s strani držav AKP.

V poročilu se prikažejo zlasti vplivi opravljenih prenosov na razvoj sektorjev, katerim so bili namenjeni.

4. Odstavek 3 se uporablja tudi v zvezi s ČDO.

POGLAVJE VI

Člen 32

Določbe za izvajanje tega sporazuma so v skladu s finančno uredbo, ki jo je Svet sprejel s kvalificirano večino iz člena 21(4) ob začetku veljavnosti sporazuma, spreminjajočega Četrto AKP-ES konvencijo, na podlagi osnutka Komisije in ko je Banka podala mnenje o določbah, ki jo zadevajo, ter ravno tako Računsko sodišče, ustanovljeno po členu 188a in sledečih členih Pogodbe.

Člen 33

1. Komisija ob koncu vsakega leta sprejme poročilo o prihodkih in odhodkih ter izdela bilanco stanja Sklada.

2. Računsko sodišče izvaja tudi svoje pristojnosti v zvezi z dejavnostmi Sklada, brez poseganja v odstavek 5. Pogoji, pod katerimi Sodišče izvaja svoje pristojnosti, so določeni v finančni uredbi iz člena 32.

3. Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino iz člena 21(4), podeli Komisiji razrešnico glede finančnega upravljanja Sklada.

4. Komisija da na voljo Računskemu sodišču informacije iz člena 30(4), da bi slednje lahko na podlagi dokumentarnih dokazil opravilo preglede pomoči, ki je zagotovljena iz sredstev Sklada.

5. Za dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev Sklada, s katerimi upravlja Banka, veljata nadzor in postopek razrešitve, ki sta določena v statutu Banke za vse njene dejavnosti. Banka vsako leto pošlje Komisiji in Svetu poročilo o izvedbi dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev Sklada, s katerimi upravlja Banka.

6. Komisija v rednih časovnih presledkih in v dogovoru z Banko pripravi seznam informacij, ki jih je prejela od slednje, da bi lahko ocenili, kako Banka opravlja svoj mandat, ter spodbudili tesno sodelovanje med Komisijo in Banko.

Člen 34

1. Brez poseganja v prenose iz člena 1(2)(a)(ii):

- preostala sredstva Sklada, ki je ustanovljen v skladu z notranjim sporazumom 1975 o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti, se še naprej upravlja, kakor je določeno v tem sporazumu ter v skladu s pravili in predpisi, ki so veljali 28. februarja 1980,

- preostala sredstva Sklada, ki je ustanovljen v skladu z notranjim sporazumom 1979 o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti, se še naprej upravlja, kakor je določeno v tem sporazumu ter v skladu s pravili in predpisi, ki so veljali 28. februarja 1985,

- preostala sredstva Sklada, ki je ustanovljen v skladu z notranjim sporazumom 1985 o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti, se še naprej upravlja, kakor je določeno v tem sporazumu ter v skladu s pravili in predpisi, ki so veljali 28. februarja 1990,

- preostala sredstva Sklada, ki je ustanovljen v skladu z notranjim sporazumom 1990 o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti, se še naprej upravlja, kakor je določeno v tem sporazumu ter v skladu s pravili in predpisi, ki so veljali 28. februarja 1995.

2. Če pomanjkanje sredstev ogroža uspešno dokončanje projektov, ki se financirajo iz skladov iz odstavka 1, zaradi porabljenega preostalega zneska, lahko Komisija predloži predloge za dodatno financiranje v skladu s postopkom iz člena 21.

Člen 35

1. Ta sporazum odobri vsaka država članica v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Vlada vsake države članice uradno obvesti generalni sekretariat Sveta Evropske unije o zaključku postopkov, ki jih je treba izvesti za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2. Ta sporazum se sklene za enako obdobje kakor Drugi finančni protokol, ki je priložen h Konvenciji. Vendar ostane v veljavi tako dolgo, kolikor je potrebno za izvedbo vseh dejavnosti, ki se financirajo po Konvenciji in Protokolu.

Člen 36

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki predloži overjeno kopijo vladam držav podpisnic.

En fe de lo cual, los representantes de los Gobiernos de los Estados miembros, reunidos en el seno del Consejo, abajo firmantes, suscriben el presente Acuerdo.Til bekræftelse heraf har repræsentanterne for Det Europæiske Fællesskabs medlemsstater, forsamlet i Rådet, underskrevet denne aftale.Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten der im Rat vereinigten Regierungen der Mitgliedstaaten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.Σε πίστωση των οποίων, οι υπογράφοντες αντιπρόσωποι των κυβερνήσεων των κρατών μελών, συνελθόντες στα πλαίσια του Συμβουλίου, έθεσαν την υπογραφή τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.In witness whereof, the undersigned representatives of the Governments of the Member States, meeting within the Council, have hereunto set their hands.En foi de quoi, les représentants des gouvernements des États membres, réunis au sein du Conseil, soussignés, ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.In fede di che i sottoscritti rappresentanti dei governi degli Stati membri, riuniti in sede di Consiglio, hanno apposto le loro firme in calce al presente accordo.Ten blijke waarvan de ondergetekende vertegenwoordigers van de regeringen van de ondertekenende lidstaten, in het kader van de Raad bijeen, hun handtekening onder dit Akkoord hebben gesteld.Em fé do que, os representantes dos Governos dos Estados-membros, reunidos no Conselho, apuseram as suas assinaturas no final do presente acordo.Tämän vakuudeksi alia mainitut neuvostossa kokoontuneet jäsenvaltioiden hallitusten edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.Till bevis harpå har företrädarna för medlemsstaternas regeringar, församlade i rådet, undertecknat detta avtal.

Hecho en Bruselas,el veinte de diciembre de mil novecientos noventa y cinco.Udfærdiget i Bruxelles, den tyvende december nitten hundrede og femoghalvfems.Geschehen zu Brüssel am zwanzigsten Dezember neunzehnhundertfünfundneunzig.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι Δεκεμβρίου χίλια εννιακόσια ενενήντα πέντε.Done at Brussels on the twentieth day of December in the year one thousand nine hundred and ninety-five.Fait à Bruxelles, le vingt décembre mil neuf cent quatre-vingt-quinze.Fatto a Bruxelles, addì venti dicembre millenovecentonovantacinque.Gedaan te Brussel, de twintigste december negentienhonderd vijfennegentig.Feito em Bruxelas, em vinte de Dezembro de mil novecentos e noventa e cinco.Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenä päivänä joulukuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäviisi.Som skedde i Bryssel den tjugonde december nittonhundranittiofem.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk BelgiëFür das Königreich Belgien

+++++ TIFF +++++

På Kongeriget Danmarks vegne

+++++ TIFF +++++

Für die Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Ελληνική Δημοκρατία

+++++ TIFF +++++

Por el Reino de España

+++++ TIFF +++++

Pour la République française

+++++ TIFF +++++

Thar ceann na hÉireannFor Ireland

+++++ TIFF +++++

Per la Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Für die Republik Österreich

+++++ TIFF +++++

Pela República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

Suomen tasavallan puolesta

+++++ TIFF +++++

För Konungariket Sverige

+++++ TIFF +++++

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

[1] UL 379, 30.12.1978, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1971/89 (UL L 189, 4.7.1989, str. 1).

--------------------------------------------------