(1)

V Direktivi Sveta 1999/105/ES (3) so navedena pravila o proizvodnji z namenom trženja in o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM).

(2)

Gozdovi pokrivajo približno 45 % površin v Uniji in imajo večnamensko vlogo, v kateri so zajete družbene, gospodarske, okoljske, ekološke in kulturne funkcije. Med drugim je osnovna funkcija, ki jo imajo gozdovi v politiki za blažitev podnebnih sprememb, ponor ogljika. Za izpolnjevanje teh vlog je bistvenega pomena visokokakovosten, podnebju prilagojen in raznolik GRM dokazanega izvora.

(3)

Zaradi razvoja znanstvenih oziroma tehničnih dognanj, posodobitve pravil in predpisov sheme Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za potrjevanje GRM v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: shema OECD za gozdno seme in rastline), novih prednostnih nalog politike Unije v zvezi s trajnostnostjo, prilagajanjem podnebnim spremembam in biotsko raznovrstnostjo, zlasti pa sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, ter izkušenj, pridobljenih med izvajanjem Direktive 1999/105/ES, bi bilo treba navedeno direktivo nadomestiti z novim aktom. Za zagotovitev enotne uporabe novih pravil po vsej Uniji bi moral imeti takšen akt obliko uredbe.

(4)

Cilj sheme OECD za gozdno seme in rastline je spodbuditi pridelavo in uporabo semen, delov rastlin in rastlin, ki se pridobivajo, dodelajo in tržijo na način, ki zagotavlja visoko kakovost in razpoložljivost GRM. Zaradi dolgih rastnih ciklov gozdov, stroškov zaradi nasadov in dolgoročne narave naložb v gozdove je bistveno, da gozdarji prejmejo popolnoma zanesljive informacije o izvoru in genetskih značilnostih GRM, ki ga uporabljajo v svojih nasadih. To pa je v shemi OECD za gozdno seme in rastline izpolnjeno s potrjevanjem in sledljivostjo. Shema pomembno prispeva k prilagajanju svetovnih gozdov spreminjajočim se podnebnim razmeram. Poudarek je na zagotavljanju visoke ravni genske raznovrstnosti znotraj vrst in na ohranjanju raznolikosti vrst, tudi z diverzifikacijo na gozdnem zemljišču. Tako se prilagoditveni potencial gozdov ohrani in izboljša za prihodnjo ponovno zasaditev območja z drevesi (v nadaljnjem besedilu: ponovno pogozdovanje) in ustvarjanje novih gozdov (v nadaljnjem besedilu: pogozdovanje). Ponovno pogozdovanje je lahko potrebno v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ali kadar dele obstoječega gozda prizadenejo ekstremni vremenski dogodki, požari v naravi, bolezni, napadi škodljivih organizmov in druge nesreče.

(5)

V evropskem zelenem dogovoru je izražena odločenost Komisije, da se spopade s podnebnimi spremembami in okoljskimi izzivi. Cilj dogovora je preoblikovati gospodarstvo Unije in tako ustvariti bolj trajnostno prihodnost. Pravila Unije o pridelavi in trženju GRM je treba uskladiti z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (4), s katero je bil vzpostavljen okvir Unije za doseganje podnebne nevtralnosti, ter s tremi strategijami za izvajanje evropskega zelenega dogovora, kot so bile predstavljene v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za biotsko raznovrstnost), sporočilu Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (v nadaljnjem besedilu: prilagoditvena strategija EU) in sporočilu Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom „Nova strategija EU za gozdove do leta 2030“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za gozdove).

(6)

Ustrezne institucije Unije in države članice morajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 zagotoviti stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb. Torej je eden od ciljev prilagoditvene strategije EU omogočiti, da se bo Unija hitreje sposobna prilagajati podnebnim spremembam, med drugim s spremembo pravil o GRM. S pravom Unije bi bilo treba spodbujati pridelavo in trženje GRM po vsej Uniji.

(7)

Ključni cilji strategije EU za gozdove so učinkovito pogozdovanje, ohranjanje gozdov in njihovo obnavljanje v Uniji. Uresničevanje teh ciljev bo prispevalo k povečanju absorpcije CO2, zmanjšanju pojavnosti in obsega gozdnih požarov ter spodbuditvi biogospodarstva, ob hkratnem polnem spoštovanju ekoloških načel, ki so ugodna za biotsko raznovrstnost. Zagotavljanje obnove gozdov ter krepljenje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi sta bistvena za prilagajanje podnebnim spremembam in za odpornost gozdov. Zato je v strategiji EU za gozdove navedeno, da bodo za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam in za obnovo gozdov po škodi zaradi podnebnih sprememb potrebne velike količine ustreznega GRM. To pomeni, da si je treba prizadevati za zagotovitev in trajnostno rabo gozdnih genskih virov, od katerih je odvisno gozdarstvo, ki bo odpornejše na podnebne spremembe. Prizadevati si je treba tudi za povečanje pridelave in razpoložljivosti takega GRM, za zagotavljanje boljših informacij o njegovi primernosti za posebne podnebne in ekološke razmere na območju, na katerem bo posejan ali zasajen, ter za okrepitev sodelovanja pri pridelavi in prenosu takega materiala preko nacionalnih meja znotraj Unije.

(8)

Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zagotoviti trend okrevanja biotske raznovrstnosti v Uniji do leta 2030. Skladno s strategijo mora pravo Unije dajati prednost ohranjanju raznolikosti vrst in zagotavljati visoko raven genske raznovrstnosti znotraj vrst in partij GRM, da bi se spodbudila dobava visokokakovostnega in gensko raznovrstnega GRM z dokazanim izvorom, ki je prilagojen ali prilagodljiv sedanjim in napovedanim podnebnim razmeram. Ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z gensko raznovrstnostjo dreves znotraj posamezne drevesne vrste, sta bistvenega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ohranjanje gozdnih genskih virov, s tem pa za podporo prilagajanju gozdov podnebnim spremembam.

(9)

Ker naj bi se že opaženi premik rastlinskih pasov proti severu v naslednjih desetletjih odvijal še hitreje, je prisotna tudi dolgoročna čezmejna razsežnost. Zato bi bila zahteva iz te uredbe, da se zagotavljajo informacije o območjih, na katerih je GRM prilagojen lokalnim razmeram, izjemno koristna za gozdarje. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da določijo taka območja (v nadaljnjem besedilu: območja uporabe).

(10)

V Direktivi 1999/105/ES je GRM opredeljen glede na njegov pomen za gozdarske namene v celotni Uniji ali njenem delu, vendar tam ti gozdarski nameni niso pojasnjeni. Zaradi jasnosti bi bilo treba pri področju uporabe te uredbe navesti, za katere namene je pomembno uporabljati visokokakovosten GRM. GRM se lahko prideluje za uporabo pri pogozdovanju, ponovnem pogozdovanju, diverzifikaciji na gozdnem zemljišču in drugi vrsti sajenja dreves ter pri neposredni setvi za vsaj enega od naslednjih namenov: večnamensko gozdarstvo, proizvodnja lesa, biomaterialov, biomase ali drugih gozdnih proizvodov ter ohranjanje gozdnih genskih virov.

(11)

Vendar bi moralo biti agrogozdarstvo izključeno iz področja uporabe te uredbe, saj se skupaj s preciznim kmetijstvom, ekološkim kmetovanjem, agroekologijo in nizkointenzivnim trajnim travinjem šteje za eno od mnogih kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu biotske raznovrstnosti, ekosistemskim storitvam in krajinskim značilnostim. Značilnosti agrogozdarstva, zlasti pa žive meje, veljajo za neproduktivne kmetijske elemente, ki varujejo kmetijska polja, s čimer zajemajo cilje in namene, ki presegajo cilje in namene iz te uredbe.

(12)

Raziskave so pokazale, kako zelo pomembno je, da ocenjevanje in odobritev izhodiščnega materiala temeljita na specifičnem namenu, za katerega se bo uporabljal GRM. Poleg tega setev in sajenje visokokakovostnega GRM na pravem mestu pozitivno vpliva na njegov namen uporabe. Setev in sajenje „na pravem mestu“ pomeni, da je GRM zaradi genskih in fenotipskih značilnosti primeren za kraj, na katerem se goji, tudi kar zadeva ustrezne podnebne projekcije za to območje.

(13)

Pristojni organi bi morali pri odobritvi izhodiščnega materiala razlikovati med avtohtonimi in domorodnimi skupinami semenjakov ali sestoji. Izvajalci poslovne dejavnosti bi morali imeti možnost, da to razlikovanje upoštevajo v dokumentu izvajalca poslovne dejavnost.

(14)

Da bi se zaradi povečanega povpraševanja zagotovila dobava zadostnih količin GRM, je treba odpraviti vse dejanske ali potencialne ovire v trgovini, ki bi lahko otežile prosti pretok GRM v Uniji. Ta cilj je mogoče doseči le, če se z ustreznimi pravili Unije o GRM zagotovijo najvišji možni standardi.

(15)

Pravila Unije o pridelavi z namenom trženja in o trženju GRM bi morala upoštevati praktične potrebe in se uporabljati samo za nekatere vrste in njihove križance, ki so pomembne z vidika ciljev te uredbe. Te vrste bi morale biti navedene v tej uredbi.

(16)

Cilj te uredbe je pomagati ohranjati in ustvarjati odporne gozdove, obnoviti gozdne ekosisteme, podpirati njihove ekosistemske storitve in uvesti druge vrste sajenja dreves. To bo doseženo zlasti s trajnostno pridelavo, trženjem in sledljivostjo visokokakovostnega GRM ter z zagotavljanjem da so uporabniki pred njegovim nakupom obveščeni o posebnih podnebnih in ekoloških razmerah, ki jim je bil izpostavljen zadevni izhodiščni material.

(17)

Za zagotovitev, da je potrjeni GRM prilagojen posebnim podnebnim in ekološkim razmeram območja, na katerem naj bi bil posejan ali zasajen, bi morali pristojni organi trajnostne značilnosti izhodiščnega materiala oceniti med postopkom njegove odobritve. Te trajnostne značilnosti bi morale zajemati prilagoditev tega izhodiščnega materiala posebnim podnebnim in ekološkim razmeram, vključno z biotskimi in abiotskimi dejavniki, ki prevladujejo na provenienčnem območju, in njegovo odpornost ali toleranco na škodljive organizme ter na neugodne podnebne in krajevne razmere, v katerih je rasel.

(18)

Da bi bil GRM čim bolj kakovosten, bi se moral pridobivati le iz izhodiščnega materiala, ki je vpisan v nacionalni register. Določiti bi bilo treba pravila o pridobivanju in zbiranju GRM iz izhodiščnega materiala, da se zagotovita njegova visoka kakovost in sledljivost. Da bi pristojni organi lahko nadzirali pridobivanje in zbiranje, bi jih morali izvajalci poslovnih dejavnosti vnaprej uradno obvestiti, da nameravajo pridobivati GRM.

(19)

Pristojni organi bi morali oceniti in odobriti izhodiščni material. Odobreni izhodiščni material bi bilo treba vpisati v nacionalni register z edinstvenim sklicevanjem v registru in s sklicevanjem na enoto odobritve.

(20)

Za zagotovitev večje prožnosti v zvezi z GRM kategorije „znanega porekla“ v primeru ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer pa bi morali imeti pristojni organi možnost, da po odobritvi Komisije izvajalce poslovnih dejavnosti pooblastijo, da za nekatere vrste odobrijo izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM te kategorije.

(21)

Da bi se upoštevala razvoj znanstvenih ali tehničnih dognanj in veljavnih mednarodnih standardov, bi moralo biti mogoče uporabo biokemičnih in molekularnih tehnik kot dopolnilno metodo vključiti v postopek za odobritev izhodiščnega materiala.

(22)

Za zagotovitev učinkovitega pregleda nad GRM, pridelanim in trženim po vsej Uniji, in preglednosti v zvezi z njim bi morala vsaka država članica v elektronski obliki vzpostaviti, objaviti in posodabljati nacionalni register izhodiščnega materiala različnih vrst in njihovih križancev, odobrenih na njenem ozemlju.

(23)

Komisija bi morala iz istega razloga na podlagi nacionalnih registrov, ki ji jih zagotovi vsaka država članica, v elektronski obliki objaviti seznam Unije z odobrenim izhodiščnim materialom za pridelavo GRM. Ta seznam Unije bi moral vsebovati informacije o izhodiščnem materialu, ki vsebuje gensko spremenjeni organizem ali je iz njega sestavljen, vključno s tistim, ki je pridobljen z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami.

(24)

Pristojni organi bi morali izdati glavno spričevalo za ves GRM, pridobljen iz odobrenega izhodiščnega materiala. Z glavnim spričevalom bi morala biti zagotovljena izvor GRM, v njem pa bi morale biti navedene informacije o izvoru tega materiala ter podatki, ki bi bili najustreznejši za uporabnike tega materiala in pristojne organe, odgovorne za njegov uradni nadzor. Omogočiti bi bilo treba, da se glavno spričevalo izda v elektronski obliki.

(25)

Vsaka država članica bi morala vzpostaviti in posodabljati nacionalni seznam izdanih glavnih spričeval ter ga dati na voljo Komisiji in pristojnim organom ostalih držav članic.

(26)

GRM bi smel biti naknadno potrjen in tržen le, če bi bil pridobljen iz odobrenega izhodiščnega materiala. GRM bi morali pristojni organi potrditi kot material „znanega porekla“ ter kot „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“ material, tržiti pa bi ga bilo treba s sklicevanjem na te kategorije. Za kategorije GRM „znanega porekla“, „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“ bi morale veljati enotne zahteve glede pridelave in trženja, da se zagotovi preglednost, za izvajalce poslovne dejavnost ustvarijo enaki pogoji po vsej Uniji in zaščiti celovitost notranjega trga.

(27)

Izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM za namen ohranjanja gozdnih genskih virov, se razlikuje od izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM za komercialne namene, saj se za ta dva tipa izhodiščnega materiala uporabljajo različna izbirna merila. Zato bi moralo biti mogoče izvajalce poslovnih dejavnosti pod določenimi pogoji pooblastiti za odobritev izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM za namen ohranjanja gozdnih genskih virov. Pooblaščeni izvajalci poslovne dejavnosti bi morali tak izhodiščni material odobriti v skladu z zahtevami iz te uredbe in s sklicevanjem na enoto odobritve ter podrobnosti o tej enoti odobritve sporočiti pristojnemu organu. Odločitev o vključitvi tega izhodiščnega materiala v nacionalni register bi moral sprejeti pristojni organ zadevne države članice.

(28)

Pri kategoriji „znanega porekla“ gre za minimalni standard, zahtevan za trženje GRM, saj je bila fenotipska selekcija za izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM te kategorije, izvedena le v manjšem obsegu ali sploh ni bila izvedena. Za zagotovitev sledljivosti bi moral izvajalec poslovne dejavnosti evidentirati lokacijo izhodiščnega materiala, kjer se pridobiva GRM, ali z drugimi besedami njegovo provenienco. Navesti bi bilo treba izvor tega izhodiščnega materiala, če je znano. To je skladno s shemo OECD za gozdno seme in rastline in izkušnjami, pridobljenimi pri uporabi Direktive 1999/105/ES.

(29)

Pristojni organ bi moral na podlagi izkušenj, pridobljenih pri uporabi Direktive 1999/105/ES, in ob upoštevanju sheme OECD za gozdno seme in rastline oceniti izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM kategorije „izbran“. To ocenjevanje bi moralo temeljiti na opazovanju značilnosti tega izhodiščnega materiala in upoštevati poseben namen, za katerega se bo uporabljal GRM, pridobljen iz tega izhodiščnega materiala. Zagotoviti bi bilo treba splošno kakovost GRM te kategorije. Reproduktivna populacija bi morala biti vsaj do določene ravni izenačena.

(30)

Za pridelavo GRM kategorije „kvalificiran“ bi moral izvajalec poslovne dejavnosti sestavne dele izhodiščnega materiala, ki bodo uporabljeni v načrtu križanja, izbrati na posamezni ravni zaradi njihovih izjemnih značilnosti, ki se na primer nanašajo na les, pridobljen iz njih, ali na prilagojenost lokalnim podnebnim in ekološkim razmeram. Pristojni organ bi moral odobriti sestavo in predlagani načrt križanja teh sestavnih delov, terensko razporeditev, pogoje glede izoliranosti in lokacijo tega izhodiščnega materiala. To je pomembno zaradi uskladitve z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo na podlagi sheme OECD za gozdno seme in rastline, ter zaradi upoštevanja izkušenj, pridobljenih pri uporabi Direktive 1999/105/ES.

(31)

Za izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM kategorije „testiran“, bi morale veljati najstrožje možne zahteve. Nadpovprečnost GRM bi bilo treba oceniti s sklicevanjem na enega ali po možnosti več odobrenih ali vnaprej izbranih standardov. Ti standardi bi se morali določiti glede na namen uporabe GRM kategorije „testiran“. Po izboru sestavnih delov izhodiščnega materiala bi bilo treba nadpovprečnost GRM dokazati s primerjalnim testiranjem ali oceniti z ocenjevanjem genskih sestavnih delov tega izhodiščnega materiala. Pristojni organ bi moral biti vključen v ta proces. Odobriti bi moral poskusno zasnovo in teste za odobritev izhodiščnega materiala, preveriti evidence, ki jih predloži izvajalec poslovne dejavnosti, ter odobriti rezultate testiranj glede nadpovprečnosti GRM ali rezultate genetske ocene. Pristojni organ bi si pri tem moral prizadevati za uskladitev z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo v skladu s shemo OECD za gozdno seme in rastline, in z drugimi veljavnimi mednarodnimi standardi ter upoštevati izkušnje, pridobljene pri uporabi Direktive 1999/105/ES.

(32)

Ocenjevanje izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM kategorije „testiran“, traja v povprečju deset let. Da bi bil GRM te kategorije hitreje dostopen na trgu, čeprav bi ocenjevanje izhodiščnega materiala še potekalo, bi morale imeti države članice možnost, da izhodiščni material začasno odobrijo za največ deset let. Odobriti pa bi ga smele le, če bi začasni rezultati genetske ocene ali primerjalnih testiranj pokazali, da bo ta izhodiščni material ob koncu preizkušanj zadostil zahtevam iz te uredbe. Za zagotovitev, da bo odobritev še naprej primerna, bi bilo treba navedene rezultate ponovno pregledati najpozneje po desetih letih.

(33)

Skladnost trženega GRM z zahtevami za kategorije „znanega porekla“, „izbran“, „kvalificiran“ in „testiran“ bi bilo treba potrditi z uradno etiketo. Pred trženjem ali neposredno uporabo in do izdaje uradne etikete bi moral biti pridobljeni GRM opremljen z začasno etiketo, da se zagotovi sledljivost.

(34)

Izvajalci poslovne dejavnosti bi morali poleg uradne etikete izdati tudi dokument izvajalca poslovne dejavnosti. Ta dokument bi moral vsebovati vse informacije, ki so na uradni etiketi, in tudi dodatne informacije. To pa zato, da je uporabnik čim bolj celovito obveščen o GRM in da se te informacije čim bolj učinkovito evidentirajo.

(35)

Gensko spremenjeni GRM bi smel biti tržen le, če je varen za zdravje ljudi in okolje ter spada v kategorijo „testiran“, njegovo gojenje pa je odobreno na podlagi Direktive 2001/18/ES (5) ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. GRM, pridobljen z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, bi smel biti tržen le, če izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2026/1388 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in če spada v kategorijo „testiran“.

(36)

Uradna etiketa bi morala vsebovati informacije o izhodiščnem materialu, ki vsebuje gensko spremenjeni organizem ali je iz njega sestavljen, vključno s tistim, ki je pridobljen z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami.

(37)

Da bi se zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga in vzpostavili enaki konkurenčni pogoji ter da bi za izvajalce poslovnih dejavnosti veljal uradni nadzor, bi bilo treba določiti nekatere zahteve glede obveznosti, da ti izvajalci zagotovijo sledljivost in izvor GRM v vseh fazah pridelave in trženja. Preden je izvajalcem poslovne dejavnosti zaupano izvajanje vseh ali nekaterih dejavnosti, potrebnih za pridelavo in trženje GRM pod uradnim nadzorom pristojnega organa, bi jih moral pooblastiti pristojni organ. Določiti bi bilo treba pravila v zvezi s podelitvijo, preklicem ali spremembo take pooblastitve in za izvajanje uradnega nadzora s strani pristojnih organov.

(38)

Pristojni organi bi zlasti morali imeti možnost izvajalce poslovne dejavnosti pooblastiti, da pod uradnim nadzorom izdajajo in tiskajo uradne etikete za nekatere vrste in kategorije GRM. To bo izvajalcem poslovne dejavnosti omogočilo večjo prožnost pri naknadnem trženju tega GRM. Vendar bi izvajalci poslovne dejavnosti smeli začeti izdajati in tiskati uradno etiketo šele, ko bi bilo ugotovljeno, da GRM izpolnjuje veljavne zahteve. Ta pooblastitev je potrebna zaradi uradnega značaja uradne etikete in za zagotovitev najvišjih možnih standardov kakovosti za uporabnike GRM.

(39)

Če za določene vrste in njihove križance ne veljajo ukrepi iz te uredbe, smejo države članice v zvezi s temi vrstami in križanci sprejeti enakovredne, strožje ali manj stroge ukrepe na svojem ozemlju.

(40)

Za zagotovitev preglednosti in učinkovitejšega nadzora nad pridelavo in trženjem GRM bi morali biti izvajalci poslovne dejavnosti vpisani v registrih, ki jih države članice vzpostavijo na podlagi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (8). To je potrebno, da se zagotovi pravilno delovanje uradnega registra izvajalcev poslovne dejavnosti in prepreči dvojna registracija. Izvajalci poslovne dejavnosti, za katere se uporablja ta uredba, so v veliki meri zajeti v področje uporabe uradnega registra izvajalcev poslovne dejavnosti iz Uredbe (EU) 2016/2031.

(41)

Izvajalci poslovne dejavnosti bi morali pred prenosom GRM potencialnim uporabnikom tega materiala olajšati dostop do obstoječih razpoložljivih informacij o njegovi primernosti za posebne podnebne in ekološke razmere, da jim omogočijo, da izberejo GRM, ki bo za predvideno uporabo na predvideni lokaciji najprimernejši.

(42)

V primeru izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM kategorij „znanega porekla“ in „izbran“, bi morale države članice za ustrezne vrste razmejiti provenienčna območja, da bi opredelile območja ali skupine območij, kjer so ekološke razmere dovolj enotne in je prisoten izhodiščni material s podobnimi fenotipskimi ali genetskimi značilnostmi. To je potrebno, ker se GRM, pridelan iz tega izhodiščnega materiala, trži s sklicevanjem na navedena provenienčna območja.

(43)

Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi s pripravo in posodabljanjem načrtov izrednih ukrepov za eno ali več drevesnih vrst, ki jih lahko države članice oblikujejo, da bodo pripravljene in da bodo zmogle zagotoviti dobavo zadostnih količin GRM, potrebnega za ponovno pogozdovanje območij, ki so jih prizadeli ekstremni vremenski dogodki, požari v naravi, bolezni, napadi škodljivih organizmov, nesreče ali kateri koli drug neželen dogodek. Določiti bi bilo treba pravila o vsebini načrtov izrednih ukrepov, da se zagotovi proaktivno in učinkovito ukrepanje proti takim tveganjem, če se pojavijo. Prav tako bi moralo biti mogoče vsebino načrta izrednih ukrepov prilagoditi posebnim podnebnim in ekološkim razmeram na ozemlju zadevne države članice. V vsem tem bi se morale odražati dejavnosti na področju splošne pripravljenosti, ki jih države članice prostovoljno izvajajo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(44)

Za zagotovitev sledljivosti bi moral biti GRM v vseh fazah pridelave in trženja shranjen v ločenih partijah s sklicevanjem na posamezne enote odobritve in na glavno spričevalo, potem ko je izdano. Zaradi preglednosti in sledljivosti bi bilo treba vsako partijo GRM označiti s kodo partije, ob izdaji glavnega spričevala pa s kodo glavnega spričevala.

(45)

Tržena bi smela biti samo semena, ki izpolnjujejo določene standarde kakovosti. Taka semena bi bilo treba označevati in tržiti le v zaprtih pakiranjih, ki so zapečateni, da se omogoči njihova pravilna identifikacija, zagotovita njihova kakovost in sledljivost ter preprečijo goljufije.

(46)

V obdobjih, ko so prisotne začasne težave pri pridobivanju zadostnih količin GRM nekaterih vrst, bi moralo biti mogoče pod določenimi pogoji začasno odobriti izhodiščni material ali GRM, ki izpolnjuje manj stroge zahteve glede kakovosti. Te manj stroge zahteve bi bilo treba uporabljati pri odobritvi izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi različnih kategorij GRM ali trženju GRM, ki izpolnjuje manj stroge zahteve glede kakovosti. To je potrebno, da se zagotovi prožen pristop na območjih, ki so prizadeta zaradi neugodnih okoliščin, in preprečijo motnje na notranjem trgu GRM.

(47)

Da se harmonizira izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v zvezi z GRM po vsej Uniji, bi bilo treba določiti pravila, ki zadevajo imenovanje pristojnih organov, odgovornih za take naloge, in zahteve v zvezi z njimi ter izvajanje in morebiten prenos takih nalog.

(48)

Strokovnjakom Komisije bi bilo treba omogočiti, da v državah članicah izvajajo nadzor, vključno s presojami, s katerim preverjajo uporabo ustrezne zakonodaje Unije ter delovanje nacionalnih nadzornih sistemov in pristojnih organov.

(49)

Da bi bila zagotovljena spoštovanje načel dobrega javnega upravljanja in zaupanje javnosti, bi morali pristojni organi uradni nadzor izvajati z visoko stopnjo preglednosti. V ta namen bi morali javnosti dati na voljo, tudi z objavo na spletu, ustrezne informacije v zvezi z organizacijo in izvajanjem uradnega nadzora, po potrebi tudi vrsto in pogostost uradnega nadzora, primere neskladnosti, sprejete ukrepe in naložene kazni.

(50)

GRM bi se smel iz tretjih držav uvažati le, če bi bilo ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za GRM, pridelan in tržen v Uniji. To je potrebno, da se zagotovi, da je raven kakovosti uvoženega GRM enaka ravni kakovosti GRM, pridelanega v Uniji. S tem pristopom bomo zagotovili, da bo uvoženi GRM ne le izpolnjeval standarde Unije, temveč tudi prispeval h genski raznovrstnosti in trajnostnosti.

(51)

Ekstremne vremenske in podnebne razmere lahko povzročijo pomanjkanje GRM v eni ali več državah članicah, ki ga druge države članice ali tretje države, za katere je bila priznana enakovrednost, ne morejo odpraviti. Zato bi bilo treba v takih izjemnih primerih tem državam članicam pod določenimi pogoji dovoliti, da GRM začasno uvažajo iz tretjih držav, ki niso tretje države, za katere je bila priznana enakovrednost. Komisija bi morala pri ocenjevanju teh pogojev upoštevati tudi posebne potrebe zadevnih držav članic, kot so izvor in genetske značilnosti zadevnega GRM.

(52)

V primeru uvoza GRM v Unijo iz tretje države bi moral zadevni izvajalec poslovne dejavnosti zadevni pristojni organ vnaprej obvestiti o tem uvozu prek sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Poleg tega bi morali biti uvoženemu GRM priloženi spričevalo OECD ali enakovredno uradno spričevalo, ki ga izda tretja država porekla, in evidence s podatki o tem materialu, ki jih predloži izvajalec poslovne dejavnosti iz te tretje države. Ta GRM bi bilo treba opremiti z etiketo OECD ali enakovredno uradno etiketo, da se zagotovi, da bodo uporabniki tega materiala sprejemali ozaveščene odločitve, pristojni organi pa lažje izvajali ustrezni uradni nadzor.

(53)

Za spremljanje učinka te uredbe in da bi Komisija lahko ocenila uvedene ukrepe, bi morale države članice vsakih pet let poročati o količinah potrjenega GRM po kategorijah za posamezno leto, številu sprejetih načrtov izrednih ukrepov, razpoložljivih in ustreznih spletnih mestih in priročnikih za sajenje, pa tudi o količinah GRM za posamezen rod in vrsto, uvoženih iz tretjih držav, naloženih kaznih in številu registriranih izvajalcev poslovne dejavnosti.

(54)

Za prilagoditev te uredbe ekološkim spremembam, zlasti pa spremembe drevesnih vrst in njihovih območij razširjenosti zaradi podnebnih sprememb, ter zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo te uredbe, tako da se drevesne vrste dodajo na seznam vrst, za katere velja ta uredba, ali z njega črtajo, odvisno od tega, ali izpolnjujejo nekatera merila ali jih ne izpolnjujejo več.

(55)

Za upoštevanje razvoja znanstvenih oziroma tehničnih dognanj in sheme OECD za gozdno seme in rastline ter drugih veljavnih mednarodnih standardov bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje aktov za spremembo zahtev za odobritev izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM iz kategorij materiala „znanega porekla“ ter „izbranega“, „kvalificiranega“ in „testiranega“ materiala, ter kategorij, v katerih se lahko trži GRM iz različnih tipov izhodiščnega materiala.

(56)

Za upoštevanje razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo nekaterih zahtev za partije semenskih enot drevesnih vrst, zajetih v tej uredbi in ki niso križanci, za dele rastlin takih vrst in njihovih križancev, za zunanje standarde kakovosti za Populus spp., ki se razmnožuje s stebelnimi potaknjenci s koreninami ali brez njih, za sadilni material drevesnih vrst in njihovih križancev, zajetih v tej uredbi, ter za sadilni material, ki se trži končnim uporabnikom v regijah s posebnimi ekološkimi in podnebnimi razmerami.

(57)

Za zagotovitev jasnosti in usklajenega pristopa pri pripravi in izvajanju načrtov izrednih ukrepov bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo elementov, ki se lahko vključijo v načrt izrednih ukrepov na podlagi te uredbe.

(58)

Za povečanje verodostojnosti sistema za pooblastitev izvajalcev poslovnih dejavnosti in uradnega nadzora s strani pristojnih organov bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopka za vlogo za pooblastitev, ki jo predloži izvajalec poslovne dejavnosti, in za potrditev skladnosti z veljavnimi zahtevami.

(59)

Da bi dosegli cilje Sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“, in sicer izvedbo učinkovitega prehoda na digitalne tehnologije za ljudi in podjetja, bi bilo treba Komisijo v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejemanje aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o digitalnem evidentiranju glavnih ukrepov v zvezi s preverjanjem zahtev za odobritev izhodiščnega materiala in pridelavo GRM, ki vodi v izdajo glavnih spričeval, uradnih etiket in dokumentov izvajalcev poslovnih dejavnosti, ter v zvezi z vzpostavitvijo centralizirane platforme, ki povezuje vse države članice in Komisijo.

(60)

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu v zvezi z delegiranimi akti ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja opravijo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(61)

Da bi zagotovili sorazmerni pristop, pri trženju majhnih količin semen ne bi smelo biti nujno, da so izpolnjene nekatere zahteve. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev, kaj je majhna količina za posamezne vrste, zaradi katere so lahko izključene iz nekaterih zahtev glede trženja.

(62)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zagotovitev, da pooblaščeni izvajalci poslovnih dejavnosti pravilno in usklajeno odobrijo izhodiščni material, namenjen pridelavi GRM za ohranjanje gozdnih genskih virov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s posebnimi pogoji za ocenjevanje upravičenosti izvajalcev poslovnih dejavnosti, da se pooblastijo za odobritev izhodiščnega materiala, in pogoji za sporočanje podrobnosti o enoti odobritve pristojnemu organu.

(63)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in odpravo začasnih težav pri splošni dobavi GRM bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da eno ali več držav članic pooblasti, da začasno odobrijo trženje GRM, ki izpolnjuje zahteve ali je pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki izpolnjuje zahteve, ki so manj stroge od zahtev iz te uredbe.

(64)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in olajšanje prepoznavnosti in uporabe glavnih spričeval bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje vsebine in oblike glavnega spričevala ter določitev pravil o mehanizmih in tehničnih ureditvah, s katerimi se zagotovi izdaja natančnih in zanesljivih uradnih spričeval ter prepreči tveganje goljufije, o ustreznih postopkih za preklic glavnih spričeval in izdajo nadomestnih glavnih spričeval, pravil o izdaji overjenih kopij glavnih spričeval ter pravil za izdajanje elektronskih spričeval in uporabo elektronskih podpisov.

(65)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zagotovitev harmoniziranega okvira za označevanje in zagotavljanje informacij o GRM bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev formata, velikosti, oblike in barve uradne etikete in dokumenta izvajalca poslovne dejavnosti za vse ali posamezne kategorije GRM. Komisija bi morala pri opredelitvi barve upoštevati pravila in predpise sheme OECD za gozdno seme in rastline. Države članice bi morale imeti možnost uporabljati pravila o barvi, kot je ustrezno.

(66)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in odražanje razvoja na področju digitalizacije sektorja GRM bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev tehničnih ureditev za izdajanje elektronskih glavnih spričeval, elektronskih uradnih etiket in elektronskih dokumentov izvajalcev poslovnih dejavnosti.

(67)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zagotovitev, da izhodiščni material kategorije „znanega porekla“ odobrijo izvajalci poslovnih dejavnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za podelitev take odobritve pod določenimi pogoji.

(68)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zagotovitev pravilne uporabe odstopanja glede začasne odobritve izhodiščnega materiala, namenjenega za pridelavo GRM kategorije „testiran“, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev največjega števila enot GRM in največje velikosti površine, ki je lahko predmet take odobritve.

(69)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da odloča o organizaciji začasnih preizkusov za iskanje boljših alternativ zahtevam iz te uredbe glede ocenjevanja in odobritve izhodiščnega materiala ter pridelave in trženja GRM.

(70)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in hkratno omogočanje izvajanja nacionalnih ali regionalnih pristopov v zvezi s pridelavo in trženjem GRM ter s ciljem izboljšanja kakovosti zadevnega GRM, varstva okolja ali prispevka k varstvu biotske raznovrstnosti in obnovi gozdnih ekosistemov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da pod določenimi pogoji pooblasti države članice za sprejemanje strožjih ali dodatnih zahtev za odobritev izhodiščnega materiala in pridelavo GRM, za omejitev odobritve izhodiščnega materiala, namenjenega pridelavi GRM kategorije „znanega porekla“, ali za prepoved trženja končnemu uporabniku za setev ali sajenje določenega GRM na vsem njihovem ozemlju ali njegovem delu, kadar navedeni GRM ni primeren za ekološke razmere v gozdarstvu zadevne države članice in za ustrezne namene.

(71)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje, da GRM določenih rodov, vrst in kategorij, ki je, kadar je ustrezno, pridobljen iz določenih tipov izhodiščnega materiala ali določenega provenienčnega območja in pridelan v tretji državi, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za GRM, ki se prideluje in trži v Uniji.

(72)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev nekaterih pravil o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preveri skladnost s pravili o GRM.

(73)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev tehničnega formata, tudi kar zadeva njegovo digitalno predložitev in obdelavo, za poročila držav članic Komisiji o količinah potrjenega GRM po kategorijah na leto, številu sprejetih načrtov izrednih ukrepov, razpoložljivih in relevantnih spletnih mestih in priročnikih za sajenje, pa tudi količinah GRM po rodovih in vrstah, uvoženih iz tretjih držav, naloženih kaznih in številu registriranih izvajalcev poslovnih dejavnosti.

(74)

Izvedbena pooblastila, ki se s to uredbo prenesejo na Komisijo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(75)

Trženje po Uniji bi moralo biti dovoljeno le za zdrav GRM. GRM, ki se trži v skladu s to uredbo, bi moral biti skladen s pravili, določenimi ali urejenimi v ustreznih določbah Uredbe (EU) 2016/2031 v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje in nadzorovanimi nekarantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 30(1) navedene uredbe.

(76)

Za kakovost škodljivi organizmi so škodljivi organizmi, za katere se Uredba (EU) 2016/2031 ne uporablja. Pojavijo se lahko med pridelavo GRM in kadar se GRM dlje časa skladišči pri prekomerni mokroti ali vlažnosti. Njihova prisotnost v GRM, ki se trži, bi zato morala biti tako nizka, da ne bi negativno vplivala na njegovo kakovost.

(77)

Za izboljšanje skladnosti pravil glede GRM s pravili iz Uredbe (EU) 2016/2031 o rastlinskih potnih listih bi bilo treba dovoliti, da se uradna etiketa za GRM združi z rastlinskim potnim listom.

(78)

Zaradi posebnosti sektorja GRM je ustrezno, da se v tej uredbi določijo posebne določbe o uradnem nadzoru nad GRM. Za zagotovitev dosledne uporabe uradnega nadzora nad GRM po državah članicah, ustvarjanje sinergij s sistemom uradnega nadzora v podobnih sektorjih, zlasti v sektorju zdravja rastlin, in zagotovitev, da lahko države članice za preverjanje skladnosti s pravili glede GRM uporabljajo obstoječe instrumente in orodja, kot je IMSOC, bi bilo treba poleg ustreznih določb iz Uredbe (EU) 2017/625 po potrebi uporabljati določbe iz te uredbe.

(79)

Razume se, da so lahko pristojni organi držav članic, ki so pooblaščeni za izvajanje nalog na podlagi te uredbe, tudi pristojni organi, imenovani v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2017/625 in zato odgovorni za organizacijo uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na drugih področjih.

(80)

Uredbi (EU) 2016/2031 in (EU) 2017/625 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(81)

Zaradi pravne jasnosti in preglednosti bi bilo treba Direktivo 1999/105/ES razveljaviti.

(82)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer zagotoviti harmoniziran pristop k pridelavi in trženju GRM, temveč se zaradi njegovih učinkov, zapletenosti in mednarodnega vpliva ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Zato po potrebi uvaja odstopanja ali posebne zahteve za nekatere tipe GRM in izvajalce poslovnih dejavnosti.

(83)

Glede na čas in vire, ki jih zadevni pristojni organi in izvajalci poslovnih dejavnosti potrebujejo za prilagoditev na nove zahteve iz te uredbe, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 17. julija 2031.

(84)

Da pri pridelavi in trženju GRM v Uniji ne bi prihajalo do motenj, bi bilo treba dovoliti, da se GRM, pridelan pred 17. julijem 2031 v skladu z Direktivo 1999/105/ES ali nacionalnimi pravili, še naprej trži do porabe zadevnih zalog. Zaradi istega razloga bi bilo treba dovoliti, da se GRM, pridelan v skladu z Direktivo 1999/105/ES, še naprej trži z glavnim spričevalom, izdanim na podlagi navedene direktive –