(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/870 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) po protisubvencijski preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedla dokončno izravnalno dajatev na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Arabske republike Egipt (v nadaljnjem besedilu: Egipt ali zadevna država). Trenutno veljavne izravnalne dajatve znašajo 13,1 % (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi).

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/831 (3) uvedla protidampinško dajatev med drugim na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta. Trenutno veljavna protidampinška dajatev znaša 11 %.

(3)

Protidampinški in protisubvencijski ukrepi veljajo tudi za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska). Protidampinški ukrepi, ki so znašali od 7,3 % do 13,8 %, so bili prvič uvedeni leta 2011 (4). Protisubvencijski ukrepi, ki so znašali od 4,9 % do 10,3 %, so bili uvedeni leta 2014. Posledični kombinirani izravnalni in protidampinški ukrepi so torej znašali od 4,9 % do 30,2 % (5). Po zaporednih vmesnih pregledih in pregledih zaradi izteka ukrepov kombinirani ukrepi za uvoz iz Kitajske trenutno znašajo od 24 % do 33,2 %. Komisija trenutno izvaja pregled zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov (6).

(4)

Ukrepi veljajo tudi za uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Tajske (med 15,3 % in 25,4 %) in Bahrajna (11,8 %) (7).

(5)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (8) v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 18(2) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek za pregled je 21. marca 2025 vložilo združenje Glass Fibre Europe (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj zahtevka ali GFE) v imenu industrije Unije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v smislu člena 10(6) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje subvencioniranja in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepov in v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe obvestila egiptovsko vlado, da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek za pregled. Komisija je egiptovsko vlado povabila na posvetovanja pred začetkom pregleda, katerih cilj je bil pojasniti položaj v zvezi z vsebino zahtevka za pregled in se dogovoriti o rešitvi. Čeprav je razumela, da bi egiptovska vlada lahko pridobila potrebne informacije v zvezi z navedbami iz zahtevka, je egiptovski vladi ponudila tudi možnost, da na posvetovanja povabi tudi kitajsko vlado, če bi egiptovska vlada menila, da bi bilo sodelovanje kitajske vlade koristno za pojasnitev položaja.

(8)

Posvetovanja z egiptovsko vlado so potekala 23. junija 2025, ko je egiptovska vlada Komisiji predstavila svoja stališča glede začetka preiskave. Egiptovska vlada je najprej trdila, da je preiskava „meddržavnih“ subvencij v nasprotju s Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih). Natančneje, domnevno ni bilo dokazov, da je Egipt „priznal in sprejel“ kitajske subvencije ter da zato takega finančnega prispevka ni mogoče pripisati Egiptu.

(9)

Drugič, egiptovska vlada je menila, da podpora kapitalskim naložbam proizvajalcu izvozniku v Egiptu ne pomeni subvencije v skladu z osnovno uredbo, ker podpore ni dodelila vlada države izvoznice in ker se v skladu z egiptovskim zakonom št. 72/2017 o naložbah kapitalske spodbude dodeljujejo v različnih sektorjih in niso specifične za industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(10)

Tretjič, egiptovska vlada je trdila, da se oprostitve DDV in uvoznih dajatev za opremo, uvoženo v Egipt, ne uporabljajo posebej za proizvajalce izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken in zato ne pomenijo subvencije v skladu z osnovno uredbo. Poleg tega v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP) niso obstajale nobene ugodnosti, ker proizvajalec izvoznik v Egiptu v tem obdobju ni imel kreditnega salda DDV, država pa ni izgubila prihodkov, saj egiptovska vlada ohranja pravico do izterjave uvoznih dajatev za obdobje petih let.

(11)

Četrtič, egiptovska vlada je menila, da oprostitev davka od dohodkov podjetij, ki je bila uvedena s posebnim davčnim pravilom iz leta 2016 za obravnavanje negativnih tečajnih razlik kot davčne izgube, ne pomeni ugodnosti. Poleg tega ta obravnava ni specifična za proizvajalce izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, saj je na voljo vsem subjektom, na katere podobno vpliva.

(12)

Egiptovska vlada je trdila, da zemljišč, ki jih je kupil proizvajalec izvoznik v Egiptu, ni zagotovila za manj kot primerno nadomestilo in da ne pomenijo subvencije v skladu z osnovno uredbo, saj se zemljišča v coni TEDA Suez dodeljujejo po javno objavljenih cenah, pri čemer ni dokazov o zagotavljanju pod tržno vrednostjo.

(13)

Komisija je prvo trditev obravnavala v uvodnih izjavah 67 do 73 te uredbe.

(14)

V zvezi z drugo trditvijo se je Komisija sklicevala na prvotno preiskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da kitajska država podpira kapitalske injekcije, za katere je bilo ugotovljeno, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in sicer zaradi vzpostavitve in širitve proizvodnih obratov družbe China National Building Material Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: CNBM) v Egiptu. Taka podpora bi prav tako spadala med postavke, o katerih sta se Kitajska in Egipt dogovorila v sporazumu o sodelovanju za vzpostavitev sueške cone gospodarskega in trgovinskega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: cona SETC). Podporo je bilo zato mogoče pripisati egiptovski vladi, čeprav je ni neposredno dodelil Egipt, tj. vlada države izvoznice (9).

(15)

Poleg tega je prvotna preiskava pokazala, da sta mandat in cilj kitajskih subjektov v državni lasti, ki imajo končni nadzor nad matičnima družbama proizvajalca izvoznika, izvajanje vladnih politik in načrtov, tudi z zagotavljanjem finančne podpore in financiranja spodbujanim sektorjem, tudi sektorju izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, da bi se izvajala kitajska strategija spodbujanja naložb po svetu. Ta oblika meddržavne kapitalske podpore se je zato štela za specifično za industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu. Zato za ta ukrep ni relevantno, ali se v skladu z egiptovsko zakonodajo o naložbah kapitalske spodbude dodeljujejo v različnih sektorjih v Egiptu (10). Tretjič, Komisija v zvezi z oprostitvami DDV in uvoznih dajatev za uvoženo opremo priznava, da se te oprostitve ne uporabljajo posebej za industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu. Vendar se, kot je podrobno opisano v oddelku 3.5.4 te uredbe, uporabljajo le za družbe v ekonomskih conah posebne narave, kot je ekonomska cona Sueškega prekopa (v nadaljnjem besedilu: cona Sueškega prekopa), kar potrjuje, da se v Egiptu ne uporabljajo na splošno in so specifične v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe. Komisija je nadalje ugotovila, da so trditve egiptovske vlade glede domnevnega neobstoja ugodnosti in opuščenih prihodkov vlade obravnavane v prvotni uredbi (11).

(16)

Komisija je četrto trditev obravnavala v oddelkih 3.7.4 in 3.7.5 te uredbe.

(17)

Petič, Komisija je v zvezi s trditvijo, da v prvotni preiskavi ni bilo dokazov, da je bilo zemljišče proizvajalcu izvozniku v Egiptu zagotovljeno za manj kot primerno nadomestilo, ugotovila, da je ta trditev v nasprotju z ugotovitvami iz prvotne uredbe, ki se opirajo na dejstva v spisu ali na razpoložljiva dejstva v primeru nesodelovanja (12). Ugotovitve Komisije glede tega, kako je bil določen znesek ugodnosti te subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je nato potrdilo Sodišče Evropske unije (13). Komisija je poleg tega potrdila, da so se te subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevale in razširile (glej uvodne izjave 124 do 220 te uredbe). Čeprav Komisija razume, da se užitek zemljišč v coni Suez TEDA dodeljuje na podlagi stopenj, ki jih določi egiptovska vlada, to ni relevantno za zemljišča, na katerih posluje proizvajalec izvoznik, saj jih je družba kupila, ne pa pridobila na podlagi pravic užitka.

(18)

Na podlagi navedenih argumentov so bile trditve egiptovske vlade zavrnjene.

(19)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe (14), ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi o verjetnosti subvencioniranja in škode, ki upravičujejo začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 24. junija 2025 na podlagi člena 18(2) osnovne uredbe (15) začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (16) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(20)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v Egiptu, egiptovsko vlado, znane uvoznike, uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju. Obveščena in povabljena k sodelovanju je bila tudi kitajska vlada, in sicer zaradi njene vključenosti in zelo tesnega sodelovanja z egiptovsko vlado v zvezi s subvencioniranjem, dodeljenim za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta.

(22)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pripombe glede začetka preiskave in zahtevki za zaslišanje niso bili prejeti.

(23)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(24)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji med 1. januarjem 2024 in 31. decembrom 2024. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 63 % ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in 70 % prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. O začasnem vzorcu ni prejela nobenih pripomb. Vzorec je bil reprezentativen za industrijo Unije.

(25)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(26)

Obrazca za vzorčenje ni izpolnil noben nepovezani uvoznik.

(27)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce v Egiptu pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Arabske republike Egipt pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(28)

Izpolnjen obrazec za vzorčenje je predložil samo en proizvajalec izvoznik iz Egipta, zato se vzorčenje ni štelo za potrebno. Egiptovska vlada je potrdila, da je ta proizvajalec izvoznik še naprej edini proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu. Komisija je družbo pozvala k izpolnitvi vprašalnika za proizvajalce izvoznike.

(29)

Komisija je za pridobitev informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, na spletu (17) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike, proizvajalce Unije in njihovo združenje ter uporabnike in vprašalnik poslala egiptovski vladi.

(30)

Izpolnjene vprašalnike so poslali egiptovska vlada, proizvajalec izvoznik Jushi Egypt for Fiberglass Industry S.A.E (v nadaljnjem besedilu: Jushi Egypt), proizvajalci Unije 3B Fibreglass Company Sprl (v nadaljnjem besedilu: 3B Fiberglass), European Owens Corning Fiberglas Sprl (v nadaljnjem besedilu: Owens Corning) in Johns Manville Slovakia a.s. (v nadaljnjem besedilu: Johns Manville) ter združenje proizvajalcev Unije Glass Fibre Europe. Uporabnika Tolnatext Fonalfeldolgozó és Műszakiszövet-gyártó Bt. (v nadaljnjem besedilu: Tolnatext) in Rymatex sp. z o. o. (v nadaljnjem besedilu: Rymatex) sta poslala tudi izpolnjen vprašalnik za uporabnike.

(31)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih skupin družb:

(32)

Preveritveni obisk je bil opravljen tudi v prostorih egiptovske vlade v Kairu in Ain Suhni naslednjih egiptovskih vladnih organov:

(33)

Komisija je 8. julija 2026 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne izravnalne dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(34)

Egiptovska vlada je predložila pripombe v zvezi z razkritjem. Komisija je te pripombe preučila in ocenila v ustreznih oddelkih v nadaljevanju. Proizvajalec izvoznik v Egiptu ni predložil pripomb glede razkritja. Zaslišanja ni zahtevala nobena stran.

(35)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer rezane niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in premazani ter katerih izguba pri sežigu znaša več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7019 11 00 , ex 7019 12 00 (oznake TARIC 7019 12 00 22, 7019 12 00 25, 7019 12 00 26, 7019 12 00 39), 7019 14 00 in 7019 15 00 . Oznaki KN in TARIC sta zgolj informativni in ne vplivata na naknadne spremembe tarifne uvrstitve (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(36)

Izdelek, ki se pregleduje, je surovina, ki se najpogosteje uporablja za ojačanje termoplastičnih in duroplastnih smol v industriji kompozitov. Taki kompozitni materiali (s steklenimi vlakni ojačani materiali) se uporabljajo v številnih sektorji, ki vključujejo: prevoz (avtomobilska, pomorska, vesoljska in vojaška industrija), elektriko/elektroniko, vetrno energijo, gradbeništvo, rezervoarje/cevi, potrošniško blago itd.

(37)

Zadevni izdelek je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Egipta.

(38)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(39)

Ti izdelki se torej štejejo za podobne izdelke v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe.

(40)

V zvezi z obsegom izdelka ni bilo prejetih nobenih trditev.

(41)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in kot je navedeno v obvestilu o začetku je Komisija preučila, ali je zadevni proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemal subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in ali obstaja verjetnost, da se bo subvencioniranje po izteku obstoječih ukrepov nadaljevalo ali ponovilo.

(42)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled, memoranduma o zadostnosti dokazov, obvestila o začetku ter odgovora egiptovske vlade in proizvajalca izvoznika na vprašalnik Komisije je bilo preiskano domnevno subvencioniranje egiptovske vlade prek naslednjih subvencij:

(43)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da egiptovska vlada subvencije v obliki opuščenega ali neizterjanega prihodka vlade, ki je sicer zapadel, in zagotavljanja zemljišč za plačilo, nižje od primernega (iz točk (d), (e), (f) in (g) zgoraj), zagotavlja neposredno družbi Jushi Egypt (18). Vendar je bilo ugotovljeno, da kitajska vlada zagotavlja neposredne prenose sredstev prek bank, ki so v državni lasti ali jih kako drugače usmerja država (19).

(44)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je egiptovska vlada priznala in sprejela te subvencije, zato so pripisane egiptovski vladi kot njene lastne subvencije. Egiptovska vlada se je zato v zvezi s temi subvencijami štela za organ, ki jih dodeljuje, v smislu člena 4(1) osnovne protisubvencijske uredbe (20).

(45)

V zahtevku za pregled je bilo navedeno, da se zgoraj navedene subvencije nadaljujejo na enak način.

(46)

Proizvajalec izvoznik Jushi Egypt in egiptovska vlada sta v preiskavi delno sodelovala in predložila izpolnjena vprašalnika.

(47)

Vprašalnik za egiptovsko vlado je vključeval tudi poseben vprašalnik za družbo TEDA Egypt Investment Co. (v nadaljnjem besedilu: TEDA Egypt), egiptovska vlada pa je bila pozvana, naj te informacije predloži tudi za družbo Tianjin Teda Investment Holding Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: TEDA Tianjin). Od egiptovske vlade se je zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh subjektov in jih pošlje Komisiji.

(48)

Med preiskavo sta obe strani Komisijo obvestili, da ne bosta sodelovali pri preverjanjih na kraju samem za oceno popolnosti in točnosti predloženih informacij. Zato je Komisija z verbalnima notama z dne 11. novembra 2026 in 18. novembra 2026 obvestila egiptovsko vlado, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v zvezi s proizvajalcem izvoznikom in egiptovsko vlado utemeljiti na razpoložljivih dejstvih. Vendar sta obe strani pozneje Komisijo obvestili, da bosta ponovno sodelovali in se udeležili preverjanj na kraju samem, ki so potekala, kot je opisano v uvodni izjavi 31.

(49)

Izpolnjena vprašalnika, ki sta ju predložila proizvajalec izvoznik in egiptovska vlada, nista vključevala vseh informacij, zahtevanih v vprašalniku. Komisija je preostale informacije zahtevala v pozivih k dopolnitvi ali med preveritvenim obiskom pri proizvajalcu izvozniku in egiptovski vladi.

(50)

Vendar je Komisija menila, da tudi po preverjanju ni prejela izčrpnih pojasnil glede nekaterih vprašanj, postavljenih med preiskavo, pri čemer proizvajalec izvoznik in egiptovska vlada nista predložila nekaterih zahtevanih dokumentov. Poleg tega in zlasti kar zadeva egiptovsko vlado, se družba TEDA Egypt. katere obisk je bil prvotno načrtovan za preveritveni obisk, se na koncu ni želela udeležiti preveritvenega obiska.

(51)

Zato je Komisija o tem obvestila egiptovsko vlado z verbalno noto z dne 18. marca 2026, v kateri je poudarila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe v zvezi z vprašanji, ki jih egiptovska vlada ni v celoti pojasnila, in jo pozvala k predložitvi pripomb. Poleg tega je z verbalno noto z dne 30. marca 2026 egiptovsko vlado obvestila, da namerava uporabiti člen 28 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v zvezi s proizvajalcem izvoznikom Jushi Egypt delno utemeljiti z razpoložljivimi dejstvi.

(52)

Egiptovska vlada je nasprotovala uporabi člena 28 osnovne uredbe v zvezi z njo, pri čemer je trdila, da bi to moral biti izredni ukrep, za uporabo katerega je treba dokazati, da je zadevna stran namerno zavrnila dostop do potrebnih informacij ali znatno ovirala preiskavo. Poudarila je, da je med preiskavo vestno sodelovala in da so morebitne težave pri zagotavljanju vseh zahtevanih podatkov izhajale iz dejanske ali pravne nezmožnosti zagotovitve informacij.

(53)

Egiptovska vlada je nadalje poudarila, da se zanašanje na člen 28 osnovne uredbe ne more uporabiti kot kaznovalno orodje za kaznovanje zainteresirane strani. Nasprotno, edini namen uporabe razpoložljivih dejstev v skladu s to določbo je Komisiji omogočiti, da nadaljuje preiskavo kljub pomanjkanju nekaterih podatkov.

(54)

Nazadnje je egiptovska vlada poudarila, da Komisija ni podala ustrezne utemeljitve za popolno zavrnitev dejanskih podatkov, ki jih je zagotovila egiptovska vlada, kot se zahteva v skladu s členom 28(4) osnovne uredbe.

(55)

V zvezi s tem je Komisija pojasnila, da je, kot je navedeno v verbalni noti z dne 18. marca 2026 in drugem sporočilu egiptovski vladi, priznala prizadevanja in skrbnost, s katerimi je egiptovska vlada sodelovala s Komisijo, ter dejstvo, da je predložila večino zahtevanih pojasnil in dokumentov. Kot je bilo pojasnjeno v verbalni noti, Komisija ni nameravala v celoti zavrniti vseh podatkov, ki jih je zagotovila egiptovska vlada. Namesto tega naj bi bila egiptovska vlada z verbalno noto obveščena, da namerava Komisija uporabiti razpoložljiva dejstva le v zvezi z več vprašanji, ki niso bila v celoti pojasnjena, in sicer prav zato, da bi lahko kljub pomanjkanju nekaterih podatkov nadaljevala preiskavo.

(56)

Poleg tega je Komisija poudarila, da verbalna nota ni nakazovala poskusa prikrivanja informacij. V vsakem primeru ni pomembno, ali so določene informacije in/ali dokumenti namerno prikriti ali pa jih ni mogoče predložiti iz tehničnih, dejanskih ali pravnih razlogov. Seznam manjkajočih informacij, priložen verbalni noti, je navedba dejstev brez vrednostne sodbe, s katero je navedeno, kateri dokumenti so zahtevani, vendar niso bili prejeti, in katera pojasnila Komisija šteje za nepopolna, kar upravičuje uporabo razpoložljivih dejstev, omejeno na navedene točke. Specifični elementi, pri katerih se je Komisija oprla na razpoložljiva dejstva, so podrobneje opisani v ustreznih delih spodnje analize.

(57)

Proizvajalec izvoznik je nasprotoval tudi uporabi člena 28 osnovne uredbe. Opozoril je, da so se informacije, ki jih je zahtevala Komisija in jih družba ni predložila, nanašale predvsem na domnevno financiranje med družbami, ki se na Kitajskem zagotavlja med nekaterimi povezanimi družbami ali ki ga matične družbe na Kitajskem zagotavljajo v tretjih državah. Trdil je, da je Komisija te informacije zahtevala, da bi preiskala domnevne finančne prispevke kitajske vlade ali kitajskih državnih subjektov in jih pripisala egiptovski vladi, ter da ta pristop v prvotni uredbi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov ni skladen s poročilom odbora STO v zadevi Evropska unija – Izravnalne in protidampinške dajatve na izdelke iz nerjavnega jekla iz Indonezije (DS616) (21). Družba je zato menila, da zahtevane informacije niso potrebne, da bi Komisija sprejela ugotovitve, skladne s pravili STO.

(58)

Družba je nadalje poudarila, da ni izvajala nadzora nad povezanimi subjekti zunaj skupine Jushi Group in zato teh družb ni mogla prisiliti, da predložijo informacije, ki jih je zahtevala Komisija. Trdila je, da bi morala Komisija zato uporabiti informacije, ki jih je imela zabeležene v zvezi z vsakim povezanim subjektom, namesto da bi njihove informacije v celoti zavrnila.

(59)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da se je pritožila zoper ugotovitve o čezmejnih subvencijah iz poročila odbora v zadevi DS616. Zato se ne strinja, da njen pristop ni skladen s sodno prakso STO. Sklicevala se je tudi na sodbi Sodišča, ki sta podrobno opisani v uvodnih izjavah 69 in 70. Zato je vztrajala, da so bile zahtevane informacije potrebne ter da je bila uporaba člena 28 osnovne uredbe upravičena in utemeljena.

(60)

Komisija je poleg tega pojasnila, da je ta preiskava v zvezi s pregledom zajemala vsak finančni prispevek, ki ga je kitajska vlada zagotovila v okviru svojega tesnega sodelovanja z egiptovsko vlado, kot je podrobno navedeno v pritožbi. Finančne prispevke, ki jih je družba Jushi Egypt prejela od kitajske vlade in so zajeti v tem postopku, lahko kitajska vlada zagotovi neposredno ali posredno prek njenih matičnih družb, ki so pod kitajskim državnim nadzorom.

(61)

Kar zadeva proizvajalca izvoznika, je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovljeno, da sta glavni matični družbi družbe Jushi Egypt družba Jushi Group Co. Ltd s sedežem na Kitajskem (v nadaljnjem besedilu: Jushi Group) in druga matična družba, ki je v končni lasti kitajskega sklada v državni lasti. Skupina Jushi Group je v celoti v lasti družbe China Jushi Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu: Jushi China), ki je del skupine China National Building Material Group Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: skupina CNBM), njen končni obvladujoči lastnik pa je kitajska komisija državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC).

(62)

Komisija meni, da so proizvajalec izvoznik in njegovi matični družbi povezani v smislu člena 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (22), kar v skladu z navodili iz vprašalnika in poznejše korespondence upravičuje predložitev izpolnjenega vprašalnika o subvencijah kot povezana stran, kar se je štelo za potrebno za preiskavo. Trditve, da družba svojih povezanih subjektov ni mogla prisiliti k predložitvi zahtevanih informacij, zato ni mogoče sprejeti. Komisija se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe zakonito opre na razpoložljiva dejstva, kadar stranke ne predložijo potrebnih informacij ali jih ne dajo na voljo, ne glede na razloge.

(63)

Komisija je zato zavrnila te trditve. Zato je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(64)

Družba Jushi Egypt je v coni SETC. Cona obsega 7,34 km2 ter je razdeljena na začetno območje v velikosti 1,34 km2 in razširjeno območje v velikosti 6 km2.

(65)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta to posebno ekonomsko cono skupaj vzpostavila Kitajska in Egipt. Dejansko in pravno ozadje vzpostavitve cone SETC je bilo opisano v uvodnih izjavah 35 do 58 prvotne preiskave.

(66)

Na tej podlagi je Komisija v prvotni preiskavi ugotovila, da je egiptovska vlada odobrila dodelitev preferenčne finančne podpore kitajske vlade proizvajalcem v coni SETC v skladu z dogovorjenimi zavezami o razvoju gospodarskih dejavnosti v coni in podpori zanje.

(67)

Med posvetovanji pred začetkom preiskave, ki so potekala z egiptovsko vlado, je ta trdila, da je preiskava takih „meddržavnih“ subvencij v nasprotju s Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih) ter da ni dokazov, da je Egipt „priznal in sprejel“ kitajske subvencije. Egiptovska vlada in proizvajalec izvoznik sta te trditve ponavljala med celotno preiskavo in trdila, da niti v sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih niti v osnovni uredbi ni pravne podlage, na podlagi katere bi se egiptovski vladi pripisala finančna podpora, ki jo je Kitajska zagotovila družbi Jushi Egypt.

(68)

Med to preiskavo je bilo razposlano poročilo odbora v zadevi Evropska unija – Izravnalne dajatve na hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla iz Indonezije (DS616). Odbor je ugotovil, da se s pripisovanjem finančnih prispevkov, ki jih ena vlada (kitajski državni subjekti) zagotovi vladi druge države (Indonezija), krši sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Egiptovska vlada in proizvajalec izvoznik sta trdila, da ugotovitve posebne skupine potrjujejo njune trditve o nezakonitosti opisanega pripisovanja v skladu s sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da bi morala Komisija zato to preiskavo zaključiti.

(69)

Vendar se je Komisija pritožila na ugotovitve odbora, Organ za reševanje sporov pa še ni sprejel končne odločitve. Zato ugotovitve odbora v zadevi DS616 trenutno niso pomemben precedens. Hkrati je Sodišče v združenih zadevah C-269/23P in C-272/23P (25), v katerih se izpodbijata prvotna uredba in Izvedbena uredba (EU) 2020/870, odločilo, da se finančni prispevek, ki ga je vlada države A dodelila izvoznim subjektom s sedežem v državi B, pod določenimi pogoji lahko dejansko pripiše državi B.

(70)

Sodišče je odločilo, da je v skladu s členoma 2 in 6 osnovne uredbe subvencija lahko v obliki tuje naložbe, ki jo izvede vlada določene tretje države (države A) v eni ali več družbah s sedežem v drugi tretji državi (državi B), pod pogojem, da je na podlagi ravnanja vlade slednje države mogoče šteti, da je ta finančni prispevek tem družbam dodelila tako, da jim ga je formalno dodelila ali jim v praksi omogočila, da imajo od njega koristi (26). Tako je lahko zlasti, kadar je uvedba zakonodaje, sprejetje odločbe, izdaja dovoljenja ali uporaba katerega koli drugega ukrepa s strani države B potrebna, da se tem družbam omogoči, da na ozemlju države B pridobijo finančni prispevek, ki izvira od države A, ne glede na to, ali je ta nujnost pravna ali izhaja iz dejstva, da je država A v praksi pogojevala upravičenost do tega finančnega prispevka s tako zakonodajo, odločbo, dovoljenjem ali drugim ukrepom.

(71)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, sta kitajska in egiptovska vlada tesno sodelovali pri vzpostavitvi cone SETC kot cone s posebnimi pravnimi in gospodarskimi značilnostmi, kar kitajski vladi omogoča, da uresničuje cilje širitve svojih industrij v tujino v okviru pobude En pas, ena pot in politik naložb po svetu ter dodeljuje ugodnosti, ki so neločljivo povezane s temi pobudami. Ta prizadevanja egiptovske vlade za vzpostavitev cone SETC in obsežno usklajevanje s kitajsko vlado v zvezi s tem očitno pomenijo ravnanje, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da je te finančne prispevke družbi Jushi Egypt dodelila egiptovska vlada, tako da ji je v praksi omogočila, da imata od njih koristi v okviru opisanega sodelovanja.

(72)

V okviru pregleda zaradi izteka ukrepov niso bili predloženi novi dokazi, ki bi izpodbili kateri koli sklep v zvezi s tem.

(73)

Komisija je zato na podlagi razpoložljivih dokazov sklenila, da se finančni prispevki kitajskih javnih organov v obliki preferenčnega financiranja družbe Jushi Egypt v skladu s členom 3.1(a) osnovne uredbe lahko pripišejo egiptovski vladi kot vladi države porekla ali izvoza (27). V tem posebnem primeru je zato mogoče finančno podporo, ki jo kitajska vlada ali kitajski javni organi zagotavljajo družbi Jushi Egypt, pripisati egiptovski vladi.

(74)

Da bi Komisija ugotovila, ali se subvencioniranje nadaljuje, je preučila, ali subvencije, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, še naprej zagotavljajo ugodnost proizvajalcu izvozniku izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta.

(75)

Egiptovska vlada je po razkritju ponovila svoje trditve, da je pripisovanje kakršne koli finančne podpore, ki jo je Kitajska zagotovila družbi Jushi Egypt, egiptovski vladi v nasprotju z določbami sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter osnovne uredbe, kot je bilo potrjeno v zadevi DS616, ter da Komisija na podlagi pozitivnih dokazov ni dokazala, da je egiptovska vlada dodelila, poverila, usmerila, odobrila ali sprejela kateri koli finančni prispevek, ki naj bi ga zagotovili kitajski subjekti.

(76)

Komisija je poudarila, da je že v uvodnih izjavah 69, 70 in 71 pojasnila, da ugotovitve odbora v zadevi DS616 niso pomemben precedens, saj se je Komisija na te ugotovitve pritožila. Hkrati je Sodišče, kot je opisano v istih uvodnih izjavah, potrdilo, da je tako pripisovanje mogoče v skladu z osnovno uredbo. Poleg tega Komisija meni, da je predložila pozitivne dokaze, kot je navedeno v uvodnih izjavah 71, 72 in 73 in prvotni uredbi, da se finančni prispevki v obliki preferenčnega financiranja, ki so ga kitajski javni organi zagotovili družbi Jushi Egypt, lahko pripišejo egiptovski vladi kot vladi države porekla ali izvoza.

(77)

Ker ni bilo novih nasprotnih argumentov, je Komisija trditve egiptovske vlade zavrnila.

(78)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila družba Jushi Egypt subvencionirana z zagotavljanjem preferenčnih posojil od kitajskih bank, ki izvajajo politike države in delujejo kot javni organi v smislu člena 2, točka (b), in člena 3 osnovne uredbe. Ta posojila sta družbi Jushi Egypt neposredno zagotovili Kitajska razvojna banka in Kitajska izvozno-uvozna banka (28).

(79)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je družbo Jushi Egypt subvencionirala njena matična družba Jushi China z zagotavljanjem preferenčnih posojilnih dogovorov v obliki posojil med družbami (29). Družba Jushi Egypt posojila torej ni prejela neposredno od kitajskih bank, ampak je družba Jushi China financirala ta posojila med družbami prek zunanjega financiranja kitajskih finančnih institucij pod preferenčnimi pogoji, nato pa ugodnost iz teh posojil dodelila svojim proizvodnim dejavnostim v Egiptu (družbi Jushi Egypt).

(80)

Komisija je sklenila, da tako financiranje pomeni finančni prispevek, ki prinaša ugodnost, in je specifično v smislu osnovne uredbe.

(81)

Dokazi, zbrani med to preiskavo, kažejo, da se je vzorec financiranja, ugotovljen v prvotni preiskavi, nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Proizvajalec izvoznik se je močno zanašal na zunanje financiranje, ki so ga zagotovili povezani kitajski subjekti, predvsem za njegovo vsakodnevno poslovanje in naložbene projekte za širitev njegovih proizvodnih zmogljivosti.

(82)

Natančneje, del zunanjega financiranja sta družbi Jushi Egypt zagotovili njeni matični družbi v obliki dolgoročnih posojil med družbami. Drugi del zunanjega financiranja je bil zagotovljen v obliki vrste kratkoročnih posojil, ki jih je proizvajalcu izvozniku neposredno zagotovila banka v zasebni lasti s sedežem v Hongkongu. V absolutnem smislu je bil skupni znesek zunanjega financiranja v obliki bančnih posojil v enakem razponu kot v prvotni preiskavi.

(83)

Ta posojila med družbami sta družbi Jushi Egypt zagotovili skupina Jushi Group in njena druga matična družba, katerih lastniški strukturi sta opisani v uvodni izjavi 61, in so bila med drugim zagotovljena za naložbe v širitev proizvodne zmogljivosti družbe Jushi Egypt.

(84)

Preiskava je pokazala, da se je tudi sama skupina Jushi Group zanašala na zunanje financiranje kitajskih finančnih institucij, pri čemer je bilo v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah ugotovljeno, da so vse finančne institucije v državni lasti in da se štejejo za javne organe v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO (30).

(85)

Komisija z obstojem in podrobnostmi subvencijskih shem ter podrobnostmi o zunanjem financiranju na ravni druge matične družbe družbe Jushi Egypt ni bila seznanjena, kot je navedeno v uvodni izjavi 50. To je veljalo tudi za matični družbi družbe Jushi China, družbo CNB in skupino CNMB. Natančna narava, število, znesek in preferenčni pogoji posojil na ravni matične družbe niso javno dostopne informacije, zato jih Komisija ni mogla natančno določiti.

(86)

Glede na navedeno ni bilo dokazov, ki bi kazali na to, da je bilo subvencioniranje v okviru te sheme ukinjeno. Ker več matičnih družb družbe Jushi Egypt ni sodelovalo in ker je denar zamenljiv ter se lahko prenese z enega povezanega subjekta na drugega ne glede na trg, na katerem se prodaja izvaja, je Komisija na podlagi dejstev, ki so ji bila na voljo, poleg tega sklenila, da je družba Jushi Egypt še naprej prejemala ugodnosti iz strukture financiranja med družbami, ki je podobna strukturi iz prvotne preiskave.

(87)

Komisija je zato sklenila, da subvencijska shema še vedno obstaja in da sta, tako kot v prvotni preiskavi, matični družbi sami financirali ta posojila med družbami prek zunanjega financiranja kitajskih finančnih institucij. Z drugimi besedami, družba Jushi Egypt ni prejela posojil neposredno od kitajskih bank, ampak sta preferenčno financiranje od teh institucij prejeli njeni matični družbi, ti pa sta nato ugodnost teh posojil namenili svojim proizvodnim dejavnostim v Egiptu (družbi Jushi Egypt).

(88)

Poleg tega je Komisija menila, da je mogoče zadevna preferenčna posojila, usmerjena prek skupine Jushi Group in druge matične družbe, ki sta imeli vsaka svoje matične družbe na Kitajskem, pripisati tudi egiptovski vladi, kot je določeno v uvodni izjavi 73.

(89)

Komisija ni nadalje preiskovala, ali še naprej obstajajo posojila, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki jih banke, ki izvajajo politike države, neposredno zagotavljajo družbi Jushi. Za namene sedanje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov je zadostovalo dokazati, da se subvencioniranje na podlagi preferenčnega financiranja s posojili med družbami, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala pomemben delež skupnih virov financiranja družbe Jushi Egypt, nadaljuje.

(90)

Komisija je ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(91)

Komisija je posojila, tako kot v prvotni preiskavi, analizirala kot finančne prispevke kitajske vlade (31). V tem okviru je, kot je navedeno v uvodni izjavi 84, ugotovila, da so vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so zagotovile posojila skupini Jushi Group in družbi Jushi Egypt, javni organi.

(92)

Komisija je zato primerjala povprečno obrestno mero, ki jo je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave plačala za neporavnan znesek posojila med družbami, z zneskom, ki bi ga matična družba, tj. skupina Jushi Group, in druga matična družba morali plačati za primerljivo komercialno posojilo, ki se lahko pridobi na trgu.

(93)

Družba je med preiskavo v zvezi s pregledom sporočila, da ji individualna bonitetna ocena ni bila dodeljena in da je kitajski bonitetni subjekt skupini Jushi Group med prvotno preiskavo dodelil bonitetno oceno AA+. Vendar je Komisija v prvotni preiskavi menila, da splošni finančni položaj skupine Jushi Group ustreza bonitetni oceni BB, ki je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“, in da bi bilo za določitev referenčne vrednosti, ki temelji na trgu, primerneje uporabiti podjetniške obveznice z bonitetno oceno B (namesto BB)v ZDA (32). Ker v preiskavi v zvezi s pregledom ni bilo ugotovljenih dokazov, ki bi nasprotovali tej oceni, je Komisija ohranila ta pristop.

(94)

Komisija je zato kot ustrezno referenčno merilo za določitev tržne obrestne mere za posojila med družbami, denominirana v USD, uporabila veljavno obrestno mero, kot jo določa Ljudska banka Kitajske, prilagojeno za pribitek. Komisija je kot pribitek uporabila relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in ameriškimi podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno B v ZDA. Za posojila med družbami, denominirana v EUR, so se kot ustrezno referenčno merilo štele podjetniške obveznice pod naložbenim razredom, denominirane v EUR.

(95)

Vsi elementi v zvezi s financiranjem, opisani v oddelku 3.3.2, kažejo, da sta skupina Jushi Group in druga matična družba vse ugodnosti iz preferenčnega financiranja, ki so jima ga zagotovile kitajske finančne institucije, dodelili družbi Jushi Egypt. Iz vseh teh razlogov je bila izračunana ugodnost tako pripisana družbi Jushi Egypt.

(96)

Kot je opisano v oddelkih 3.1 in 3.2 zgoraj, je Komisija sklenila, da je egiptovska vlada v zvezi s preferenčnim financiranjem organ, ki dodeljuje subvencije. Egiptovska vlada je družbi Jushi Egypt v praksi omogočila koriščenje preferenčnega financiranja v okviru opisanega sodelovanja s kitajsko vlado, pri čemer je priznala in sprejela odločitev kitajske vlade, da cono SETC opredeli kot območje za naložbe v tujini v skladu s členom 4 sporazuma o sodelovanju, ter potrdila celovito izvajanje te odločitve, med drugim z zagotovitvijo preferenčnega financiranja kitajske vlade.

(97)

V tem okviru so bile te subvencije omejene na družbe, ustanovljene v coni SETC. Komisija je zato sklenila, da so bile to regionalne subvencije v smislu člena 4(3) osnovne uredbe in da so v skladu s členom 4(2) do (4) osnovne uredbe v pristojnosti organa, ki dodeljuje subvencije.

(98)

Glede na navedeno in ker ta preiskava ni razkrila nobenih informacij, ki bi bile v nasprotju s prvotnimi ugotovitvami, je Komisija sklenila, da je družba Jushi Egypt še naprej prejemala subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v obliki preferenčnega financiranja kitajskih bank, ki izvajajo politike države, v skladu s politiko, določeno v posebnih načrtih in direktivah, ki se nanašajo na industrijo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken. Ta posojila so bila zagotovljena v obliki posojil med družbami njenih matičnih družb, tj. skupine Jushi Group in druge matične družbe.

(99)

Vse ugotovljene subvencije so bile določene za celotni promet družbe. Znesek subvencije je bil nato dodeljen prometu zadevnega izdelka, prodanega v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(100)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s preferenčnim financiranjem na podlagi posojil kitajskih bank, ki izvajajo politike države prek matičnih družb, je znašala 1,23 %.

(101)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je imela družba Jushi Egypt ugodnosti tudi od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in sicer v obliki nepovratnih sredstev, ki ji jih je dodelila skupina CNBM Group, subjekt pod nadzorom države, prek vplačanih kapitalskih injekcij in prenosa sredstev prek drugih vrst kapitalskih računov. Ta sredstva so bila poleg opisanih neposrednih posojil in posojil med družbami potrebna za kritje finančnih potreb naložb družbe Jushi Egypt (33).

(102)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je kapital družbe Jushi Egypt med letom 2012 in obdobjem prvotne preiskave povečal na 162 milijonov USD (34).

(103)

Osrednji pravni okvir, relevanten za to shemo, je ostal nespremenjen. Komisija je zato sklenila, da je bistveno relevantna zakonodaja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala enaka kot v prvotni preiskavi:

(104)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da je na podlagi finančnih izkazov družbe Jushi Egypt vplačani kapital družbe Jushi Egypt med obdobjem prvotne preiskave in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom očitno ostal stabilen. Razpoložljivi dokazi so pokazali, da družba Jushi Egypt v zadevnem obdobju ni prejela dodatnih kapitalskih injekcij.

(105)

Komisija je ugotovila tudi, da je bil kapital, ki ga je prvotno vplačala skupina CNBM na Kitajskem, še vedno izkazan v finančnih izkazih družbe Jushi Egypt. Komisija je na podlagi tega sklenila, da je kapital družbi še vedno na voljo in da se subvencioniranje v okviru te sheme nadaljuje.

(106)

Komisija je v prvotni preiskavi določila znesek subvencioniranja za obdobje preiskave z amortizacijo zneska nepovratnih sredstev v določenem obdobju. Pri tem se je odločila za konservativen pristop in uporabila 12-letno amortizacijsko obdobje na podlagi predpostavke, da so bila sredstva uporabljena za zapolnitev vrzeli v naložbenih projektih družbe v proizvodnji (36).

(107)

Komisija je za določitev zneska subvencioniranja za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila enako metodologijo in amortizacijsko obdobje kot v prvotni preiskavi. Na tej podlagi je sklenila, da je ugodnost, povezana s podporo za kapitalske naložbe, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi in ki niso bile v celoti amortizirane v skladu z metodo, opisano v prejšnji uvodni izjavi, pomenila znesek ugodnosti, ki se je uporabljal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(108)

Zadevna subvencija je specifična v smislu člena 4(2), točka (c), osnovne uredbe, saj je njena razpoložljivost omejena na nekatere družbe v Egiptu s sedežem v coni Sueškega prekopa, in iz razlogov iz uvodnih izjav 14 in 15 te uredbe.

(109)

Egiptovska vlada je v svojih pripombah o razkritju v skladu s svojimi pripombami, ki so že opisane v uvodni izjavi 9, ponovila trditev, da ni bilo dokazano, da bi egiptovski javni organi ali zasebni subjekti, ki jim je egiptovska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, egiptovskim proizvajalcem izvoznikom zagotovili finančne prispevke.

(110)

Ker niso bili predloženi nobeni novi argumenti ali dokazi, ki bi ovrgli katerega koli od sklepov iz oddelkov 3.3 in 3.4 zgoraj, je Komisija te trditve zavrnila.

(111)

Glede na navedeno in ker ni dokazov o nasprotnem, je Komisija sklenila, da je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemala ugodnosti iz injekcij vplačanega kapitala in prenosa sredstev prek drugih vrst kapitalskih računov, tako kot v prvotni preiskavi.

(112)

Zato je Komisija glede na navedeno sklenila, da družba Jushi Egypt še naprej prejema ugodnosti od subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, v obliki podpore kapitalskim naložbam.

(113)

Vse ugotovljene subvencije so bile določene za celotni promet družbe. Znesek subvencije je bil nato dodeljen prometu zadevnega izdelka, prodanega v Unijo.

(114)

Stopnja subvencije, ugotovljena za neposredni prenos sredstev v obliki podpore kapitalskim naložbam, je znašala 0,44 %.

(115)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba Jushi Egypt oproščena plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz opreme, ki se uporablja v proizvodnem procesu družb v coni Sueškega prekopa (37).

(116)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je v skladu s členom 22 zakona št. 83/2002, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2015, ki spreminja nekatere določbe zakona o ekonomskih conah posebne narave, določene v zakonu št. 83/2002 (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 27/2015), cona Sueškega prekopa del ločenega carinskega območja v Egiptu. V skladu s členom 42 zakona št. 83/2002 so uvožena oprema, orodja ali naprave oproščeni plačila uvoznih davkov in dajatev, če so namenjeni proizvodnji blaga ali storitvam za dejavnost, ki je dovoljena v coni Sueškega prekopa.

(117)

Kar zadeva obravnavo DDV, je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da družbe zunaj cone Sueškega prekopa plačujejo uvozni DDV vnaprej, pri čemer se ta DDV izravna z DDV za domačo prodajo ali povrne ob izvozu končnega blaga, če je to ustrezno. Za družbe v coni Sueškega prekopa se DDV zadrži in se zato prvotno ne zaračuna. Davčni organi imajo le pravico zahtevati naknadno vračilo DDV.

(118)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi morale družbe s sedežem v celinskem Egiptu (zunaj cone Sueškega prekopa), ki kupujejo stroje, za katere se uporablja veljavna stopnja DDV, zneske plačanega DDV odbiti od prihodnjih plačil. Vendar če je kreditni saldo zadržan več kot šest zaporednih davčnih obdobij (mesecev), kar velja za družbe, ki se izrazito ukvarjajo z izvozom in zato vstopnega DDV ne morejo izravnati kot odbitek od prihodnjih plačil, registrirana oseba vloži zahtevek za vračilo neporavnanega salda. Egiptovski davčni organ mora preveriti pravilnost salda in vračilo zagotoviti v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

(119)

Glede na navedeno je Komisija v prvotni preiskavi menila, da znesek uvoznih davkov in dajatev, ki so jih družbe v coni Sueškega prekopa oproščene, pomeni finančni prispevek, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Razlog je v tem, da se bo vsa oprema, ki se uporablja pri proizvodnji izdelkov, vključno z izdelkom, ki se pregleduje, v njeni celotni življenjski dobi najverjetneje uporabljala na ozemlju Egipta, ne da bi se ponovno izvozila ali prodala doma. Zato ni nobenega razloga za odobritev oprostitve plačila davkov ali dajatev na uvoz te opreme, razen zagotavljanja ugodnosti družbam v coni Sueškega prekopa. To torej pomeni opuščeni prihodek v zneskih uvoznih davkov in dajatev, ki niso bili pobrani ob uvozu take opreme. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le obdobje preiskave, se je prejeta ugodnost postopoma amortizirala v življenjski dobi uporabe opreme.

(120)

Kar zadeva obravnavo DDV v zvezi s stroji, uvoženimi za proizvodnjo v coni Sueškega prekopa, je Komisija v prvotni preiskavi zadržani DDV štela za ugodnost le v obsegu, v katerem je njegovo zadržanje pozitivno vplivalo na finančni tok družbe v coni Sueškega prekopa, v nasprotju z družbami v preostalem delu Egipta, ki morajo DDV plačati vnaprej (38). Zato se je finančna ugodnost zaradi zadržanega DDV štela za enako povprečni obrestni meri za pologe v Egiptu v obdobju prvotne preiskave, ki se je uporabila za zneske DDV, zadržane za blago, kupljeno od leta 2017.

(121)

Komisija je zato preučila, ali ta pravni okvir še vedno velja in ali je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemala ugodnosti iz te sheme.

(122)

Temeljni pravni okvir, ki se nanaša na to shemo, je ostal nespremenjen, čeprav je bil carinski postopkovni okvir posodobljen. Leta 2020 je bil sprejet nov carinski zakon št. 207 (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 207/2020), ki je nadomestil stari zakon št. 66 iz leta 1963. Novi zakon št. 207/2020, ki se uporablja na nacionalni ravni, je poenotil carinske postopke (vključno s tistimi za posebne ekonomske cone) in združil davčne oprostitve, ki so bile razpršene po različnih zakonih. Vendar je egiptovska vlada poudarila, da zakon št. 207/2020 ni spremenil posebnega carinskega režima, ki velja v coni Sueškega prekopa.

(123)

Komisija je zato sklenila, da je bistveno relevantna zakonodaja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala enaka kot v prvotni preiskavi:

(124)

Pravila, ki urejajo oprostitev plačila uvoznih davkov in dajatev za stroje, uvožene v cono Sueškega prekopa, ter njihovo posebno obravnavo z vidika DDV v primerjavi s preostalim delom Egipta, kot je opisano v uvodnih izjavah 115 do 120, so tako ostala nespremenjena v primerjavi s prvotno preiskavo.

(125)

Dokazi, zbrani med to preiskavo v zvezi s pregledom, so pokazali, da je družba Jushi Egypt v obdobju od konca prvotne preiskave do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom še naprej uvažala znatne količine nove opreme. Družba in egiptovska vlada sta potrdili, da so družbe, ki poslujejo v coni Sueškega prekopa, vključno z družbo Jushi Egypt, še naprej prejemale ugodnosti iz znižanja uvozne dajatve in oprostitve plačila DDV za opremo, ki je bila uvožena v cono Sueškega prekopa, na enak način kot v prvotni preiskavi in brez plačila pologa.

(126)

Poleg tega je Komisija za izračun zneska subvencije v okviru te sheme v obdobju prvotne preiskave postopoma amortizirala ugodnost, prejeto v življenjski dobi uporabe opreme, ki jo je uvozila družba Jushi Egypt. Večina opreme, na kateri so temeljili ti izračuni v prvotni preiskavi, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno postopoma amortizirala. Zato je proizvajalec izvoznik iz matematičnih razlogov še naprej prejemala ugodnosti v okviru te sheme v zvezi s to opremo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(127)

Ker se pravni okvir od prvotne preiskave in na podlagi dokazov, zbranih v okviru sedanje preiskave, ni spremenil, je Komisija sklenila, da ima družba v zvezi s to opremo ugodnosti iz te sheme na enak način kot v prvotni preiskavi.

(128)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni in sedanji preiskavi, člen 42 zakona št. 83/2002 izrecno določa oprostitev plačila uvoznih dajatev za opremo, orodje ali naprave, če so namenjeni proizvodnji blaga ali storitvam za dejavnost, ki je dovoljena v coni Sueškega prekopa. Ta oprostitev se ne uporablja za uvoz opreme v preostali del Egipta.

(129)

Kar zadeva posebno obravnavo DDV, je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 120 in 122, tako kot v prvotni preiskavi menila, da dejstvo, da bi se DDV na opremo, uvoženo v cono Sueškega prekopa, lahko zadržal, pozitivno vpliva na denarni tok družbe v coni Sueškega prekopa, v nasprotju z družbami v preostalem delu Egiptu, ki morajo DDV plačati vnaprej. Zato ni našla razloga za spremembo svojih sklepov.

(130)

Komisija je zato sklenila, da je ta subvencija še naprej specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se v Egiptu ne uporablja na splošno, temveč se uporablja le za družbe v ekonomskih conah posebne narave, kot je cona Sueškega prekopa.

(131)

Znesek te subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za ugodnost za prejemnika se šteje:

(132)

Komisija je glede na zgornje premisleke in neobstoj nasprotnih argumentov sklenila, da proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu še naprej prejema ugodnosti iz te sheme. Zaradi obstoja finančnega prispevka, dodeljene ugodnosti in specifičnosti se ta program subvencij še naprej šteje za program subvencij, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(133)

Stopnja subvencije, kot je določena v uvodni izjavi 99, je v zvezi s to vrsto subvencij za uvoženo opremo znašala 0,08 % za oprostitve plačila DDV in 0,35 % za znižanja uvoznih tarif.

(134)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da so družbe, ki delujejo v posebni ekonomski coni, kot je cona Sueškega prekopa, v kateri je družba Jushi Egypt, upravičene do oprostitev plačila DDV in znižanja uvoznih tarif za uvožene vhodne materiale (40).

(135)

V skladu s členom 42 zakona št. 83/2002 so uvožene surovine, blago, rezervni deli in kakršen koli drug material ali sestavni deli, uvoženi iz tujine, oproščeni plačila davkov in dajatev, če so namenjeni proizvodnji blaga ali storitvam za dejavnost, ki je dovoljena v coni Sueškega prekopa. Po drugi strani pa je treba plačati vse davke in dajatve za katere koli izdelke, dane na domači trg zunaj cone Sueškega prekopa. Vendar je treba glede na to, da je cona Sueškega prekopa del ločenega carinskega območja, kot je navedeno v uvodni izjavi 116 zgoraj, plačati vse davke in dajatve za katere koli izdelke, dane na domači egiptovski trg zunaj cone Sueškega prekopa.

(136)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da je v skladu z določbami zakona št. 83/2002 proizvajalec izvoznik oproščen plačila uvoznih dajatev na uvoz vhodnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izvoženega zadevnega izdelka. Taka ureditev je skladna s shemo povračila dajatev, kot je opisana v Prilogi I, točka (i), k osnovni uredbi. V skladu s Prilogo I, točka (i), lahko nadomestni sistemi povračila pomenijo izvozno subvencijo, če privedejo do presežnega povračila uvoznih dajatev, zaračunanih na začetku za uvožene vložke, za katere se zahteva povračilo.

(137)

Komisija je v prvotni preiskavi sklenila, da se sistem za spremljanje povračila dajatev, s katerim je mogoče preveriti, da ne prihaja do presežnega povračila uvoznih dajatev, v obdobju prvotne preiskave ni učinkovito uporabljal. Zato je menila, da se proti tej shemi povračila dajatev lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da je obravnava DDV v zvezi z uvoženimi materiali enaka kot v zvezi z uvoženimi stroji, opisanimi v oddelku 3.5 zgoraj: DDV na uvoženo blago v coni Sueškega prekopa ni bil plačan vnaprej, temveč je bil zadržan, kar je pozitivno vplivalo na denarni tok družbe v coni Sueškega prekopa v primerjavi z družbami v preostalem Egiptu. Davčni organi imajo le pravico zahtevati naknadno vračilo DDV.

(139)

Komisija je zato v tej preiskavi želela preučiti, ali je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom obstajal zanesljiv sistem preverjanja za zagotavljanje, da ni prihajalo do presežnega povračila uvoznih dajatev, ali pravni okvir, ki ureja oprostitve plačila DDV za uvožene materiale, še vedno velja ter ali je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemala ugodnosti iz te sheme.

(140)

Tako kot v primeru uvoza opreme v cono Sueškega prekopa, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 122 in 123, je pravni okvir, ki se nanaša na to shemo, ostal nespremenjen. Vendar je bil carinski postopkovni okvir od prvotne preiskave posodobljen z uvedbo novega carinskega zakona št. 207/2020 in ustreznih podzakonskih aktov, s katerimi so bile uvedene novosti v delovanje carinskih postopkov.

(141)

Komisija je zato sklenila, da je zakonodaja, pomembna za preučitev te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, naslednja:

(142)

Pravila o oprostitvi plačila uvoznih davkov in dajatev za materiale, uvožene v cono Sueškega prekopa, ter njihova posebna obravnava z vidika DDV v primerjavi s preostalim delom Egiptom, opisana v uvodni izjavi 138 zgoraj, kot jih urejata zakon št. 83/2002 in druga pomembna zakonodaja, ki se izrecno nanaša na posebne ekonomske cone, kot je cona Sueškega prekopa, so tako v primerjavi s prvotno preiskavo ostala nespremenjena.

(143)

Dokazi, zbrani med to preiskavo v zvezi s pregledom, kažejo, da je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej uvažala skoraj vse svoje vhodne materiale iz držav zunaj Egipta. Iz njih je bilo tudi razvidno, da je bil v istem obdobju delež izdelka, ki se pregleduje in ga proizvaja družba Jushi Egypt, prodan na domačem trgu v Egiptu.

(144)

Kar zadeva pobiranje uvoznih davkov in dajatev na vhodne materiale, sta egiptovska vlada in družba Jushi Egypt potrdili, da je plačilo carinskih dajatev za uvoz teh materialov v cono Sueškega prekopa začasno odloženo, ker se ta cona šteje za ločeno carinsko območje, in da so družbe v coni Sueškega prekopa oproščene plačila DDV na te nakupe. Namesto tega se, kot je opisano v uvodni izjavi 135, uvozne carine na surovine plačajo šele, če se končni izdelki naknadno uvozijo v Egipt, in sicer jih plača kupec v Egiptu na podlagi vrednosti uvoženih izdelkov.

(145)

Egiptovska vlada je v izpolnjenem vprašalniku in poznejših izmenjavah s Komisijo pojasnila, da so bili z novim carinskim zakonom št. 207/2020 poenoteni carinski postopki, vključno s tistimi za posebne ekonomske cone.

(146)

Glavna sprememba v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave je bila posodobitev postopkov, zlasti uvedba in obvezno izvajanje sistema predhodnih informacij o tovoru (ACI) prek informacijske platforme/vmesnika, imenovanega Nafeza (41), s katerim se digitalizira postopek pobiranja in odmere davkov. Poleg tega sistem Nafeza samodejno izračunava dajatve in DDV za uvožene vhodne materiale. Egiptovska vlada je pojasnila, da ima splošni organ za cono Sueškega prekopa dostop do posebnih modulov tega sistema, ki so pomembni za odobritev dovoljenj in spremljanje zalog za družbe v coni Sueškega prekopa, s čimer se zagotavlja povezava med odobritvami s strani splošnega organa za cono Sueškega prekopa in carinjenjem s strani carinskega organa.

(147)

Egiptovska vlada in družba sta poleg tega pojasnili, da splošni organ za cono Sueškega prekopa in carinski organ s pomočjo „potrdil o namembnem kraju“ spremljata namembni kraj končnih izdelkov iz cone Sueškega prekopa. Proizvajalci v coni Sueškega prekopa morajo ta potrdila predložiti tako za prodajo končnih izdelkov na domačem trgu v Egiptu kot tudi za izvoz. Carinski organ izračuna delež domače prodaje v celotni prodaji, zabeleženi za danega proizvajalca, in na tej podlagi določi davčno obremenitev uvoženih vhodnih materialov. Egiptovska vlada je pojasnila, da carinski organi za te izračune vodijo evidence za posamezne družbe.

(148)

Poleg tega je bil glede na to, da je cona Sueškega prekopa ločeno carinsko območje v Egiptu, z odlokom št. 34/2020 ustanovljen poseben carinski odbor za cono Sueškega prekopa za spremljanje vhodnih materialov, uvoženih v cono Sueškega prekopa, in izdelkov, izvoženih iz nje. Egiptovska vlada je trdila, da lahko splošni organ z novo informacijsko infrastrukturo spremlja zaloge družb v coni Sueškega prekopa v realnem času. Za določitev zneska uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati za uvoz vhodnih materialov, ko se izdelek nižje v prodajni verigi proda na egiptovskem trgu, se upoštevajo proizvodne specifikacije končnih izdelkov, ki jih predložijo proizvajalci.

(149)

Nazadnje je egiptovska vlada trdila tudi, da se izvajajo revizije po carinjenju, da se preveri, ali podatki, prijavljeni ob carinjenju ali izvozu, ustrezajo podatkom, dejansko evidentiranim v računovodskih izkazih in evidencah družb. Vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom te revizije niso bile izvedene v družbi Jushi Egypt.

(150)

Tako se je zdelo, da je vzpostavljen pravni in postopkovni okvir za sistem spremljanja povračila dajatev. Vendar Komisija ni mogla preveriti, ali ta sistem v praksi dejansko deluje.

(151)

Prvič, egiptovska vlada je predložila povzetka vhodnih in izhodnih transakcij družbe Jushi Egypt za poslovni leti 2023–2024 in 2024–2025. Vendar so bile te informacije omejene na skupno težo in vrednost vseh uvoženih vhodnih materialov in izvoza izdelkov v zadevnem obdobju. Ti spisi so pokazali, da je prišlo do določene prodaje končnih izdelkov na domačem egiptovskem trgu. Vendar v teh spisih ni bilo izračunov zneska uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba plačati za vložke, uporabljene pri proizvodnji teh izdelkov, kot je opisano v uvodni izjavi 147.

(152)

Komisija ni prejela nobenih preverljivih dokumentov, iz katerih bi bili razvidni izračuni DDV in uvoznih dajatev, obračunanih za vhodne materiale, ki jih je uvozila družba Jushi Egypt in so se nato uporabili za proizvodnjo blaga družbe, namenjenega prodaji na egiptovskem domačem trgu.

(153)

Drugič, med preveritvenim obiskom pri egiptovski vladi in v družbi Jushi Egypt skupina Komisije ni imela možnosti, da bi si ogledala delovanje in vmesnik sistema Nafeza, kot je opisano zgoraj. Zato ni mogla preveriti, kako sistem dejansko deluje in ali se povračila uvoznih dajatev lahko učinkovito spremljajo oziroma ali so se učinkovito spremljala prek tega sistema.

(154)

Tretjič, predložena niso bila nobena dokazila, da bi egiptovska vlada v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvedla kakršne koli preglede na kraju samem ali revizijo zalog vhodnih materialov družbe Jushi Egypt.

(155)

Egiptovska vlada je bila v pozivu k dopolnitvi pozvana, naj za družbo Jushi Egypt predloži datoteko za posamezne družbe iz uvodnih izjav 146 in 147, v kateri bi bil prikazan izračun zneskov DDV in uvoznih dajatev, ki jih je bilo treba plačati za uvožene surovine, uporabljene pri proizvodnji blaga, ki je bilo prodano na domačem trgu. Vendar je egiptovska vlada šele po preveritvenem obisku predložila elektronsko datoteko, v kateri so bile navedene vse transakcije z uvoženimi surovinami ter znesek dajatev in DDV, ki bi jih bilo običajno treba plačati za ta uvoz, če ne bi bil uvožen v cono Sueškega prekopa. Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da potrjuje obstoj sistema, ki izračunava dajatve in DDV, ki se običajno dolgujejo za vhodne materiale, uvožene v cono Sueškega prekopa, Komisija tega dokumenta ni mogla več preveriti.

(156)

Komisija zato ni mogla potrditi, da obstaja zanesljiv sistem preverjanja za spremljanje in preprečevanje presežnega povračila uvoznih dajatev ali da se ta sistem učinkovito izvaja. Egiptovska vlada je bila o tem obveščena z verbalno noto (42), v kateri je bilo poudarjeno, da namerava Komisija uporabiti člen 28 osnovne uredbe in svoje sklepe v zvezi s to točko utemeljiti na razpoložljivih dejstvih.

(157)

Egiptovska vlada je v svojih pripombah, s katerimi je nasprotovala uporabi člena 28 osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 51 zgoraj) in ki jih je predložila po roku, trdila, da so datoteke z izračuni DDV in carinskih dajatev za posamezne družbe iz uvodne izjave 152 notranji dokumenti družb in da jih splošni organ za cono Sueškega prekopa nima. Vendar je Komisija menila, da je to brezpredmetno in ni v skladu s prejšnjimi pojasnili: egiptovska vlada je v izpolnjenem vprašalniku navedla, da to datoteko hrani carinski organ. Zato bi jo bilo mogoče predložiti v okviru preiskave.

(158)

Egiptovska vlada je poleg tega trdila, da je bil med preveritvenim obiskom Komisiji odobren dostop do osebja carinske uprave v prostorih splošnega organa in da ji je bil dovoljen ogled vmesnika sistema Nafeza. Komisija ni oporekala, da je bil skupini, pristojni za zadevo, dovoljen dostop do osebja, da bi razpravljala o delovanju sistema in ga opazovala, pa tudi do glavnih podatkov za družbo Jushi Egypt. Vendar je navedeno osebje pojasnilo, da do funkcionalnosti sistema Nafeza, ki prikazujejo, kako egiptovska vlada izračunava in spremlja pobiranje DDV in uvoznih dajatev, ni mogoče dostopati z navedene postaje. Komisija zato med preveritvenim obiskom ni mogla preveriti delovanja sistema v realnem času.

(159)

Zato, kot je opisano zgoraj, kljub temu, da je novi zakonodajni okvir za spremljanje sistema povračila dajatev vzpostavljen, Komisiji ni bil predložen noben dokaz o tem, da se ta novi okvir dejansko uporablja v praksi. Komisija je zato sklenila, da shema oprostitve dajatev nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), osnovne uredbe ter da ni v skladu s pravili iz Priloge I, točka (I), in Priloge II (opredelitev in pravila za povračilo) k osnovni uredbi. Ni bilo dokazano, da obstaja učinkovit sistem ali postopek, ki bi potrdil, kateri vhodni materiali se porabijo pri proizvodnji izdelkov, prodanih na domačem trgu, in v kakšnih količinah. Poleg tega egiptovska vlada ni izvedla preverjanj ali revizije dejanskih vhodnih materialov.

(160)

Kar zadeva obravnavo DDV v zvezi z uvoženimi materiali, je Komisija, tako kot v prvotni preiskavi menila, da tudi če bi bil tak sistem vzpostavljen, dejstvo, da je bil DDV na surovine, uvožene v cono Sueškega prekopa, zadržan, pozitivno vpliva na denarni tok družb v coni Sueškega prekopa. Družbe, ki poslujejo zunaj cone Sueškega prekopa, morajo DDV plačati vnaprej, zato ne morejo prejeti obresti od zadržanega DDV. Komisija ni našla razloga za spremembo svojih sklepov v zvezi s tem.

(161)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 143, dokazi, zbrani v okviru preiskave, kažejo, da je družba Jushi Egypt v zadevnem obdobju uvažala surovine v cono Sueškega prekopa in prodajala na domačem egiptovskem trgu. Ker se pravni okvir, ki ureja oprostitev plačila DDV in uvozne dajatve, od prvotne preiskave ni spremenil in ker ni bil dokazan obstoj zanesljivega sistema preverjanja za spremljanje in preprečevanje presežnega povračila carin za uvoz surovin, je Komisija sklenila, da imata obe družbi ugodnosti od te sheme na enak način kot v prvotni preiskavi.

(162)

Kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi, so presežni odpusti specifični v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se v Egiptu na splošno ne uporabljajo, temveč se uporabljajo le za družbe s sedežem v coni Sueškega prekopa. Podobno je tudi finančna ugodnost zaradi oprostitve plačila DDV specifična, saj je z zakonodajo oprostitev plačila DDV omejena le na družbe s sedežem v coni Sueškega prekopa.

(163)

Komisija je zato sklenila, da je ta subvencija še naprej specifična v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se v Egiptu ne uporablja na splošno, temveč se uporablja le za družbe v ekonomskih conah posebne narave, kot je cona Sueškega prekopa.

(164)

Znesek te subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(165)

Kar zadeva uvozne dajatve, se šteje, da je ugodnost, ki je dodeljena prejemniku, razlika med zneskom uvoznih dajatev, dolgovanih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in dejanskim zneskom uvoznih dajatev, plačanih v istem obdobju.

(166)

Tako kot v prvotni preiskavi je Komisija za določitev zneska dolgovanih uvoznih dajatev najprej določila količino materialov, uvoženih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Drugič, izračunala je razmerje med domačo prodajo in celotno proizvodnjo družbe Jushi Egypt. Tretjič, uporabila to razmerje med domačo prodajo in skupno količino uvoženih materialov ter določila količino uvoženih materialov, za katero bi bilo treba plačati uvozne dajatve.

(167)

Nazadnje je, da bi določila znesek ugodnosti v zvezi z uvoznimi dajatvami, izračunala znesek uvozne dajatve, ki bi ga bilo treba plačati za količino materialov, uporabljeno za proizvodnjo blaga, prodanega na domačem trgu.

(168)

Kar zadeva opuščeni prihodek v obliki dejanske oprostitve plačila DDV, se je tako kot v prvotni preiskavi štelo, da je ugodnost denarnega toka iz uvodne izjave 160 enaka povprečni obrestni meri za pologe v Egiptu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (19,2 %) (43), ki se je uporabila za zneske DDV, zadržane za materiale, kupljene od leta 2017. Zlasti kar zadeva zneske DDV, ki so bili zadržani v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bil ta znesek izračunan sorazmerno glede na število dni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(169)

Egiptovska vlada je med preiskavo v zvezi s pregledom trdila tudi, da je, kot je potrdil pritožbeni organ STO v zadevi EU – polietilen tereftalat (Pakistan) (DS486), v okviru shem povračila dajatev element finančnega prispevka subvencije omejen na presežni odpust ali povračilo uvoznih dajatev na vhodne materiale in ne zajema celotnega zneska odpusta ali povračila uvoznih dajatev.

(170)

Vendar Komisija te trditve ni štela za relevantno, saj v preiskavah v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov ne more spremeniti višine subvencijskih stopenj v preiskavah v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa glede na stopnje, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi. Komisija zgolj preuči, ali se iste sheme še vedno uporabljajo, tj. ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja. Če so te ugotovitve pozitivne, se stopnja dajatev, izračunana v prvotni preiskavi, uporablja nespremenjeno. Nazadnje, Komisija je v svojih izračunih v prvotni preiskavi dejansko izravnala le presežno povračilo uvoznih dajatev, tj. dajatev, ki bi jih bilo treba zaračunati za vhodne materiale, predelane v izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken, ki so bili nato prodani na egiptovskem domačem trgu (44). Komisija je zato to trditev zavrnila kot brezpredmetno.

(171)

Prvič, egiptovska vlada je v svojih pripombah o razkritju ponovila trditev, da je ureditev DDV, ki se uporablja v ekonomski coni Sueškega prekopa, del splošnega davčnega sistema Egipta in ne pomeni prihodka vlade, ki bi sicer zapadel v plačilo in je opuščen. Vendar egiptovska vlada ni predložila nobenih dodatnih argumentov ali dokazov, s katerimi bi ovrgla katerega koli od sklepov Komisije iz oddelkov 3.5 in 3.6 zgoraj v zvezi z obravnavo materialov in strojev, uvoženih v cono Sueškega prekopa, za namene DDV. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(172)

Drugič, egiptovska vlada je podobno kot pri zgornji trditvi ponovila svojo trditev, da carinski režim deluje v okviru celovitega mehanizma spremljanja in preverjanja ter da Komisija ni dokazala obstoja presežnega odpusta dajatev, in sicer brez dodatnih argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijala sklepe Komisije iz oddelkov 3.5 in 3.6 zgoraj.

(173)

Komisija je že pojasnila, zakaj oprostitev uvoznih dajatev in davkov za stroje, uvožene v cono Sueškega prekopa, pomeni opuščeni prihodek (45) in zakaj ni menila, da obstaja zanesljiv sistem preverjanja za spremljanje in preprečevanje presežnega povračila uvoznih dajatev na uvožene materiale ali da se ta sistem učinkovito izvaja (46). Zato je Komisija te trditve zavrnila kot neutemeljene.

(174)

Komisija je glede na zgornje premisleke in neobstoj nasprotnih argumentov sklenila, da proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu še naprej prejema ugodnosti iz te sheme. Zaradi obstoja finančnega prispevka, dodeljene ugodnosti in specifičnosti se ta program subvencij še naprej šteje za program subvencij, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(175)

Stopnji subvencije, kot sta določeni v uvodni izjavi 99, sta v zvezi s to vrsto subvencij glede uvoženih vhodnih materialov znašali 1,57 % za oprostitve plačila DDV in 0,11 % za znižanja uvoznih tarif.

(176)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da družba Jushi Egypt prejema ugodnosti pri davku od dohodkov družb (47), in sicer na podlagi posebnega računovodskega standarda in posebnega davčnega pravila za obravnavanje tečajnih razlik, ki ju je uvedla egiptovska vlada. Kot je navedeno v uvodni izjavi 289 prvotne uredbe, je bila ta zakonodaja uvedena, da bi se obravnavala nenadna nihanja valute, ki jih je povzročila uvedba drsečega deviznega tečaja egiptovskega funta (EGP) leta 2016. Zaradi teh pravil so lahko družbe od svojega obdavčljivega dohodka v večjem obsegu odštele tečajne razlike zaradi devalvacije EGP.

(177)

Čeprav se ta zakonodaja na splošno uporablja za vse družbe v Egiptu in je namenjena izravnavi negativnih učinkov devalvacije egiptovske valute, dejansko ustvarja precejšnjo ugodnost za družbe, ki so izvozno usmerjene in skoraj v celoti poslujejo v tujih valutah, kot sta USD ali EUR, kar je bilo ugotovljeno v primeru družbe Jushi Egypt. Ta kategorija družb zaradi devalvacije EGP ni utrpela nobene znatne dejanske škode, ampak uživa ugodnosti od posebnega računovodskega standarda, ki ga je egiptovska vlada izdala za davčne namene. Po drugi strani so egiptovske družbe, ki poslujejo v EGP, utrpele dejanske izgube, ki so resnično vplivale na njihovo poslovanje, kar je egiptovska vlada obravnavala tako, da je izdala posebno davčno pravilo.

(178)

Komisija je zato preučila, ali se zadevna zakonodaja še vedno uporablja in ali je družba Jushi Egypt v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemala ugodnosti iz te sheme.

(179)

Egiptovska vlada je potrdila, da predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ostajajo enaka kot v prvotni preiskavi. Potrdila je tudi, da posebna računovodska obravnava v zadevnem obdobju obstaja še naprej, saj so bili v letih 2022, 2023 in 2024 sprejeti odloki, s katerimi je bil ta računovodski standard ponovno uveden/podaljšan. Pravna podlaga, ki se je uporabljala v obravnavanem obdobju, je torej zajemala:

(180)

Razen omejenih sprememb se pravila o davku od dohodkov pravnih oseb od prvotne preiskave torej niso bistveno spremenila. Kar zadeva sam računovodski standard, je egiptovska vlada pojasnila, da je devalvacija valute, ki se je zgodila v zadevnem obdobju pregleda, povzročila nenormalna valutna nihanja. Zato je egiptovska vlada ponovno uvedla Prilogo „Vplivi sprememb menjalnih tečajev“ k egiptovskemu računovodskemu standardu (EAS) št. 13.

(181)

Na podlagi predpisov iz prejšnjega oddelka je Komisija sklenila, da so se pravila, v skladu s katerimi lahko družbe od svojega obdavčljivega dohodka odštejejo tečajne razlike zaradi devalvacije EGP, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uporabljala z enakim učinkom.

(182)

Komisija je nato poskušala ugotoviti, ali je družba Jushi Egypt še naprej skoraj v celoti poslovala v tujih valutah. Komisija je na podlagi dokazov, zbranih med preiskavo v zvezi s pregledom, ugotovila, da je bilo zunanje financiranje, ki so ga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zagotovili kitajski subjekti in je navedeno v uvodni izjavi 81, družbi zagotovljeno izključno v tuji valuti. Enaka ugotovitev velja za uvoz opreme in vhodnih materialov družbe iz oddelkov 3.5.3 in 3.6.3, ki so bili prav tako kupljeni izključno v tuji valuti. Evidence družbe so nazadnje pokazale, da je velika večina njene proizvodnje namenjena izvozu in da je bil zato velik delež njene prodaje prav tako opravljen v tuji valuti. Glede na to je Komisija sklenila, da družba Jushi Egypt še naprej skoraj v celoti posluje v tujih valutah.

(183)

Komisija je menila, da je ta subvencija dejansko specifična za proizvajalca izvoznika Jushi Egypt, saj ustvarja znatno ugodnost za omejeno skupino družb, ki skoraj izključno poslujejo v tujih valutah.

(184)

Egiptovska vlada je med preiskavo v zvezi s pregledom trdila, da te sheme ni mogoče šteti za subvencijo, saj se nanaša na splošno računovodsko pravilo, ki se uporablja za vse družbe v Egiptu in je bilo uvedeno kot regulativni odziv na hiperinflacijske pritiske.

(185)

Komisija ni izpodbijala dejstva, da se to pravilo na splošno uporablja za vse družbe v Egiptu. Vendar je tako kot v prvotni preiskavi trdila, da imajo družbe, ki so večinoma izvozno usmerjene in skoraj v celoti poslujejo v tujih valutah, kot sta USD ali EUR, nesorazmerne ugodnosti od te zakonodaje, egiptovskim družbam, ki poslujejo samo v EGP, pa zakonodaja ni mogla prinesti ugodnosti.

(186)

Izvozno usmerjena podjetja, ki poslujejo predvsem v tujih valutah, namreč zaradi devalvacije EGP ne bi utrpela znatnih dejanskih izgub, saj bi se lahko izgube iz tečajnih razlik, ki jih utrpijo pri svojih nakupih/obveznostih v USD, izravnale z dobički iz tečajnih razlik pri njihovi prodaji v USD. Zato ta zakonodaja namesto izravnave izgube dejansko ustvarja davčno ugodnost, od katere bi lahko imele koristi prav tovrstne družbe.

(187)

Komisija je zato trditev zavrnila in sklenila, da je ta subvencija dejansko še naprej specifična za proizvajalca izvoznika Jushi Egypt v skladu s členom 4(2), točka (c), osnovne uredbe.

(188)

Komisija je tako kot v prvotni preiskavi menila, da je ugodnost, za prejemnike enaka davčni ugodnosti, pridobljeni v okviru te sheme.

(189)

Ugodnost za družbo Jushi Egypt je bila določena na podlagi informacij iz napovedi družbe za odmero dohodnine za poslovno leto 2024. Najprej je bil določen znesek, ki se je v skladu z računovodskim standardom iz uvodne izjave 180 odštel od obdavčljivega dohodka. Nato se je za ta odšteti znesek uporabila splošno veljavna 22,5-odstotna stopnja davka od dohodkov podjetij.

(190)

Egiptovska vlada je v pripombah na razkritje ponovila trditev, da je bila davčna obravnava tečajnih izgub, opisana v oddelku 3.7 zgoraj, sprejeta kot splošni odziv na izjemne makroekonomske okoliščine, zato ne zagotavlja posebne ugodnosti in ne pomeni subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vendar v podporo tem trditvam ni predložila novih argumentov ali dokazov. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(191)

Komisija je glede na zgornje premisleke sklenila, da proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu še naprej prejema ugodnosti iz te sheme. Zaradi obstoja finančnega prispevka, dodeljene ugodnosti in specifičnosti se ta program subvencij še naprej šteje za program subvencij, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(192)

Stopnja subvencije, kot je določena v uvodni izjavi 99, je glede te vrste subvencij v zvezi z odbitkom davka od dohodkov podjetij znašala 7,35 %.

(193)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, daje bilo družbi Jushi Egypt dodeljeno zemljišče za plačilo, nižje od primernega. Družba Jushi Egypt je zlasti kupila zemljišče od družbe Egypt China Joint Venture Company (v nadaljnjem besedilu: družba ECJV) in njene naslednice, družbe TEDA Egypt, po cenah, ki so jih nepregledno določili javni organi ali zasebni subjekti, ki jim je država dala pooblastilo ali navodilo za opravljanje funkcij.

(194)

Z razglasitvijo zakona št. 83/2002 je bilo lastništvo nad vsemi državnimi zemljišči v coni Sueškega prekopa dodeljeno splošnemu organu. Od sprejetja zakona št. 27/2015 ni več mogoč nakup popolnega lastništva nad zemljiščem pri splošnem organu. Splošni organ zagotavlja pravice do užitka zemljišča le egiptovski razvojni družbi Main Development Company (v nadaljnjem besedilu: družba MDC). Družba MDC potem za te pravice zbira ponudbe podrazvijalcev, kot je družba TEDA Egypt. Ti podrazvijalci pa oddajajo zemljišče družbam s sedežem na območju.

(195)

Vendar so subjekti, ki so imeli zemljišča na tem območju v lasti že pred temi zakonodajnimi spremembami, lastništvo nad temi zemljišči ohranili in so ga lahko tudi prenesli. Družba Jushi Egypt je tako lahko kupila zemljišče družbe TEDA Egypt leta 2011, ko je začela graditi svojo tovarno. Družba TEDA Egypt je to zemljišče kupila od svojega predhodnika, družbe ECJV, ki jo je leta 1998 kupilo od upravne enote Suez po nizki ceni (manj kot 1 USD/m2) in brez postopka zbiranja ponudb. Po prvotnem nakupu leta 1998 je družba TEDA Egypt vlagala v osnovno infrastrukturo, da bi nerazvito puščavsko zemljišče pripravila za industrijske projekte.

(196)

Komisija je v prvotni preiskavi sklenila tudi, da sta podjetje ECJV in družba TEDA Egypt javna organa v smislu člena 3 in člena 2, točka (b), osnovne uredbe. Tudi če ne bi bila javna organa, bi se vsaj štelo, da sta jim kitajska in egiptovska vlada zaupali in ukazali opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. Njuno ravnanje bi se zato vsekakor pripisalo egiptovski vladi (48).

(197)

Poleg tega je družba Jushi Egypt leta 2016 kupila še eno zemljišče od druge egiptovske razvojne družbe, tj. Wadi Degla. Komisija je menila, da je država tudi tej razvojni družbi v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala, naj izvaja vladne politike in družbi Jushi Egypt zagotovi zemljišče po preferenčni ceni (49).

(198)

Komisija je zato sklenila, da je družba Jushi Egypt v obdobju prvotne preiskave prejemala ugodnost egiptovske vlade v obliki zagotavljanja zemljišč za plačilo, nižje od primernega, kar bi bilo treba šteti za subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(iii), in člena 3(2) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je program specifičen v smislu člena 4(2), točka (a), saj je usmerjen le v nekatere družbe na določenem geografskem območju (50).

(199)

Ta preiskava je potrdila, da je pravni okvir ostal enak kot v prvotni preiskavi:

(200)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 199, se pravila, ki urejajo uporabo zemljišč v coni Sueškega prekopa, od prvotne preiskave niso spremenila, kar je potrdila egiptovska vlada. Splošni organ za cono Sueškega prekopa zemljišč, ki jih ima v lasti v navedeni coni, ne more prodati, temveč jih v obliki pravice do užitka ali koncesij dodeli razvojnim družbam, ki nato zemljišča tržijo in razvijajo ter dodelijo pravice do uporabe teh zemljišč proizvodnim družbam za ceno, ki se jim zdi ustrezna.

(201)

Družba TEDA Egypt ima pravice do užitka zemljišč, ki jih razvija, kot je bilo ugotovljeno že v prvotni preiskavi. Odbor strokovnjakov redno vrednoti zemljišča, kar je podlaga, na kateri splošni organ določi ceno v pogodbah o pravici do užitka zemljišč.

(202)

V prvotni preiskavi je bil znesek subvencije za družbo Jushi Egypt izračunan s primerjavo cen, ki jih je družba Jushi Egypt plačala na kvadratni meter zemljišča v letih 2011 in 2016, z referenčno ceno. Ta referenčna cena je bila izračunana na podlagi pogodbe o pravici do užitka zemljišča za 6 km2 veliko širitveno cono, ki sta jo sklenili družbi TEDA Egypt in cona Sueškega prekopa, ter vrednotenja nepremičnin, ki ga je leta 2016 izvedel odbor strokovnjakov, ki je pripravil načrt oblikovanja cen za pravico do užitka zemljišč v coni Sueškega prekopa. Na podlagi tega načrta oblikovanja cen je bila izračunana povprečna letna vrednost pravice do užitka za zemljišča v coni Sueškega prekopa. Ta povprečna letna cena za pravico do užitka je bila nato pomnožena s trajanjem navedene pravice do užitka (50 let), pri čemer sta bila za izračun referenčne cene prišteta ustrezna zneska za stroške infrastrukturnih del in dobiček razvojne družbe (51).

(203)

Glede na to, da je bila referenčna cena izračunana na podlagi pravice do užitka za obdobje 50 let, ugodnost, ki jo je družba Jushi Egypt pridobila z nakupom zemljišča, velja še naprej za celotno navedeno obdobje. Družba Jushi Egypt je zato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej imela ugodnosti od te sheme.

(204)

Ta preiskava je poleg tega pokazala, da se je vzorec pridobivanja zemljišč, ugotovljen v prvotni preiskavi, nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(205)

Natančneje, pogodbe o nakupu zemljišč in drugi dokazi, zbrani med to preiskavo, so pokazali, da je družba Jushi Egypt po prvotni preiskavi kupila pet dodatnih zemljišč in s tem skoraj podvojila površino zemljišč v svoji lasti. Družba je v obdobju od leta 2019 do leta 2023 od podrazvijalca Red Sea Copper kupila štiri zemljišča s površino približno 254 000 kvadratnih metrov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 207, se zdi, da je ta egiptovski podrazvijalec kupil ta zemljišča od družbe ECJV, ki pa so bile del večjega zemljišča, ki je bilo leta 1998 preneseno z upravne enote Suez na družbo ECJV, na katero se sklicuje prvotna preiskava (52). Poleg tega je družba Jushi Egypt leta 2020 neposredno od družbe ECJV kupila še eno zemljišče s površino približno 9 000 kvadratnih metrov.

(206)

Komisija je analizirala, ali je egiptovska vlada egiptovski razvojni družbi zaupala ali ukazala, naj družbi Jushi Egypt dodeli zemljišče po preferenčnih pogojih v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(207)

Komisija je od egiptovske vlade zahtevala sporazume o dodelitvi zemljišč in pogodbe o prodaji zemljišč med upravno enoto Suez in poznejšimi strankami, kot sta družba ECJV in podrazvijalec Red Sea Copper, v zvezi z zemljišči, ki jih je družba Jushi Egypt kupila od leta 2019, vendar ji med preiskavo ali v postopku dopolnitve ti sporazumi in pogodbe niso bili predloženi. Šele po preveritvenem obisku je bil predložen dokument, za katerega se je zdelo, da je pogodba o prodaji zemljišča med družbo ECJV in podrazvijalcem Red Sea Copper. Vendar Komisija iz tega dokumenta ni mogla izpeljati nobenih sklepov, pomembnih za preiskavo, saj je bil predložen v močno redigirani obliki, informacije, na podlagi katerih bi lahko Komisija ugotovila, ali zemljišče, ki je predmet te pogodbe, vključuje zemljišča, ki jih je družba Jushi Egypt kupila po letu 2019, so manjkale, dokument pa je bil predložen šele po preveritvenem obisku, zaradi česar Komisija ni mogla preveriti njegove vsebine. Nadaljnja preučitev položaja poleg tega ni bila mogoča zaradi nesodelovanja družb TEDA Egypt in TEDA Tianjin, kot je navedeno v uvodnih izjavah 47 in 50.

(208)

Komisija je zato menila, da ni prejela zahtevane datoteke in potrebnih informacij v zvezi z novo pridobitvijo zemljišča s strani družbe Jushi Egypt. Komisija je egiptovsko vlado o tem obvestila z verbalno noto z dne 18. marca 2026 (53), v kateri je navedla, da lahko uporabi člen 28 osnovne uredbe in svoje ugotovitve v zvezi s tem utemelji na razpoložljivih dejstvih.

(209)

Komisija je na podlagi pogodb o nakupu zemljišč med družbo Jushi Egypt in podrazvijalcem Red Sea Copper ugotovila, da so bili organi cone Sueškega prekopa jasno vključeni v prodajo zemljišč, ki jih je družba Jushi Egypt kupila od leta 2019. Podobno kot v prvotni preiskavi je bilo v nekaterih od teh pogodb izrecno navedeno, da je v postopek prodaje vključen splošni organ za cono Sueškega prekopa in da je treba glede podrobnosti pogodbe pridobiti njegovo odobritev.

(210)

Glede na to, da je družba Jushi Egypt lahko kupovala zemljišča prek kanalov, ki so bili zelo podobni kanalom iz prvotne preiskave, da je egiptovska vlada sodelovala le delno in da so obstajali jasni znaki, da je v prodajo zemljišč v coni Sueškega prekopa vključen organov cone Sueškega prekopa, je Komisija sklenila, da je egiptovskemu podrazvijalcu Red Sea Copper egiptovska vlada zaupala ali naročila, naj družbi Jushi Egypt dodeli zemljišče po preferenčnih pogojih v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(211)

Poleg tega je Komisija glede na to, da je pravni okvir v zvezi z nakupi zemljišč v coni Sueškega prekopa ostal enak kot v prvotni preiskavi in da med to preiskavo ni bilo ugotovljenih nobenih informacij, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami iz prvotne preiskave, menila, da sta družbi ECJV in TEDA Egypt javna organa v smislu člena 3 in člena 2, točka (b), osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 196, bi se tudi če ne bi bila javna organa, vsaj štelo, da sta jima kitajska in egiptovska vlada zaupali ali odredili opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. Njuno ravnanje bi se zato vsekakor pripisalo egiptovski vladi.

(212)

Subvencija se šteje za specifično v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj je zagotavljanje zemljišča družbam v coni SETC proti plačilu, ki je nižje od primernega, omejeno le na nekatere družbe na določenem geografskem območju.

(213)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna na podlagi ugodnosti, dodeljene prejemnikom, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je proizvajalec izvoznik dejansko plačal za zemljišče, in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti, ki temelji na trgu. Izračun ugodnosti za nakup zemljišča s strani družbe Jushi Egypt je opisan v nadaljevanju.

(214)

Niti družba Jushi Egypt niti egiptovska vlada nista mogli predložiti referenčnih cen za nakup zemljišč v coni Sueškega prekopa. Zato je Komisija kot referenčno vrednost za določitev tržne cene kupljenih zemljišč še naprej uporabljala cene in trajanje zakupa zemljišč (pogodb o pravici do užitka zemljišč) v coni Sueškega prekopa in coni SETC. Kar zadeva referenčne cene, se je Komisija še naprej opirala na cenitev nepremičnin iz uvodne izjave 202, saj je bila to najnovejša informacija, ki jo je egiptovska vlada dala na voljo med preiskavo v zvezi s pregledom, in je to ceno prilagodila inflaciji.

(215)

Komisija je v skladu z navedeno razlago in ker posodobljena referenčna cena ni bila na voljo, kot podlago uporabila referenčno vrednost zemljišča iz leta 2016. Ta referenčna cena je bila prilagojena, da bi se pri ceni zemljišč upoštevali inflacija ter stroški podrazvijalcev, ki vzpostavijo osnovno infrastrukturo, preden se zemljišče proda naslednjemu podrazvijalcu ali končnemu kupcu. Komisija je zato za referenčno vrednost uporabila letno stopnjo inflacije, kot jo je objavila Svetovna banka (54).

(216)

Egiptovska vlada je v svojih pripombah o razkritju ponovila svoje stališče, da Komisija ni dokazala, da so bile pogodbe o prodaji ali zakupu zemljišč v ekonomski coni Sueškega prekopa zagotovljene za plačilo, nižje od primernega, pri čemer je trdila tudi, da referenčne cene, na katere se je Komisija oprla v prvotni preiskavi, niso odražale prevladujočih tržnih razmer.

(217)

Egiptovska vlada ni predložila nobenih novih argumentov ali dokazov, s katerimi bi ovrgla sklepe Komisije iz tega oddelka ali dokazala, da referenčna cena ni odražala prevladujočih tržnih razmer. Hkrati je Komisija podrobno opisala, zakaj meni, da je izračunana referenčna cena primerna za razvito zemljišče na tem območju (55).

(218)

Zato je Komisija te trditve zavrnila kot neutemeljene.

(219)

Komisija je glede na zgornje premisleke in neobstoj nasprotnih argumentov sklenila, da proizvajalec izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu še naprej prejema ugodnosti iz te sheme. Zaradi obstoja finančnega prispevka, dodeljene ugodnosti in specifičnosti se proti temu programu subvencij še vedno lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(220)

Stopnja subvencije, kot je določena v skladu z uvodno izjavo 99, je glede te vrste subvencij v zvezi z zagotavljanjem zemljišč za plačilo, nižje od primernega, znašala 2,29 %.

(221)

Komisija je v prvotni preiskavi ugotovila, da skupna stopnja subvencije ad valorem, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, znaša 13,1 % za edinega znanega proizvajalca izvoznika. Enaka stopnja je bila uvedena za vse druge proizvajalce izvoznike v Egiptu.

(222)

Komisija je našla dokaze, da se je subvencioniranje industrije izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Egiptu v okviru različnih preučenih shem subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo na ravni, ki presega prag de minimis. To se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti glede na to, da se pravni okvir preiskanih shem subvencioniranja ni bistveno spremenil in da je proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pridobil dodatna zemljišča za plačilo, nižje od primernega, da bi podvojil svojo proizvodno zmogljivost, ter da je še naprej uvažal večino svoje opreme in vhodnih materialov iz držav zunaj Egipta.

(223)

Komisija je sklenila, da se bodo ugodnosti za egiptovske proizvajalce izvoznike izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, ki izhajajo iz teh shem, zato verjetno nadaljevale tudi v prihodnje.

(224)

Komisija je po ugotovitvi obstoja nadaljnjega subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom preiskala verjetnost nadaljevanja subvencioniranega uvoza iz zadevne države v primeru razveljavitve ukrepov. V uvodnih izjavah 225 do 229 te uredbe so bili analizirani naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost, povečanja izvoza, nadaljnja privlačnost trga Unije in prakse izogibanja.

(225)

Komisija je v zvezi s tem analizirala naslednje elemente: proizvodno zmogljivost v Egiptu, gibanje obsega in cen uvoza v obdobju po OPP, nadaljnjo privlačnost trga Unije in vlogo izogibanja.

(226)

Preiskava je pokazala, da je družba Jushi Egypt, ki je edina proizvajalka v Egiptu, v obravnavanem obdobju povečala svojo zmogljivost za 200 000 ton in leta 2025 napovedala načrte za nadaljnjo širitev svoje proizvodne zmogljivosti.

(227)

Proti koncu OPP in v obdobju po njem (od tretjega četrtletja 2024 do drugega četrtletja 2025) se je uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta povečal za skoraj sedem odstotnih točk. V istem obdobju se je povprečna cena uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta znižala za 25 % in dosegla ravni vse do 709 EUR/tono (56).

(228)

Nadaljnja privlačnost trga Unije za egiptovske proizvajalce se je pokazala v povečanju obsega uvoza v obravnavanem obdobju in obdobju po OPP.

(229)

Kitajske je izvajala naložbe v Egiptu, da bi se izognila protidampinškim in izravnalnim ukrepom, uvedenim za uvoz kitajskih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Unijo (57), kar dokazuje, da je Unija za Egipt dolgoročen in ključen izvozni trg, v katerega bi se Egipt še bolj usmeril v primeru izteka ukrepov.

(230)

Komisija je na podlagi te analize ugotovila, da bi razveljavitev izravnalnih ukrepov verjetno povzročila povečanje izvoza subvencioniranih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta na trg Unije.

(231)

Komisija je ob upoštevanju svojih ugotovitev o nadaljevanju subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem povečanju izvoza v Unijo v primeru izteka ukrepov sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se subvencioniranje v primeru izteka izravnalnih ukrepov nadaljevalo.

(232)

Podobni izdelek je na začetku obravnavanega obdobja proizvajalo deset proizvajalcev v Uniji, pri čemer sta dva od njih v OPP prenehala s proizvodnjo. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(233)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 529 828 ton. Komisija je to številko določila na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje GFE. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, so bili v vzorec vključeni trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 63 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(234)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, določenega na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje GFE, in (ii) uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi podatkov Eurostata.

(235)

Del industrije Unije je vertikalno integriran, izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken pa se uporabljajo kot vmesni material za proizvodnjo različnih izdelkov nižje v prodajni verigi. Zato sta se potrošnja na zaprtem in potrošnja na prostem trgu analizirali ločeno.

(236)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je bilo relevantno pri analizi škode, ker proizvodi za uporabo za lastne potrebe niso bili izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, saj so se prodajali znotraj iste družbe ali skupin družb na podlagi transfernih cen, določenih v skladu z notranjimi cenovnimi politikami, ki torej niso neposredno povezane s cenami na prostem trgu. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(237)

Da bi zagotovila kar najpopolnejšo sliko industrije Unije, je Komisija zahtevala podatke za celotno dejavnost v zvezi z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, vključno z uporabo za lastne potrebe in prodajo na prostem trgu. Te informacije so bile preverjene.

(238)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila samo na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so bili: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in ustrezno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije.

(239)

Druge gospodarske kazalnike je bilo mogoče smiselno preučiti le s sklicevanjem na celotno dejavnost v zvezi z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, vključno z uporabo za lastne potrebe v industriji Unije, ker so bili odvisni od celotne proizvodne dejavnosti, ne glede na to, ali so bili ti izdelki namenjeni uporabi za lastne potrebe ali prodani na prostem trgu. Ti kazalniki so bili: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, investicije; zaloge, zaposlovanje, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala.

(240)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(241)

Kot je prikazano v preglednici 1, je bilo v obravnavanem obdobju največ 10 % potrošnje izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji namenjene zaprtemu trgu. Preostali izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken so bili prodani na prostem trgu.

(242)

Celotna potrošnja Unije se je do konca obravnavanega obdobja zmanjšala za 2 %. Najprej se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 10 %, nato se je leta 2023 zmanjšala za 12 %, v OPP pa se je povečala na raven, ki je bila skoraj enaka ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(243)

Potrošnja na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju prav tako zmanjšala za 2 % in je sledila enakemu trendu kot celotna potrošnja Unije, in sicer se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 11 %, nato se je zmanjšala za 13 %, zatem pa se je povečala na raven z začetka obravnavanega obdobja. Povečanje potrošnje na prostem trgu Unije, opaženo leta 2022, je bilo predvsem posledica gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov zaradi pandemije COVID-19, saj so uporabniki spet začeli oddajati naročila za obnovo zalog in ponovno zagnali proizvodnjo. Vendar se je leta 2023 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji zmanjšalo, kar je povzročilo upad potrošnje in pokazalo, da se je okrevanje, pričakovano za navedeno leto, uresničevalo počasi. Vendar se je v OPP potrošnja Unije nazadnje vrnila skoraj na raven, zabeleženo leta 2021.

(244)

Potrošnja za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %. Ker je absolutna raven potrošnje za lastne potrebe znašala le približno 10 % skupne potrošnje, to zmanjšanje ni pomembno vplivalo na skupno potrošnjo Unije.

(245)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(246)

Uvoz v Unijo iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Količina uvoza in tržni delež

(247)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju tako v relativnem kot tudi absolutnem smislu povečal za 47 %, pri čemer se je leta 2023 rahlo zmanjšal. Povečanje je bilo največje v obdobju od leta 2023 do OPP.

(248)

Potrošnja na trgu Unije je v primerjavi med začetkom in koncem obravnavanega obdobja ostala razmeroma stabilna, leta 2022 pa se je povečala za 10 %. Tržni delež Egipta se je povečal z 12 % leta 2021 na 18 % v OPP, kar pomeni 50-odstotno povečanje. Vendar se je leta 2022, ko se je potrošnja povečala, tržni delež Egipta zmanjšal za eno odstotno točko, leta 2023 pa se je rahlo okrepil in dosegel raven, ki je bila le eno odstotno točko višja kot leta 2021.

(249)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata.

(250)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(251)

Povprečna cena uvoza iz Egipta v Unijo se je v obravnavanem obdobju znižala za 10 % in je bila ves čas pod ravnjo prodajnih cen industrije Unije, glej uvodno izjavo 285. Začetno zvišanje uvoznih cen iz Egipta leta 2022 je bilo pripisano povpraševanju, ki ga je ustvaril poskus obnovitve zalog po upadu zaradi pandemije COVID-19, kot je navedeno v uvodni izjavi 243.

(252)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(253)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je, da je uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevnih držav v OPP nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije za 24,2 %.

(254)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo ugotovljeno tudi znatno oviranje dviga cen in njihov padec. Zaradi hudega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil subvencionirani uvoz po nizkih cenah iz Egipta, je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene, da bi lahko konkurirala uvozu. Proizvajalci Unije v celotnem OPP niso mogli zvišati cen v skladu z zvišanjem stroškov proizvodnje, zato niso dosegli razumne ravni dobička, kot je navedeno v preglednici 12 v nadaljevanju. Znatno oviranje dviga cen in njihov padec so potrdili podatki v preglednici 3. Zato je bila industrija Unije prisiljena prodajati po cenah, ki niso zadostovale za kritje njenih stroškov, zaradi česar se je poslabšal njen finančni položaj.

(255)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz tretjih držav, razen Egipta, je izviral predvsem iz Malezije, LRK, Bahrajna, Združenega kraljestva in Tajske (v padajočem vrstnem redu glede na tržni delež).

(256)

Obseg uvoza v Unijo, tržni delež in cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz drugih tretjih držav, so se gibali, kot sledi:

Preglednica 4

Uvoz iz drugih tretjih držav

(257)

Uvoz iz Malezije v Unijo se je od leta 2021 do OPP zmanjšal po obsegu in po tržnem deležu, ob tem pa je prihajalo tudi do nihanja cen. Obseg uvoza se je močno zmanjšal s 136 086 metričnih ton leta 2021 na 76 909 metričnih ton leta 2023, nato pa se je v OPP nekoliko povečal, in sicer na 86 303 ton. Tržni delež malezijskega uvoza se je v obravnavanem obdobju ustrezno zmanjšal s 16 % na 10 %. Čeprav se je povprečna cena na metrično tono leta 2022 zvišala za 32 %, je leta 2023 in v OPP močno padla.

(258)

Med letom 2021 in OPP se je uvoz iz Kitajske v Unijo povečal za 78 %, njegov tržni delež pa se je povečal s 5 % na 9 %. Obseg uvoza se je leta 2022 več kot podvojil, nato pa se je leta 2023 in v OPP zmanjšal na raven, ki je bila za 78 % višja kot leta 2021. Kitajske cene, vključno z veljavnimi dajatvami, so bile v letih 2021 in 2022 višje od ravni cen industrije Unije, leta 2023 in v OPP pa so nižje.

(259)

Obseg uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Bahrajna je v obdobju od leta 2021 do leta 2023 ostal razmeroma stabilen, v OPP pa se je povečal za 100 %. Absolutne količine so ostale nizke in so v OPP predstavljale le 4 % tržnega deleža. Cene so se gibale enako kot cene iz drugih virov uvoza, pri čemer so se leta 2022 znatno zvišale, nato pa leta 2023 rahlo upadle in se v OPP znatno znižale.

(260)

Uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Združenega kraljestva v Unijo se je med letom 2021 in OPP količinsko zmanjšal, tržni delež pa je ostal razmeroma stabilen. Obseg uvoza iz Združenega kraljestva se je od leta 2021 do leta 2022 povečal, nato pa se je leta 2023 zmanjšal za približno 27 %, v OPP pa še za dodatnih 19 %. Tržni delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 4 % na 3 %. Uvozne cene iz Združenega kraljestva so se med letoma 2021 in 2023 najprej povišale za 39 %, nato pa so se v obdobju preiskave znižale na 1 244 EUR, kar je skoraj dvakrat toliko kot egiptovska uvozna cena.

(261)

Obseg uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Tajske je bil na začetku obravnavanega obdobja zanemarljiv, leta 2022 pa se je močno povečal. Leta 2023 se je uvoz povečal skoraj štirikrat, tako da je njegova absolutna količina znašala 16 226 ton. Ta količina se je v OPP le neznatno povečala. Kljub znatnemu povečanju obsega uvoza v obravnavanem obdobju je tržni delež Tajske ostal nizek in je v letih 2023 in 2024 dosegel 2 % celotne potrošnje. Cene so najvišjo vrednost dosegle leta 2022, nato pa so se leta 2023 in v OPP znatno znižale.

(262)

Obseg uvoza iz drugih virov se je leta 2022 povečal za 13 %, leta 2023 nekoliko zmanjšal, v OPP pa se je znižal na raven, ki je bila za 2 % nižja kot leta 2021. Njihov tržni delež je leta 2022 dosegel 15 %, sicer pa je bil stabilen in je zajemal 13 % trga Unije. Cene so sledile splošnemu trendu zvišanja leta 2022, znižanja leta 2023 in nadaljnjega znižanja v OPP.

(263)

Uvoz iz vseh virov, razen Egipta, je dosegel najvišjo raven leta 2022, se naslednje leto zmanjšal, v OPP pa se je ponovno povečal skoraj na najvišjo raven. Zaradi zmanjšanja potrošnje Unije (glej uvodno izjavo 240) je tržni delež uvoza kljub nižjemu absolutnemu obsegu kot leta 2022 v OPP dosegel najvišjo raven pri 42 % trga. Uvozne cene so nihale v skladu s splošnim trendom. Še vedno so znatno višje od egiptovskih cen; v OPP je bila povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav za 34 % višja od cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz Egipta.

(264)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je preiskava učinka subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(265)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(266)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike, ki se nanašajo na vse proizvajalce Unije, ocenila na podlagi informacij, ki jih je predložilo združenje GFE. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(267)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost in produktivnost.

(268)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(269)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(270)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %. Leta 2022 se je v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečal po sprostitvi ukrepov v zvezi s pandemijo COVID-19, kar je omogočilo stabilnejšo proizvodnjo. Poleg tega je leta 2022 več vzorčenih proizvajalcev Unije povečalo proizvodnjo, da bi ustvarili zaloge končnih izdelkov, saj so se pripravljali na načrtovano obnovo peči. Leta 2023 in v OPP pa se je obseg proizvodnje znatno zmanjšal, saj so proizvajalci Unije ob zaprtju nekaterih proizvodnih obratov (glej uvodno izjavo 271) prodajali nakopičene zaloge, industrija Unije pa se je soočala s povečanjem subvencioniranega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta.

(271)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju stalno upadala in se do konca OPP zmanjšala za 7 %. Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti od leta 2021 do konca OPP je bilo deloma posledica tega, da so nekateri proizvajalci Unije opustili proizvodnjo, pri čemer je družba Krosglass S.A. ustavila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na Poljskem, družba Electric Glass Fiber NL, B.V. pa je razglasila stečaj.

(272)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 8 %, in sicer s 87 % na 80 %, saj se je obseg proizvodnje zmanjšal bolj kot proizvodna zmogljivost.

(273)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje na prostem trgu in tržni delež

(274)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje proizvajalcev Unije na prostem trgu Unije zmanjšal za 15 %. Potrošnja na prostem trgu se je zmanjšala za 2 % (glej uvodno izjavo 240), kar je privedlo do 15-odstotnega zmanjšanja njihovega tržnega deleža s prvotnih 47 % leta 2021 na 40 % v OPP.

(275)

Kar zadeva zaprti trg, sta se obseg za lastne potrebe in tržni delež na trgu Unije v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje za lastne potrebe in tržni delež

(276)

Obseg prodaje na zaprtem trgu na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %. Prodaja na prostem in prodaja na zaprtem trgu sta od leta 2021 do konca OPP upadli, vendar je bil upad prodaje na zaprtem trgu za šest odstotnih točk manjši kot na prostem trgu.

(277)

Tržni delež industrije Unije za lastne potrebe (izražen kot odstotek celotne proizvodnje Unije) je leta 2021 in 2022 ostal stabilen pri 17 %, nato se je nekoliko povečal in v preostalem obdobju ostal stabilen pri 18 %.

(278)

Potrošnja Unije je v letih 2023 in v OPP ostala razmeroma stabilna, leta 2022 pa se je povečala. Proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 % oziroma 15 %. Posledično je industrija Unije izgubila tržni delež, medtem ko se je tržni delež uvoza iz zadevne države v obravnavanem obdobju povečal.

(279)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(280)

V obravnavanem obdobju se je število zaposlenih v industriji Unije zmanjšalo za 17 %, pri čemer je sprva nekoliko naraslo, nato pa znatno upadlo. Začetno 2-odstotno povečanje v letu 2022 je bilo posledica povečane proizvodnje in prodaje po sprostitvi omejitev zaradi pandemije COVID-19. Nato je bilo treba zmanjšati število zaposlenih v industriji Unije zaradi prilagoditve zahtevnim tržnim razmeram in ohranitve operativne učinkovitosti, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo skupno zmanjšanje za 17 %. Eden od vzrokov za zmanjšanje zaposlenosti je bilo zapiranje obratov.

(281)

Produktivnost se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %. Med letoma 2021 in 2023 se je zmanjšala s 190 ton/EPDČ na 166 ton/EPDČ, nato pa se je v OPP povečala na 198 ton/EPDČ. Slednje je posledica znatnega zmanjšanja zaposlenosti. Povečanje učinkovitosti je bilo posledica naložb v peči, ki jih je izvedlo več proizvajalcev izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 270.

(282)

Subvencioniranje se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo, kot je pojasnjeno v zgornjem oddelku 3.

(283)

Subvencijska stopnja je bila znatno višja od stopnje de minimis. Dejansko subvencioniranje je glede na obseg in cene uvoza iz Egipta močno vplivalo na industrijo Unije.

(284)

Ker je izvoznik iz Egipta nenehno nepošteno oblikoval cene, je bilo tudi nemogoče, da bi industrija Unije okrevala po preteklih praksah subvencioniranja.

(285)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji

(286)

V obravnavanem obdobju se je povprečna prodajna cena na enoto povečala za 7 %. Leta 2022 se je v primerjavi z letom 2021 močno povišala, in sicer za 40 %, saj so vzorčeni proizvajalci Unije povišanje stroškov, ki je bilo posledica inflacije, zaradi povečanega povpraševanja lahko prenesli na stranke. Vendar so se leta 2023 in v OPP povprečne prodajne cene znižale zaradi zmanjšanja povpraševanja na trgu Unije, njegovega le delnega okrevanja v po upadu zaradi pandemije COVID-19 in povečanega cenovnega pritiska uvoza. Cene so bile v OPP kljub znatnemu zvišanju proizvodnih stroškov v Uniji za 24 % le za 7 % višje kot leta 2021 (glej uvodno izjavo 287).

(287)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 24 %. Med letoma 2021 in 2023 so se zaradi povišanja stroškov dela in surovin povečali za 26 %. Poleg tega so bili stroški energije nestanovitni, kar je znatno vplivalo na industrijske panoge, ki so močno odvisne od energije. Stroški proizvodnje na enoto so se v OPP v primerjavi z letom 2023 nekoliko znižali, vendar še vedno ostali visoko nad ravnjo iz leta 2021 zaradi znižanja cen energije, izboljšane energijske učinkovitosti in uspešnih strategij upravljanja stroškov. Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju zvišali za 24 %. Zaradi cenovnega pritiska subvencioniranega uvoza industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen v skladu s povečanjem stroškov proizvodnje.

(288)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(289)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so sledili stalnemu trendu naraščanja in so se v obravnavanem obdobju skupno povečali za 14 %. Povečanje je bilo predvsem posledica pritiskov na trgu dela, saj so podjetja povišala plače, da bi na zaostrenem trgu dela po pandemiji COVID-19, ki ga je zaznamovala visoka inflacija, zadržala in privabila zaposlene.

(290)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(291)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 36 %. Povečanje v letu 2022 je bilo sprva posledica strateškega kopičenja zalog v pričakovanju načrtovanih obnov peči (glej uvodno izjavo 294). To je bilo v skladu s prejšnjim obdobjem med okrevanjem po pandemiji COVID-19, ko je prišlo do znatnega porasta povpraševanja, kar je povzročilo težave v dobavni verigi, zaradi česar so proizvajalci Unije naročali več surovin, da bi zadovoljili zahteve proizvodnje. Po dokončanju obnove peči so se zaloge zmanjšale, saj je vzorčenim proizvajalcem Unije leta 2023 uspelo razprodati obstoječe zaloge. Vendar je bilo v OPP v primerjavi z letom 2023 ugotovljeno 9,8-odstotno povečanje zalog, saj se je potrošnja povečala močneje kot prodaja Unije, pri čemer se je povečal tržni delež uvoza. Ker je proizvodnja presegla rast prodaje, so se nakopičile zaloge.

(292)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(293)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Čeprav je industrija Unije leta 2021 utrpela izgube, se je dobičkonosnost leta 2022 začasno povečala, saj so vzorčeni proizvajalci Unije povišanje proizvodnih stroškov na enoto zaradi ugodnih tržnih razmer, povezanih z velikim povpraševanjem, lahko prenesli na stranke. Vendar se je dobičkonosnost leta 2023 in v OPP zmanjšala zaradi višjih stroškov, ki jih zaradi povečanega obsega subvencioniranega uvoza, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije in oviral njihov dvig, ni bilo več mogoče kompenzirati s povišanjem prodajnih cen.

(294)

Naložbe so se v OPP zmanjšale po 21-odstotnem povečanju leta 2022 in 148-odstotnem povečanju leta 2023 glede na leto 2021. V OPP pa so se naložbe zmanjšale za 13 % v primerjavi z letom 2021 in za 60 % v primerjavi z letom 2023. Začetno povečanje naložb je zajemalo predvsem stroške obnove peči vzorčenih proizvajalcev Unije. Te obnove so po določenem času iz tehničnih razlogov obvezne. Te potrebne naložbe, načrtovane v skladu s časovnim načrtom, ki temelji na življenjskem ciklu peči, so bile izvedene v neugodnih tržnih razmerah, ki so prevladovale leta 2023 in v OPP.

(295)

Denarni tok je od leta 2021 do obdobja preiskave nihal zaradi nestanovitnih tržnih razmer. V obravnavanem obdobju je bilo leto 2022 edino leto, v katerem so vsi vzorčeni proizvajalci Unije dosegli znaten dobiček, kar je privedlo do pozitivnega denarnega toka. Ta se je nato izčrpal pri kopičenju zalog pred načrtovano obnovo peči. Leta 2023 in v OPP so denarni tokovi kljub veliki izgubi ostali pozitivni. To navidezno protislovno stanje bi bilo mogoče v veliki meri pripisati znatnemu pozitivnemu učinku na denarni tok zaradi zmanjšanja ravni zalog, ki so se nakopičile leta 2022, tj. zaloge, ki so se nakopičile v obdobju takoj po okrevanju, so bile razprodane, kar je za industrijo ustvarilo denarni tok.

(296)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je gibala v skladu z dobičkonosnostjo: leta 2022 se je najprej povečala, nato pa se je leta 2023 poslabšala, kar se je v OPP samo še stopnjevalo, to pa je industriji Unije otežilo zbiranje kapitala in rast.

(297)

Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna le leta 2022, medtem ko je v letih 2021 in 2023 ter v OPP ustvarjala izgubo ob povečanju uvoza iz Egipta po cenah, ki so bile nižje od povprečnih prodajnih cen in stroškov proizvodnje industrije Unije. Cene za industrijo Unije in za uvoz so bile leta 2022 neobičajne zaradi visokih pričakovanj glede večje potrošnje med okrevanjem po pandemiji COVID-19 in zvišanja stroškov energije zaradi vojne agresije v Ukrajini. V tem obdobju je strmo zvišanje cen industriji Unije omogočilo, da je ustvarila dobiček.

(298)

Leta 2023 in v OPP se je razlika med prodajnimi cenami industrije Unije in uvoznimi cenami iz Egipta povečala. Cene Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 7 %, uvozne cene iz Egipta pa so se znižale za 10 %. Zaradi nizkocenovnega uvoza iz Egipta, ki je bil na trgu Unije na voljo v vse večjem obsegu, je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje cene na raven, nižjo od svojih stroškov proizvodnje, in prodajati z izgubo. Njen tržni delež se je ob koncu OPP zmanjšal s 47 % na 40 %.

(299)

Skoraj vsi kazalniki škode so v celotnem obravnavanem obdobju zabeležili splošen negativen trend. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost in donosnost naložb so se v skladu z zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža poslabšali. Leta 2022 si je Unija lahko nekoliko opomogla, saj se je po odpravi ukrepov zaradi pandemije COVID-19 povpraševanje po izdelkih iz brezkončnih steklenih vlaken povečalo. Vendar se je položaj industrije Unije leta 2023 in v OPP zaradi večjega obsega subvencioniranega uvoza iz Egipta po padajočih cenah še dodatno poslabšal, kar je razvidno iz večjih izgub.

(300)

Drugi gospodarski kazalniki, kot je donosnost naložb, so bili v obravnavanem obdobju, z izjemo leta 2022, negativni. To je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da sama financira dejavnosti in zbira kapital, kar je srednje- in dolgoročno oviralo njeno rast in ogrozilo njeno preživetje.

(301)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(302)

Komisija je v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe preučila, ali je subvencioniran uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 8(6) osnovne uredbe je preučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne subvencionirani uvoz iz zadevne države, ni pripisala subvencioniranemu uvozu. Ti dejavniki so bili: uvoz iz tretjih držav razen Egipta, izvoz industrije Unije, povišanje stroškov surovin in energije za industrijo Unije ter razvoj na zaprtem trgu.

(303)

Preiskava je pokazala, da se je obseg subvencioniranega uvoza iz Egipta, s katerim so se nelojalno nižale cene industrije Unije (glej uvodno izjavo 253), v obravnavanem obdobju povečal v absolutnem in relativnem smislu, tj. kot odstotek celotne potrošnje. Njihov tržni delež se je povečal z 12 % leta 2021 na 18 % v OPP. Hkrati se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 7 %.

(304)

Povprečna cena na enoto subvencioniranega uvoza iz Egipta se je med letom 2021 in OPP po znatnem zvišanju leta 2022 znižala za 10 %. V vsakem preučenem obdobju so bile egiptovske cene nižje od cen, ki jih je v istem obdobju zaračunavala industrija Unije.

(305)

Preiskava je pokazala, da so uvozne cene iz Egipta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so uvozne cene znatno nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije. Medtem ko so se povprečni stroški industrije Unije na enoto v obravnavanem obdobju povišali za 24 %, predvsem zaradi višjih stroškov energije in surovin, njenih prodajnih cen zaradi cenovnega pritiska subvencioniranega uvoza iz Egipta ni bilo mogoče ustrezno povišati. Zato je bilo edino obdobje, v katerem so bile prodajne cene industrije Unije višje od stroškov proizvodnje, le v času zvišanja leta 2022. Leta 2021 in v naslednjih letih so cene ostale pod ravnjo stroškov, kar je industriji Unije preprečilo, da bi pokrila svoje stroške in dosegla razumno stopnjo dobička.

(306)

Skupni učinek trajnega nelojalnega nižanja prodajnih cen in nezmožnosti industrije Unije, da bi povišala svoje cene skladno z naraščajočimi stroški proizvodnje, je povzročil znaten padec cen in oviranje njihovega dviga.

(307)

Industrija Unije je leta 2021 ustvarjala izgubo, leta 2022 je postala dobičkonosna, od leta 2023 pa ponovno ustvarja izgubo. Čeprav se je dobičkonosnost leta 2022 znatno izboljšala, se je nato močno poslabšala in leta 2023 dosegla –7,3 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa –10,6 %. To poslabšanje je sovpadalo z izrazitim znižanjem uvoznih cen iz zadevne države po letu 2022. Čeprav so se uvozne cene leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povišale, so se leta 2023 znatno znižale, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se še dodatno znižale. Obseg uvoza iz Egipta se je leta 2022 povečal, leta 2023 se je rahlo zmanjšal, vendar je ostal nad ravnjo iz leta 2021, v OPP pa je dosegel vrh, saj se je povzpel na raven, ki je bila za 47 % višja kot leta 2021. Kombinacija padajočih cen Unije, čedalje cenejšega uvoza in ponovne rasti obsega uvoza je negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije, kar je prispevalo k poslabšanju njene dobičkonosnosti od leta 2023.

(308)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je povečanje subvencioniranega uvoza iz zadevne države v obravnavanem obdobju povzročilo znatno povečanje njegovega tržnega deleža na račun industrije Unije. Ta uvoz je pomenil znaten pritisk na industrijo Unije, saj je tudi nelojalno nižal prodajne cene in oviral dvig cen industrije Unije, kar je v obravnavanem obdobju privedlo do znatnega poslabšanja njenega položaja v zadevnem obdobju.

(309)

Obseg, tržni delež in povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je prikazano v uvodni izjavi 256.

(310)

Gibanje njihovega obsega in tržnega deleža je analizirano v uvodnih izjavah 257 do 263. Analiza gibanj cen in sklep za posamezno tretjo državo (po pomembnosti v smislu tržnega deleža) glede vzročne zveze sta navedena v uvodnih izjavah 311 do 315.

(311)

Povprečna cena na metrično tono uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz Malezije se je leta 2022 najprej zvišala za 32 %, leta 2023 in v OPP pa je močno padla. Komisija je zato sklenila, da bi uvoz iz Malezije morda do neke mere prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, zlasti ker je bila uvozna cena iz Malezije nižja od stroškov proizvodnje na enoto, ki jih ustvarijo proizvajalci Unije. Vendar ta uvoz glede na splošno zmanjšanje njegovega obsega in tržnega deleža v obravnavanem obdobju ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in ugotovljeno znatno škodo.

(312)

Cene iz LRK, vključno z veljavnimi dajatvami, so bile v letih 2021 in 2022 višje od ravni cen industrije Unije, vendar so bile leta 2023 in v OPP nižje od ravni cen industrije Unije, s čimer so prav tako morda prispevale k utrpeli znatni škodi. Čeprav je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Kitajske prispeval k škodi, ugotovljeni v obdobju preiskave, je sklenila, da ta dejavnik, čeprav je pomemben, ne more zmanjšati resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz Egipta in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, saj sta povečanje obsega in trajni cenovni pritisk iz Egipta neposredno sovpadala s poslabšanjem prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije, kar je jasen vir škode.

(313)

Povprečna cena uvoza v Unijo iz Bahrajna se je najprej zvišala za 57 %, nato pa se je leta 2023 in v OPP postopoma znižala na raven, ki je bila za 8 % nižja od ravni iz leta 2021. Ostala je precej pod ravnjo prodajne cene industrije Unije, z izjemo ravni cen leta 2022. Povprečna cena uvoza iz Tajske v Unijo se je v obravnavanem obdobju znižala za 50 %, predvsem zaradi njegovih nerazumno visokih cen v letih 2021 in 2022, ko so bile količine uvoza neznatne. Po tem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz Tajske v Unijo precej nižja od ravni prodajne cene industrije Unije. Čeprav je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Bahrajna in Tajske povzročil škodo, ugotovljeno v obdobju preiskave, je sklenila, da ta dejavnik, čeprav je pomemben, ne more zmanjšati resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz Egipta in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, saj sta povečanje obsega in trajni cenovni pritisk iz Egipta neposredno sovpadala s poslabšanjem prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti industrije Unije, kar je jasen vir škode.

(314)

Povprečna cena na metrično tono uvoza iz Združenega kraljestva je bila podobna povprečni ceni industrije Unije ali višja od nje ter znatno višja od cene uvoza iz Egipta. Cene so se med letoma 2021 in 2023 najprej povišale za 39 %, nato pa so se v OPP znižale na 1 244 EUR. Komisija je zato sklenila, da uvoz iz Združenega kraljestva zaradi zmanjšanja obsega, omejenega tržnega deleža in višjih ravni cen v primerjavi z drugimi viri uvoza, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ne zmanjšuje vzročne zveze s subvencioniranim uvozom iz zadevne države.

(315)

Povprečne cene uvoza iz drugih tretjih držav, razen Malezije, LRK, Bahrajna, Združenega kraljestva in Tajske, so bile višje od cen uvoza iz Egipta. Komisija je sklenila, da bi uvoz iz drugih tretjih držav lahko do neke mere prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, saj so bile cene uvoza iz teh držav nižje od stroškov proizvodnje na enoto, ki jih ustvarijo proizvajalci Unije. Vendar zaradi višjih ravni cen v primerjavi s subvencioniranim uvozom iz Egipta ta uvoz ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in ugotovljeno znatno škodo.

(316)

Tehtana povprečna raven cen vsega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, razen iz Egipta, je nihala v skladu s splošnim trendom zvišanja v letu 2022, ki mu je sledilo postopno zniževanje leta 2023 in v OPP. Uvozne cene iz teh virov so bile znatno višje od cene izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken, uvoženih iz Egipta, vendar so ostale nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije. Komisija je glede na znaten tržni delež tega uvoza in znižanje cene, ki je bila nižja od stroškov proizvodnje industrije Unije, sklenila, da je uvoz iz vseh drugih tretjih držav morda prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Zaradi znatno višjih ravni cen v primerjavi s subvencioniranim uvozom iz Egipta ta uvoz ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in ugotovljeno znatno škodo.

(317)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni zmanjšal resnične in bistvene vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in subvencioniranim uvozom iz zadevne države.

(318)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(319)

V obravnavanem obdobju se je izvoz industrije Unije povečal za 33 %, vendar je v primerjavi s skupno prodajo ostal majhen. Pri tem izvozu je šlo večinoma za izdelke z zahtevnejšimi tehničnimi specifikacijami, kar jih je ščitilo pred neposredno cenovno konkurenco. Posledično je lahko Unija dosegala višje cene za te izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken na mednarodnih trgih v primerjavi s trgom Unije. To je odražalo strateško usmerjenost na nišne trge v tujini.

(320)

Izvoz je industriji Unije omogočil, da je zaradi povečanega obsega prodaje in doseženih ravni cen, ki so bile višje kot na trgu Unije, izboljšala svoj splošni finančni položaj.

(321)

Cene energije v Uniji so bile v obravnavanem obdobju zelo nestanovitne, naposled pa so se stabilizirale. Močno povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 so še zaostrile posledice geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na oskrbo z energijo, zlasti zaradi neupravičene in neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini. Povišanje cen energije je znatno vplivalo na proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije. Do leta 2023 pa se je cena energije znižala.

(322)

Preiskava je pokazala, da so se stroški glavnih surovin v letu 2022 občutno povišali, kar je prispevalo k znatnemu povišanju prodajne cene na enoto, saj je industrija Unije te stroške lahko prenesla na stranke. Nasprotno pa so se leta 2023 stroški surovin še naprej poviševali, prodajna cena na enoto pa se je znižala, saj industrija Unije teh dodatnih stroškov ni mogla prenesti na stranke. V OPP so se stroški surovin v primerjavi stroški, zabeleženimi v letih 2023 in 2022, znižali, tržne cene v Uniji pa so še dodatno upadle, saj industrija Unije zaradi cenovnega pritiska subvencioniranega uvoza ni mogla ohraniti ali povišati svojih cen.

(323)

Komisija je sklenila, da so višji stroški energije in surovin lahko prispevali k povečanju proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, vendar ne zmanjšujejo resnične in bistvene vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(324)

Prodaja na prostem trgu in prodaja za lastno uporabo sta v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu, pri čemer se je prodaja za lastno uporabo, ki je predstavljala le 10 % celotne potrošnje, zmanjševala počasneje. Zato prodaje za lastno uporabo ni bilo mogoče šteti kot dejavnik, ki je oslabil vzročno zvezo med subvencioniranim uvozom iz zadevne države in njegovim učinkom na industrijo Unije.

(325)

Finančno stanje industrije Unije se je leta 2023 in v OPP na splošno poslabšalo. Te negativne okoliščine so časovno sovpadale s povečanim tržnim deležem subvencioniranega uvoza izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken iz zadevne države, ki je nelojalno nižala prodajne cene ter ovirale dvig cen in stroškov industrije Unije.

(326)

Analizirani so bili še drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da sta uvoz iz vseh drugih tretjih držav skupaj in zvišanje cen energije morda prispevala k znatni škodi, ugotovljeni za industrijo Unije, vendar nista oslabila resnične in bistvene povezave s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(327)

Poleg tega je bil tržni delež uvoza iz zadevne države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znaten in nad pragom de minimis, ugotovljeno je bilo tudi subvencioniranje, egiptovski uvoz je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, ugotovljena pa sta bila tudi upad cen in oviranje dviga cen. Ti elementi kažejo, da je subvencionirani uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije, ne glede na drugi uvoz, subvencionirani ali ne.

(328)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov subvencioniranega uvoza.

(329)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je subvencionirani uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in znatno škodo.

(330)

Komisija je v uvodni izjavi 301 sklenila, da je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom utrpela znatno škodo. Zato je v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe ocenila, ali bi obstajala verjetnost nadaljevanja škode, ki jo je povzročil subvencionirani uvoz iz Egipta, če bi se ukrepi proti njemu iztekli.

(331)

V uvodnih izjavah 225 do 229 te uredbe so bili analizirani naslednji dodatni elementi: proizvodna zmogljivost, povečanje izvoza, nadaljnja privlačnost trga Unije in prakse izogibanja.

(332)

Glede na navedeno je bil sprejet sklep, da bi se brez ukrepov subvencionirani uvoz iz Egipta na škodljivi ravni najverjetneje močno povečal, znatna škoda, ki bi jo povzročil, pa bi se nadaljevala.

(333)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje subvencioniranega uvoza iz zadevne države po cenah na škodljivi ravni, s čimer bi se še dodatno povečala škoda, ki bi jo utrpela industrija Unije. Posledično bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena.

(334)

Komisija je v skladu s členom 31 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih izravnalnih ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev in uporabnikov.

(335)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v OPP zaradi subvencioniranega uvoza iz zadevne države utrpela znatno škodo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 271, sta dva proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi neugodnih tržnih razmer popolnoma opustila proizvodnjo izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken.

(336)

Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani in/ali ponovno pridobi svoj tržni delež, poveča proizvodnjo in izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene za kritje stroškov proizvodnje in doseže raven dobičkonosnosti, ki bi se pričakovala v običajnih konkurenčnih pogojih, tudi ob upoštevanju tega, da so bili za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta aprila 2026 uvedeni protidampinški ukrepi (glej uvodno izjavo 2). Na podlagi tega bi položaj Unije spet postal vzdržen in ji omogočil prihodnje naložbe.

(337)

Razveljavitev ukrepov bi verjetno povzročila nadaljnjo izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti, ki je leta 2023 in v OPP postala negativna. To bi lahko povzročilo dodatno zaprtje proizvodnih obratov in odpuščanje ter s tem ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije.

(338)

Komisija je zato sklenila, da bi bilo nadaljevanje izravnalnih ukrepov na uvoz izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta v interesu industrije Unije.

(339)

Nepovezani uvozniki in trgovci niso predložili informacij o svojih interesih, ki jih zadeva ta preiskava.

(340)

Komisija je ugotovila, da lahko uvozniki in trgovci z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji zlahka in učinkovito zamenjajo vire oskrbe, saj so ti izdelki v veliki meri standardizirani (58).

(341)

Komisija je preučila, ali se je položaj nepovezanih uvoznikov, kot je bil preučen v prvotni uredbi (59), spremenil, in ugotovila, da ni bilo bistvenih sprememb, saj so ti kljub ukrepom še naprej uvažali, kot je bilo predvideno.

(342)

Komisija je ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike in trgovce predvidoma omejen ter da ne bo očitno večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(343)

Uporabnika Tolnatext in Rymatex sta poslala izpolnjen vprašalnik za uporabnike. Tolnatext je predložil isti dopis, kot ga je predložil v protidampinški preiskavi proti Bahrajnu, Egiptu in Tajski (60), v katerem je nasprotoval uvedbi protidampinških ukrepov za uvoz iz navedenih treh držav. Komisija je v nadaljevanju obravnavala trditve, ki so se zdele relevantne za ta postopek.

(344)

Družba Tolnatext je trdila, da proizvajalci Unije niso povečali svoje zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, zlasti neposrednim rovingom, da bi ustrezno zadostili povpraševanju uporabnikov, čeprav so bili zaščiteni z obstoječimi protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi. Opozorili so tudi, da proizvajalci Unije nekaterega rovinga, kot je roving z nizkim številom tex, ne promovirajo dejavno in ga ne prodajajo, pri nekaterih pa proizvajalci Unije ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, ki jih zahtevajo uporabniki, zaradi česar so uporabniki zelo odvisni od razpoložljivosti določenih izdelkov iz alternativnih virov. Poleg tega je na uporabnike negativno vplival čedalje bolj koncentriran oligopol peščice proizvajalcev Unije, kar je ustvarilo dodatno tveganje zmanjšanja razpoložljivosti rovinga z nizkim številom tex.

(345)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je trditev, da proizvajalci Unije niso povečali svoje zmogljivosti za oskrbo trga Unije z izdelki iz brezkončnih steklenih vlaken, neutemeljena. Industrija Unije je kljub zahtevnim tržnim razmeram izvedla znatne naložbe in ima prosto zmogljivost. Nadaljnja širitev zmogljivosti zahteva dolgoročne kapitalske zaveze, ki so odvisne od ohranjanja enakih konkurenčnih pogojev, v katerih lahko konkurenčni proizvajalci pričakujejo pravično donosnost naložb. Industrija Unije se je soočala tudi z nepošteno konkurenco in zahtevnimi tržnimi razmerami.

(346)

Komisija se prav tako ni strinjala s trditvijo, da proizvajalci Unije ne proizvajajo nekaterih specifičnih vrst izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken ali nimajo zadostnih zmogljivosti za njihovo dobavo ali da nekatere tehnične zahteve niso izpolnjene. Natančneje, več proizvajalcev Unije ima tehnologijo in zmogljivost za proizvodnjo neposrednega rovinga z nizkim številom tex, industrija Unije pa prosto zmogljivost, ki bi jo bilo mogoče nameniti dodatni proizvodnji.

(347)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da ima industrija Unije tehnološke zmogljivosti in zmogljivosti za dobavo zadevnih vrst izdelka, ter zavrnila trditev.

(348)

Komisija je poleg tega ugotovila, da nadaljevanje izravnalnih ukrepov družbi Jushi Egypt ne bi preprečilo oskrbe trga Unije po poštenih cenah, kar dokazuje nadaljnja prisotnost egiptovskih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken na trgu Unije.

(349)

Komisija je ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na uporabnika predvidoma omejen ter da ne bo očitno večji od pozitivnega učinka ukrepov na industrijo Unije.

(350)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi veljavnih ukrepov v zvezi z uvozom izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Egipta, ki bi bili v interesu Unije.

(351)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja in nadaljevanja škode zaradi subvencioniranega uvoza iz Egipta ter o interesu Unije bi bilo treba izravnalne ukrepe za izdelke iz brezkončnih steklenih vlaken iz Egipta ohraniti.

(352)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (61) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(353)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (EU) 2016/1037 –