(1)

Spomladi in poleti 2025 je Hrvaško prizadelo več slabih vremenskih razmer. Rastna sezona se je začela z dvema obdobjema velikega mraza sredi marca in v začetku aprila, ki ju je spremljala zmrzal. V istem obdobju sta na donose nekaterih kmetijskih rastlin vplivali tudi presežna količina padavin in suša. Skupni učinek teh težav je povzročil znatno škodo pri proizvodnji sliv, lešnikov, vinogradniški proizvodnji, proizvodnji lucerne in sladkorne pese.

(2)

Ciper je v poletnih mesecih leta 2025 prizadela huda suša, ki sta jo povzročila pomanjkanje padavin in izjemna vročina. Pomanjkanje padavin je bilo opazno že od maja. Daljša suša je imela nepopravljive posledice za več kmetijskih sektorjev in rastlin, kar je povzročilo znatno zmanjšanje proizvodnje agrumov, banan, fig, granatnih jabolk, opuncij, vinogradniške proizvodnje, proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, žit, krme ter čebelarskih proizvodov. Povzročila je tudi znatno povečanje stroškov krme za govedo, ovce in koze.

(3)

Portugalsko je januarja in februarja 2026 prizadelo neurje Kristin. Zelo močno deževje, močni vetrovi in visoki valovi so povzročili poplave in hude incidente, povezane z vremenom, ki so uničili kmetijska zemljišča in infrastrukturo. Neurje je povzročilo znatne izgube na področju kmetijske proizvodnje. Obsežne posledice nevihte so vplivale na kmetijsko proizvodnjo poljščin, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, vinski sektor in živinorejski sektor.

(4)

V poletnih mesecih leta 2025 so Romunijo prizadele zelo slabe vremenske razmere. Romunija je utrpela hudo sušo, ki se je začela junija in nadaljevala do avgusta, s ponavljajočimi se vročinskimi valovi. Do tega zelo vročega in suhega vremena je prišlo v obdobju polne rasti kmetijskih rastlin, kar je povzročilo znatno škodo na koruzi in sončnicah.

(5)

Slovenijo sta spomladi 2025, in sicer marca in aprila, prizadeli hladni obdobji, pri čemer so bile temperature na več lokacijah pod ravnjo zmrzovanja. Skupni učinek teh dveh zmrzali na začetku rastne dobe je povzročil znatno škodo pri proizvodnji jabolk.

(6)

Velika škoda, ki so jo slabe vremenske razmere in naravne nesreče povzročile na področju kmetijstva, in posledična izguba dohodka prizadetih proizvajalcev na Hrvaškem, Cipru, Portugalskem, v Romuniji in Sloveniji ogrožata ekonomsko uspešnost kmetijskih gospodarstev v teh državah članicah.

(7)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep za reševanje specifičnih problemov zaradi slabih vremenskih razmer in naravnih nesreč na Hrvaškem, Cipru, Portugalskem, v Romuniji in Sloveniji.

(8)

Velika škoda in premoženjske izgube, ki so jih zaradi slabih vremenskih razmer in naravnih nesreč utrpeli kmetijski proizvajalci, so specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ga ni mogoče pravočasno odpraviti z ukrepi iz členov 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z edinstvenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Poleg tega te razmere ne zahtevajo ukrepov za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(9)

Znesek, ki bo na voljo Hrvaški, Cipru, Portugalski, Romuniji in Sloveniji, bi bilo treba določiti tako, da se upoštevata zlasti vsakokratna teža teh držav članic v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih meja za neposredna plačila iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter vpliv slabih vremenskih razmer in naravnih nesreč nanje.

(10)

Hrvaška, Ciper, Portugalska, Romunija in Slovenija bi morali nujno finančno podporo razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih, pravičnih in nediskriminatornih meril, pri katerih se upoštevata obseg težav in dejanska gospodarska škoda, s katerimi se spoprijemajo prizadeti kmetje, kot je na primer minimalni odstotek izgub pri proizvodnji v upravičenem sektorju ali za upravičene kmetijske rastline. Zagotoviti bi morali, da so prizadeti kmetje končni upravičenci nujne finančne podpore, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(11)

Glede na to, da bi se z zneskom, dodeljenim Hrvaški, Cipru, Portugalski, Romuniji in Sloveniji, rešil samo del gospodarskih težav, s katerimi se srečujejo prizadeti kmetje, bi bilo treba Hrvaški, Cipru, Portugalski, Romuniji in Sloveniji dovoliti, da navedenim kmetom dodelijo dodatno nacionalno podporo pod pogoji, ki jih določa ta uredba.

(12)

Da bi Hrvaški, Cipru, Portugalski, Romuniji in Sloveniji omogočili prožnost pri razdeljevanju nujne finančne podpore Unije, tako da bi se upoštevale okoliščine prizadetih kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da to nujno finančno podporo kumulirajo z drugimi podporami, financiranimi iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi prizadeti kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(13)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morali Hrvaška, Ciper, Portugalska, Romunija in Slovenija upoštevati podporo, dodeljeno iz drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih zavarovalnih shem v odziv na utrpljeno premoženjsko izgubo.

(14)

Ker je nujna finančna podpora Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneska, dodeljenega državi članici, ki ni sprejela eura, v njeno nacionalno valuto, kot velja za Romunijo. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za nujno finančno podporo, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (3) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(15)

Da bi bil ta izredni ukrep učinkovit, bi morali upravičenci hitro prejeti nujno finančno podporo. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti pravočasno spremljanje proračuna Unije, sprotno nadaljnje ukrepanje in učinkovito uporabo kmetijske rezerve, da bi se čim bolj povečala njena razpoložljivost in zmogljivost za hiter odziv na nastajajoče krize. Zato je primerno določiti datum za upravičenost, do katerega bi morale države članice to podporo izplačati upravičencem. Vsa plačila, izvršena po navedenem datumu, bi se morala šteti za neupravičena do sredstev Unije.

(16)

Unija bi morala zato financirati odhodke, ki jih imajo Hrvaška, Ciper, Portugalska, Romunija in Slovenija pri tem izrednem ukrepu, le kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Zato bi bilo treba nujno finančno podporo Unije izplačati do 28. februarja 2027.

(17)

Ker plačila, izvedena po 28. februarju 2027, ne smejo veljati za upravičena, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127, ki določa sorazmerno zmanjšanje mesečnih plačil, izvršenih po roku, ne uporablja.

(18)

Hrvaška, Ciper, Portugalska, Romunija in Slovenija bi morali Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, zlasti opis ukrepov, merila, ki se uporabljajo za določitev upravičenih kmetijskih sektorjev in rastlin, ter prizadeta geografska območja, da se Komisiji omogoči spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(19)

Da bi kmetje nujno finančno podporo prejeli čim prej, bi morali Hrvaška, Ciper, Portugalska, Romunija in Slovenija to uredbo začeti izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –