AR 1 za odstavek 4

(Splošno)

Pojma ‚splošna računovodska poročila‘ in ‚splošne izjave o trajnostnosti ‘ pomenita poročila, ki:

AR 2 za odstavek 11

(Teme, specifične za posamezne subjekte)

Glede na dejstva in okoliščine podjetja lahko obstajajo teme , ki niso zajete v tematskih zahtevah ESRS in jih podjetje obravnava v skladu s svojo oceno pomembnosti . To se lahko zgodi, kadar sta poslovni model in strategija podjetja povezana s pomembnimi vplivi , tveganji in priložnostmi , ki ne ustrezajo temam ESRS.

AR 3 za odstavek 11

(Zahteve za razkritja, specifična za posamezne subjekte)

Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, zagotovi, da:

AR 4 za odstavek 11

(Razkritja, specifična za posamezne subjekte, in metrike)

Podjetje pri določanju uporabnosti metrik za vključitev v razkritja, specifična za posamezne subjekte, zagotovi, da:

AR 5 za odstavek 12

(Viri za razkritja, specifična za posamezne subjekte)

Podjetje lahko pri pripravi svojih razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, uporabi razpoložljive primere dobre prakse, okvire ali standarde poročanja, kot so smernice MSRP za posamezne panoge in standardi organizacije GRI (vključno z njenimi tematskimi in sektorskimi standardi).

AR 6 za odstavka 19 in 20

(Informacije, obravnavane kot celota)

Da bi podjetje doseglo cilj svoje izjave o trajnostnosti , določen v odstavku 3, upošteva, ali izjava o trajnostnosti kot celota zagotavlja pošteno predstavitev njegovih pomembnih vplivov , tveganj in priložnosti . Pri tej oceni se upošteva celotna slika, ki jo dajejo informacije, razkrite v celotni izjavi o trajnostnosti, in ne posamezna razkritja ločeno. To lahko privede do dodajanja informacij, specifičnih za posamezne subjekte, pa tudi do uporabe določbe iz odstavka 24 z uporabo meril za pomembnost informacij iz odstavka 23.

Uporaba ene ali več določb iz poglavja 5.4, 7.3, 7.4 ali 7.7 ne škoduje poštenemu predstavljanju, če podjetje poda pojasnila, ki uporabnikom omogočajo, da razumejo posledice za sporočene informacije in omejitve, ki iz tega izhajajo.

AR 7 za odstavek 20(b)

(Dodatne informacije v drugih okvirih poročanja)

V drugih okvirih poročanja ‚dodatne informacije‘ pomenijo vsebino, ki jo podjetje razkrije poleg zahtev iz standardov, da zagotovi pošteno predstavitev. V ESRS istemu namenu služi pojem ‚razkritja, specifična za posamezne subjekte‘.

AR 8 za odstavek 23

(Odločitve)

Pri upoštevanju koristnosti informacij za sprejemanje odločitev podjetje upošteva informacije, ki jih potrebujejo skupine takih uporabnikov, ne da bi bil njihov namen izpolniti vse posebne potrebe po informacijah vsakega posameznega uporabnika.

AR 9 za odstavek 27

(Pristop od zgoraj navzdol)

Pristop od zgoraj navzdol podjetju omogoča, da se izogne nepotrebnemu delu pri ocenjevanju pomembnosti ali nepomembnosti svojih vplivov , tveganj ali priložnosti za temo ali podtemo. Na splošno se pri pristopu od zgoraj navzdol od podjetja ne zahteva, da izvede oceno pomembnosti na ravni posameznih vplivov, tveganj in priložnosti. V nekaterih primerih je lahko potrebna večja raven razčlenjenosti ocenjevanja, če bi se lahko razumno pričakovalo, da bo na podlagi tega sprejet drugačen sklep o pomembnosti vplivov, tveganj ali priložnosti podjetja za temo ali podtemo.

Pri pristopu od zgoraj navzdol se lahko sklep o pomembnosti sprejme na ravni teme za skupne vplive, tveganja in priložnosti.

AR 10 za odstavka 27 in 28

(Združevanje pristopov)

Podjetje lahko ‚pristop od zgoraj navzdol‘ za nekatere teme združi z ‚analizo od spodaj navzgor‘ za druge teme.

AR 11 za odstavek 27

(Geografska območja)

Geografska območja ali geografske okoliščine se lahko analizirajo na različnih ravneh (država, regija, okrožje, povodje, ekosistem ali mesto ) glede na njihovo relevantnost za oceno.

AR 12 za odstavek 29

(Zahteve po razkritju iz ESRS 2 Splošna razkritja)

Zahteve po razkritju iz ESRS 2 Splošna razkritja so po svoji naravi temeljne, zato lahko zagotovijo pomembne informacije za vsa podjetja.

AR 13 za odstavek 32

(Primerne in dokazljive informacije ter opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti)

V skladu z uporabo primernih in dokazljivih informacij, ki so na voljo podjetju na datum poročanja brez čezmernih stroškov ali prizadevanj (poglavje 7.4):

AR 14 za odstavek 32

(Običajni notranji in zunanji viri)

Podjetje lahko pri ocenjevanju pomembnosti upošteva naslednje običajne notranje in zunanje vire: postopke skrbnega pregleda glede trajnostnosti in splošne postopke za upravljanje tveganj, ki jih izvaja; njegovo sodelovanje s prizadetimi deležniki ; izkušnje podobnih podjetij; poročila in statistične podatke, znanstvene podatke ter strokovne nasvete.

AR 15 za odstavek 32

(Značilnosti resnosti in časovno obdobje)

Podjetju pri ocenjevanju pomembnosti (glej odstavka 27 in 32) ni treba analizirati:

AR 16 za odstavek 32

(Raven ocenjevanja pomembnosti)

Naslednji odstavki obravnavajo podporo za določitev ravni, na kateri se izvede ocena pomembnosti . Raven združevanja ali razčlenitve, sprejeta za namene poročanja, se določi ločeno od ravni, na kateri se izvede ocena pomembnosti, in v skladu z določbami poglavja 3.3.2 Raven združevanja in razčlenitve.

Za geografska območja, opredeljena v skladu z odstavkom 32(b), bo podjetje morda moralo upoštevati poseben kontekst, da bi ocenilo pomembnost vplivov , tveganj ali priložnosti . To je lahko potrebno, če na primer pomembnosti ali nepomembnosti vpliva, tveganja ali priložnosti za temo ali podtemo ni mogoče ugotoviti brez upoštevanja posebnega konteksta ali če bi se lahko razumno pričakovalo, da bo posebni kontekst vplival na sklep o pomembnosti zadevnega vpliva, tveganja ali priložnosti.

Pri okoljskih temah dejavniki, ki vplivajo na obstoj negativnih vplivov v posebnem kontekstu geografskega območja , med drugim vključujejo: kakovost lokalnega zraka, vode in prsti ; razpoložljivost vode na območjih vodnega stresa ter prisotnost ogroženih vrst in ekosistemov na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti .

V zvezi z vplivi in odvisnostmi , povezanimi z naravo, so prvi trije koraki pristopa LEAP dragocena referenca za to, kako:

Pri socialnih temah dejavniki, ki vplivajo na obstoj negativnih vplivov v posebnem kontekstu geografskega območja, med drugim vključujejo: konfliktna območja in območja z visokim tveganjem ter prisotnost ranljivih skupin prebivalstva, kot so indigena ljudstva ali delavci migranti.

AR 17 za odstavek 37

(Ocenjevanje pomembnosti za podjetja, ki upravljajo naložbe pod določenimi pogoji)

Podjetje, ki v imenu svojih strank upravlja naložbe, za katere velja fiduciarna obveznost, na podlagi pooblastila, o katerem se dogovori s temi strankami, ne da bi zadržalo tveganja ali koristi lastništva, ni dolžno oceniti vplivov , tveganj in priložnosti , ki so povezane z navedenimi naložbami.

AR 18 za odstavke 38 do 39

(Primeri vplivov, povezanih s podjetjem)

V nadaljevanju sta navedena dva primera vplivov , povezanih s podjetjem:

AR 19 za odstavka 38 in 39

(Kvalitativni vidiki in kvantitativni pragovi)

Pri pristopu ‚od zgoraj navzdol‘ lahko za sklep o  pomembnosti zadostujejo kvalitativni vidiki. Pri pristopu ‚od spodaj navzgor‘ lahko podjetje glede na naravo vpliva , razpoložljive podatke in druge okoliščine uporabi kvalitativne vidike ali kvantitativne pragove.

AR 20 za odstavka 38 in 39

(Koraki pri ocenjevanju pomembnosti vplivov)

Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti vplivov upošteva naslednje korake:

AR 21 za odstavka 38 in 39

(Pojmi, ki se uporabljajo v drugih okvirih poročanja)

Izraz ‚najpomembnejši vplivi‘ v nekaterih obstoječih okvirih poročanja pomeni vplive , ki so v ESRS opisani kot ‚pomembni vplivi‘.

AR 22 za odstavka 40 in 41

(Razsežnost, obseg in nepopravljiv značaj)

Resnost vpliva se oceni na podlagi njegove razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja:

Negativen vpliv lahko zaradi katere koli od teh treh značilnosti (razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja) postane resen.

AR 23 za odstavek 42

(Deležniki)

Tipične kategorije prizadetih deležnikov podjetja so: delavci in predstavniki delavcev v  lastni delovni sili podjetja ter v višjih in nižjih delih njegove vrednostne verige , skupnosti, na katere vplivajo njegove poslovne dejavnosti podjetja ali dejavnosti v višjih in nižjih delih njegove vrednostne verige, ter potrošniki in končni uporabniki proizvodov in storitev podjetja. Pri upoštevanju prizadetih deležnikov je treba posebno pozornost nameniti deležnikom v teh kategorijah, ki so v posebej ranljivem položaju.

Narava se lahko šteje za tihega prizadetega deležnika.

AR 24 za odstavek 42

(Sodelovanje s prizadetimi deležniki)

Če podjetje v okviru postopka skrbnega pregleda (če tak postopek obstaja) sodeluje s prizadetimi deležniki zaradi opredelitve, ocenjevanja in obravnavanja negativnih vplivov , so rezultati tega sodelovanja dragocen prispevek k ocenjevanju pomembnosti , ki ga podjetje izvaja, ne da bi bilo treba za to ocenjevanje pomembnosti vzpostaviti ločen postopek sodelovanja. Vendar lahko podjetje za ocenjevanje pomembnosti, ki ga izvaja, pridobi tudi neposreden prispevek prizadetih deležnikov ali njihovih predstavnikov (kot so predstavniki delavcev ali sindikati), pa tudi uporabnikov poročanja o trajnostnosti in drugih strokovnjakov. To vključuje povratne informacije o sklepih podjetja glede opredelitve pomembnih vplivov, tveganj ali priložnosti ter glede tem , o katerih je treba poročati.

AR 25 za odstavek 42

(Predstavniki delavcev)

V skladu z Direktivo 2013/34/EU (računovodska direktiva), kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, vodstvo podjetja obvesti predstavnike delavcev na ustrezni ravni ter z njimi razpravlja o ustreznih informacijah in načinih pridobivanja ter preverjanja informacij o trajnostnosti. Tak postopek in, kjer je relevantno, s tem povezana komunikacija z ustreznimi upravnimi, poslovodnimi in nadzornimi organi sta dragocen element sodelovanja z  deležniki.

AR 26 za odstavek 43(a)

(Upoštevanje izvedenih politik in ukrepov)

Za ponazoritev se pri upoštevanju izvedenih politik in ukrepov pri ocenjevanju pomembnosti v zvezi z odstavkom 43(a) v primeru razlitja nafte prizadevanja za zajezitev razlitja štejejo za blažitev, medtem ko se odprava škode, ki jo je povzročilo razlitje, šteje za popravni ukrep .

AR 27 za odstavek 43(b)

(Ločeno obravnavanje politike)

Če politika vključuje prihodnje ukrepe , ki zagotavljajo, da bo učinkovito zmanjševala resnost ali verjetnost vpliva , se obstoj te politike in povezanih prihodnjih ukrepov ne upošteva pri ocenjevanju pomembnosti zadevnega vpliva.

AR 28 za odstavek 43(c)

Podjetje v primerih iz odstavka 43(c) ustrezno prilagodi svoj pristop k ocenjevanju pomembnosti , da zadosti potrebam uporabnikov po informacijah, kot je opisano v odstavku 23.

AR 29 za odstavek 48

(Notranje upravljanje tveganj)

Notranji okvir upravljanja tveganj je dragocen prispevek k ocenjevanju pomembnosti tveganj in priložnosti . Za kreditne institucije in zavarovalnice se lahko pri oceni pomembnosti upoštevajo veljavni bonitetni regulativni okviri.

AR 30 za odstavek 49

(Odvisnosti)

Odvisnosti lahko vplivajo na:

AR 31 za odstavek 49

(Prispevek k finančnim učinkom)

Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti tveganj in priložnosti upošteva njihov prispevek k  finančnim učinkom v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju na podlagi:

AR 32 za odstavek 51

(Vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov)

V nadaljevanju je predstavljen tak primer. Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb povzroča pomembne negativne vplive ali tveganja , povezana z  lastno delovno silo . Da bi spodbudilo povezane informacije (glej poglavje 9.1), podjetje:

AR 33 za odstavek 52

(Pomembna geografska območja)

Podjetje preuči možnost razčlenitve sporočenih informacij po pomembnih geografskih območjih (glej AR 11) na ustrezni ravni, kadar je resnost osnovnih pomembnih vplivov močno odvisna od značilnosti okvira teh geografskih območij ali kadar obstajajo pomembne razlike v dejavnostih podjetja, ki vplivajo na ta geografska območja.

Sprejeta raven združevanja ne sme zakriti medsebojnih povezav med vplivi, tveganji in njihovimi gonilnimi silami, ki obstajajo v posebnih geografskih okvirih, kot so kumulativni učinki na ekosisteme ali skupni viri.

AR 34 za odstavek 53

(Neustrezna raven združevanja)

Informacije se lahko zakrijejo, če bi neustrezna raven združevanja lahko vplivala na odločitve primarnih uporabnikov splošnih računovodskih izkazov ali na odločitve drugih uporabnikov splošnih izjav o trajnostnosti . Neustrezna raven združevanja vplivov , tveganj in priložnosti je lahko posledica združevanja tistih vplivov, tveganj in priložnosti, ki nimajo skupnih značilnosti, ali razčlenitve vplivov, tveganj in priložnosti, ki imajo skupne značilnosti. Informacije so zakrite, kadar se pomembne informacije zakrijejo z nepomembnimi informacijami.

AR 35 za odstavek 61

(Odvisno podjetje z drugačnim obdobjem poročanja)

Kadar se v konsolidirano izjavo o trajnostnosti vključijo odvisna podjetja z drugačnimi obdobji poročanja, lahko podjetje uporabi veljavne računovodske določbe, ki urejajo te okoliščine.

AR 36 za odstavek 61

(Delež v skupnih dejavnostih)

Brez poseganja v oprostitev iz odstavka 92 podjetje kot ‚ lastne dejavnosti ‘ razvrsti vplive , tveganja in priložnosti , povezane z njegovim deležem sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov skupne dejavnosti, pripoznanih v računovodskih izkazih.

AR 37 za odstavka 62 in 63

(Poročanje o vrednostni verigi za podjetja, ki upravljajo naložbe pod določenimi pogoji)

Podjetje, ki v imenu svojih strank upravlja naložbe, za katere velja fiduciarna obveznost, na podlagi pooblastila, o katerem se dogovori s temi strankami, ne da bi zadržalo tveganja ali koristi lastništva, ni dolžno zagotavljati podatkov o navedenih naložbah.

AR 38 za odstavek 63

(Metrike in vrednostna veriga)

Podjetje mora vključiti metrike , specifične za posamezne subjekte, ki zajemajo višji in nižji del njegove vrednostne verige , kadar je to potrebno v skladu z odstavkom 11, saj metrike, opredeljene v tematskih standardih ESRS, zajemajo le lastne dejavnosti, z izjemo emisij TGP (ESRS E1-8).

AR 39 za odstavek 71

(Zakupljena sredstva)

Na primer, zakupnik, in ne zakupodajalec, povzroča onesnaženje , uporablja energijo ali porablja vodo v zakupljeni tovarni. Zakupnik zato oceni pomembne vplive , povezane z uporabo zakupljenih sredstev v njegovih lastnih dejavnostih.

AR 40 za odstavek 84(b)

(Posodobitev primerjalnih informacij)

Podjetju ni treba posodobiti primerjalnega podatka, ker je prejelo nove informacije, če posodobljeni primerjalni podatki ne zagotavljajo uporabnih informacij, na primer kadar metodologija ocenjevanja za zadevno metriko na datum poročanja sistematično temelji na vhodnih podatkih iz prejšnjega obdobja.

AR 41 za odstavek 89

(O presojah)

Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti izvede različne presoje, poleg tistih, ki vključujejo ocene, ki lahko pomembno vplivajo na sporočene informacije, na primer pri:

AR 42 za odstavek 89

(Uporaba razumnih in utemeljenih predpostavk in ocen)

Uporaba razumnih ocen, tudi pri pripravi analize scenarijev ali občutljivosti, je bistven del priprave izjave o trajnostnosti podjetja. S tem se ne zmanjšuje uporabnosti teh informacij, če so pomembne predpostavke in ocene pojasnjene. Celo visoka stopnja merilne negotovosti ne bi nujno preprečila, da se s tako predpostavko ali oceno zagotovijo uporabne informacije ali dosežejo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B).

AR 43 za odstavek 89

(Uporaba razumnih in utemeljenih predpostavk in ocen)

Zahteva iz odstavka 88(b) se nanaša na ocene, za katere so potrebne najzahtevnejše, najbolj subjektivne ali najbolj kompleksne presoje.

AR 44 za odstavek 92

(Oprostitev in emisije TGP obsega 3)

Pri pripravi informacij o bruto emisijah TGP obsega 3 znotraj meja, opredeljenih v tem standardu in v AR 19 ESRS E1 Podnebne spremembe, se uporablja odstavek AR 24 ESRS E1 Podnebne spremembe.

AR 45 za odstavek 94

(Primerne in dokazljive informacije, ki so na voljo brez čezmernih stroškov ali prizadevanj)

Primerne in dokazljive informacije zajemajo dejavnike, ki so značilni za podjetje, pa tudi splošne razmere v zunanjem okolju. Vključujejo informacije o preteklih dogodkih in sedanjih razmerah ter napovedi prihodnjih razmer. Podjetju ni treba iskati izčrpnih informacij o tem.

Pri ocenjevanju, ali bi priprava razkritja na datum poročanja vključevala čezmerne stroške ali prizadevanja, podjetje posamično ali skupaj upošteva merila, kot so:

Podjetje pri ocenjevanju razpoložljivosti informacij:

AR 46 za odstavek 99 (Napake iz preteklih obdobij)

Napake iz preteklega obdobja so izpustitve in napačne navedbe v  izjavi podjetja o trajnostnosti za eno ali več preteklih obdobij. Take napake izhajajo iz neuporabe ali napačne uporabe zanesljivih informacij:

Take napake vključujejo: učinke matematičnih napak, napak pri uporabi opredelitev za metrike ali cilje , pomote ali napačne razlage dejstev in goljufije.

Popravki napak se razlikujejo od sprememb ocen. Ocene je morda treba posodobiti, ko so na voljo dodatne informacije.

AR 47 za odstavek 101

(Informacije, ki jih je mogoče izpustiti)

Dejstvo, da podjetjem, ki nimajo sedeža v Uniji, ni treba sporočati enakih informacij, se ne sme uporabiti za upravičenje izpustitve informacij na podlagi odstavka 101, točka (a).

AR 48 za odstavek 111

(Predstavitev podrobnejših informacij)

Podjetje lahko v  izjavi o trajnostnosti uporablja interne sklice med različnimi deli ali poddeli (vključno z dodatki), da olajša razumevanje povezav med različnimi informacijami. Ti interni sklici niso vključitev s sklicevanjem.

AR 49 za odstavek 113(a)

(Povezave v izjavi o trajnostnosti)

Povezave v  izjavi o trajnostnosti vključujejo:

AR 50 za odstavek 115

(Valuta, ki se uporablja)

Podjetje za denarne zneske uporabi isto valuto kot v računovodskih izkazih.

AR 1 za odstavek 4(a)

Razlike glede na meje poročanja, uporabljene v konsolidiranih računovodskih izkazih, lahko nastanejo, kadar je odvisno podjetje izključeno iz konsolidacije, ker s finančnega vidika ni pomembno (ESRS 1 Splošne zahteve, odstavek 62).

AR 2 za odstavek 6

Upoštevajo se naslednje oprostitve, možnosti ali druge posebne določbe:

Podjetje lahko informacije, zahtevane v odstavku 6, predstavi v oddelku Splošne informacije svoje izjave o trajnostnosti ali skupaj z ustreznimi razkritji, na katera se te informacije nanašajo.

AR 3 za odstavek 9

Podjetje lahko informacije, zahtevane v odstavku 9, predstavi v splošnem delu svoje izjave o trajnostnosti ali skupaj z ustreznimi tematskimi razkritji.

AR 4 za odstavek 10

Podjetje lahko informacije, zahtevane v odstavku 10, predstavi v splošnem delu svoje izjave o trajnostnosti ali v kazalu vsebine iz ESRS 2 Splošna razkritja IRO-2, AR 29, če izbere to možnost.

AR 5 za odstavek 12

Za namene tega razkritja upravljanje pomembnih vplivov , tveganj in priložnosti vključuje vzpostavljeni postopek skrbnega pregleda.

AR 6 za odstavek 12(a)

Zastopanost spolov v upravnem odboru se izračuna kot povprečno razmerje med ženskami in moškimi v upravnem odboru (10).

AR 7 za odstavek 12(b)

Strokovno znanje in spretnosti, povezani s trajnostnostjo, pomenijo strokovno znanje, ki jih organi neposredno imajo ali do katerih imajo dostop.

AR 8 za odstavek 12(c)

Opis odgovornosti vsebuje pregled, kako se odgovornosti vsakega organa ali posameznika v zvezi s pomembnimi vplivi , tveganji in priložnostmi ter povezanimi temami odražajo v pristojnostih podjetja, mandatu upravnega odbora podjetja in drugih povezanih politikah podjetja.

AR 9 za odstavek 16

Podjetje lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16, predstavi v obliki preglednice, v kateri si glavni koraki njegovega postopka skrbnega pregleda povežejo z ustreznimi razkritji v njegovi izjavi o trajnostnosti .

AR 10 za odstavek 18

Podjetje upošteva popolnost in celovitost podatkov ter natančnost rezultatov ocen kot vidike, ki so pomembni v okviru upravljanja tveganj , povezanega s postopkom poročanja.