(1)

Bolgarija se je v rastni sezoni 2025 soočala z ekstremnimi neugodnimi vremenskimi razmerami. Zlasti so se od druge polovice junija do konca avgusta močno poslabšale agrometeorološke razmere, ki so jih zaznamovale hude suše in vročinski valovi. Daljše obdobje vročega in suhega vremena je škodljivo vplivalo na proizvodnjo sončnic in koruze.

(2)

Razmere v Estoniji so se v rastni sezoni 2025 izkazale za posebej zahtevne, začenši s spomladansko zmrzaljo, ki je vplivala na več območij. Hladno vreme je trajalo vso rastno sezono, spremljale pa so ga nenavadno obilne padavine in izmenična obdobja hudega mraza, čemur so sledile nepričakovano visoke temperature. Te neugodne razmere so škodljivo vplivale na proizvodnjo jare pšenice, ječmena, njivskega graha, spomladanske oljne ogrščice, krompirja in pridelkov, ki spadajo v sektor sadja in zelenjave.

(3)

Madžarska se je v rastni sezoni 2025 soočala z neugodnimi vremenskimi razmerami. Obdobje od junija do avgusta so zaznamovale izjemno visoke temperature in pomanjkanje vode, kar je pridelkom povzročilo velik vročinski stres. To je negativno vplivalo na proizvodnjo sladke koruze, melon, sirka, oljne redkve, koruze in koruze za pokovko.

(4)

Čeprav kaže, da so podobne slabe vremenske razmere v celotni Uniji del podnebnih sprememb, ki predstavljajo čedalje večje tveganje za kmetijstvo, so bile slabe vremenske razmere v Bolgariji, Estoniji in na Madžarskem še posebej izrazite, saj sta bila prizadeta obdelovalna površina in prizadeti delež proizvodnje zelo obsežna.

(5)

Velika škoda, ki so jo te slabe vremenske razmere povzročile v kmetijstvu, in posledična izguba dohodka prizadetih bolgarskih, estonskih in madžarskih pridelovalcev ogrožata ekonomsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.

(6)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep za reševanje specifičnih problemov po teh slabih vremenskih razmerah in naravnih nesrečah v Bolgariji, Estoniji in na Madžarskem.

(7)

Velika škoda in premoženjska izguba, ki so ju zaradi slabih vremenskih razmer utrpeli kmetijski pridelovalci, predstavljata specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ga ni mogoče takoj obravnavati z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z edinstvenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(8)

Zneske, ki bodo na voljo Bolgariji, Estoniji in Madžarski, bi bilo treba določiti tako, da se upoštevata zlasti teža navedenih držav članic v kmetijskem sektorju Unije, na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge V k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter vpliv slabih vremenskih razmer na navedene države članice.

(9)

Bolgarija, Estonija in Madžarska bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav in dejansko gospodarsko škodo, s katerimi se soočajo prizadeti kmetje. Zagotoviti bi morale, da so prizadeti kmetje končni upravičenci pomoči, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(10)

Glede na to, da bi se z zneski, dodeljenimi Bolgariji, Estoniji in Madžarski, rešil samo del gospodarskih težav, s katerimi se soočajo prizadeti kmetje, bi bilo treba navedenim državam članicam dovoliti, da prizadetim kmetom dodelijo dodatno nacionalno podporo pod pogoji, ki jih določa ta uredba.

(11)

Da bi Bolgariji, Estoniji in Madžarski omogočili prožnost pri razdeljevanju pomoči, tako da bi se upoštevale okoliščine prizadetih kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugimi podporami, financiranimi iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi prizadeti kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(12)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale Bolgarija, Estonija in Madžarska upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem v odziv na utrpljeno premoženjsko izgubo.

(13)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneska, dodeljenega državi članici, ki ni sprejela eura, v njeno nacionalno valuto, kot velja za Madžarsko. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (3) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(14)

Da bi bil ta izredni ukrep učinkovit, bi morali upravičenci hitro prejeti nujno finančno podporo. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti pravočasno spremljanje proračuna, sprotno nadaljnje ukrepanje in učinkovito uporabo kmetijske rezerve, da bi se čim bolj povečala njena razpoložljivost in zmogljivost za hiter odziv na nastajajoče krize. Zato je primerno določiti datum za upravičenost, do katerega bi morale države članice to podporo izplačati upravičencem. Vsa plačila, izvršena po tem datumu, bi se morala šteti za neupravičena do sredstev Unije.

(15)

Unija bi morala zato financirati odhodke, ki jih imajo Bolgarija, Estonija in Madžarska pri tem izrednem ukrepu, le kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Podporo za ta izredni ukrep bi bilo zato treba plačati do 30. septembra 2026.

(16)

Ker plačila, izvedena po 30. septembru 2026, v nobenem primeru ne smejo veljati za upravičena, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127, ki določa sorazmerno zmanjšanje mesečnih plačil, izvršenih po roku, ne uporablja.

(17)

Bolgarija, Estonija in Madžarska bi morale Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, da bi Uniji omogočili spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(18)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi morale Bolgarija, Estonija in Madžarska to uredbo začeti izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –