PRILOGA

1.   POLITIČNI OKVIR IN NAMEN

Energijska učinkovitost prinaša Evropi veliko trojno korist, in sicer v smislu energetske varnosti, cenovne dostopnosti in razogljičenja.

V evropskih podnebnih pravilih (1) je poudarjeno, da je treba povečati prispevek energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, da bi se stroškovno učinkovito doseglo 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov, v Draghijevem poročilu pa je potrjeno, da je treba za reševanje izzivov na področju konkurenčnosti, s katerimi se srečuje EU, izkoristiti vse razpoložljive tehnologije in rešitve, tudi energijsko učinkovitost (2). Energijska učinkovitost je eden najčistejših in stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odpravo odvisnosti od uvoza energije in povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo v EU (3), zlasti v okviru postopnega opuščanja ruske energije (4).

Energijska učinkovitost podpira hitro uvajanje energije iz obnovljivih virov, povečuje učinkovitost sistema, prispeva k omejevanju potrebe po dodatnih zmogljivostih za proizvodnjo električne energije, s čimer znižuje stroške prenosa in distribucije, ter odpravlja omejitve zmogljivosti (5).

Strukturni ukrepi za energijsko učinkovitost omejujejo vpliv visokih in nestanovitnih cen energije na račune odjemalcev. Energijska učinkovitost kot taka prispeva k znižanju računov za energijo in odpravljanju energetske revščine ter hkrati izboljšuje življenjske razmere in prispeva k zmanjšanju stroškov zdravstvenega varstva (6).

Na strani ponudbe se s politikami energijske učinkovitosti spodbujajo inovacije na področju tehnologije in poslovnih modelov ter obravnavajo izzivi konkurenčnosti (7). Na strani povpraševanja se zaradi energijske učinkovitosti povečuje konkurenčnost, saj podjetjem omogoča, da proizvajajo z dobičkom, prihranke, pridobljene pri računih za energijo, pa porabijo za povečanje produktivnosti.

V teh razmerah se je Komisija ponovno zavezala energijski učinkovitosti in je 13. junija 2025 predstavila časovni načrt za energijsko učinkovitost (8), v katerem je opredelila deset prednostnih področij za usmerjanje ukrepov EU. Eno od teh ključnih področij je osredotočeno na podporo in poenostavitev izvajanja. To priporočilo Komisije je del teh stalnih prizadevanj, da bi se državam članicam zagotovila podpora s smernicami in orodji za učinkovito in usklajeno izvajanje (9).

2.   PRAVNI OKVIR

Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“, kot je opredeljeno v členu 2, točka 18, Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, temelji na predpostavki, da se lahko s strateškimi naložbami v energijsko učinkovitost zmanjšajo povpraševanje in tako tudi potreba po dodatni proizvodnji energije in infrastrukturi ter z njima povezani stroški.

Cilj navedenega načela je, da se rešitve za energijsko učinkovitost, vključno z viri na strani povpraševanja in prožnostjo sistema, štejejo in ocenjujejo kot potencialno stroškovno učinkovitejša alternativa za izpolnitev potrebe.

Člen 3(5), točka (a), prenovljene direktive o energetski učinkovitosti ((EU) 2023/1791) določa, da morajo države članice pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ spodbujati in, kadar je potrebna ocena stroškov in koristi, zagotoviti uporabo metodologij stroškov in koristi, ki omogočajo ustrezno oceno širših koristi rešitev energijske učinkovitosti.

V skladu s členom 3(6) mora Komisija sprejeti smernice za skupni splošni okvir, vključno s postopkom za nadzor, spremljanje in poročanje, ki jih lahko države članice uporabijo za pripravo teh metodologij za oceno stroškov in koristi za namene primerljivosti, hkrati pa državam članicam omogočajo, da se prilagodijo nacionalnim in lokalnim okoliščinam.

S temi smernicami se izpolnjuje ta zahteva ter se podpirajo nacionalni, regionalni, lokalni in zasebni odločevalci pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ pri odločitvah o načrtovanju, politiki in večjih naložbah v energetskem in neenergetskem sektorju.

V skladu s členom 3(5), točka (a), prenovljene direktive o energetski učinkovitosti države članice pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ „spodbujajo in, kadar je potrebna ocena stroškov in koristi, zagotavljajo uporabo metodologij stroškov in koristi, ki omogočajo ustrezno oceno širših koristi rešitev energetske učinkovitosti, kadar je primerno, pri čemer upoštevajo celotni življenjski cikel in dolgoročne perspektive, sistemsko in stroškovno učinkovitost, zanesljivost oskrbe in kvantifikacije z družbenega, zdravstvenega in gospodarskega vidika ter vidika podnebne nevtralnosti ter načela trajnostnosti in krožnega gospodarstva pri prehodu na podnebno nevtralnost, ter zadevne metodologije objavijo“.

3.   IZRAZI IN POJMI, UPORABLJENI V TEH SMERNICAH

3.1   Izrazi, opredeljeni v zakonodajnem okviru EU o energiji

„energetska učinkovitost na prvem mestu“ pomeni, da se pri energetskih načrtih ter vseh odločitvah glede politik in naložb čim bolj upoštevajo alternativni ukrepi za stroškovno energijsko učinkovitost, da bi dosegli učinkovitejše povpraševanje in ponudbo energije, zlasti s stroškovno učinkovitimi prihranki energije pri končni porabi, pobudami za prilagajanje odjema ter učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije, pri čemer pa bi se vseeno dosegli cilji teh odločitev (Uredba (EU) 2018/1999, člen 2(18)).

„Energijska učinkovitost“ pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvami, blagom ali energijo in vloženo energijo (člen 2(8) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti).

„Izboljšanje energijske učinkovitosti“ pomeni povečanje energijske učinkovitosti zaradi kakršnih koli tehnoloških, vedenjskih ali gospodarskih sprememb (člen 2(10) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti).

„Energetski sistem“ pomeni sistem, ki je primarno zasnovan za storitve oskrbe z energijo za zadovoljitev povpraševanja sektorjev končne porabe po energiji v obliki toplote, goriv ali električne energije (člen 2(3) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti).

„Poraba končne energije“ pomeni vso energijo, ki se dobavi za industrijo, promet, vključno s porabo energije v mednarodnem letalstvu, gospodinjstva, javne in zasebne storitve, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter druge sektorje končne uporabe, izključuje pa porabo energije v mednarodnih pomorskih skladiščih, energijo okolice in dobavo sektorju za pretvorbo in energetskemu sektorju ter izgube pri prenosu in distribuciji, kot je opredeljeno v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (člen 2(6) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti).

3.2   Drugi ključni izrazi in pojmi, uporabljeni v teh smernicah

„Analiza stroškov in koristi“ se nanaša na postopek, s katerim se poskušajo izmeriti vsi učinki odločitve v denarnih enotah in s katerim se pripravi priporočilo o možnosti z najvišjo neto koristjo (včasih imenovana tudi najučinkovitejša rešitev) (11).

„Analiza odločanja na podlagi več meril“ se nanaša na vrsto analize, pri kateri se lahko upošteva širok nabor meril za ocenjevanje, ki so vsa prikazana v izvirnih merskih enotah; ni jih treba preoblikovati v denarne enote, kot se zahteva v analizi stroškov in koristi (12).

„Rešitve za energijsko učinkovitost“ se nanaša na tehnologije, postopke in prakse, ki sčasoma zmanjšajo ali spremenijo količino energije, potrebno za zagotavljanje enake ravni učinkovitosti, storitve ali blaga. Te rešitve lahko vključujejo prihranke energije pri končni porabi, vire na strani povpraševanja in prožnost sistema ter učinkovito pretvorbo, prenos in distribucijo energije.

„Energetski sektorji“ se nanaša na sektorje, vključene v proizvodnjo in distribucijo energije, kot so električna energija, plin, ogrevanje itd.

„Neenergetski sektorji“ se nanaša na tista področja gospodarstva, ki se prednostno ne ukvarjajo s proizvodnjo, prenosom, distribucijo ali prodajo energije. Čeprav ti sektorji pri svojih dejavnostih porabljajo energijo in so od nje odvisni, njihova glavna funkcija ni proizvodnja ali dobava energije. Člen 3(1) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti vsebuje neizčrpen seznam primerov neenergetskih sektorjev, med katerimi so stavbni, prometni in vodni sektor, sektor informacijske in komunikacijske tehnologije ter kmetijski in finančni sektor.

V skladu z Eurostatovo metodologijo izračuna energetske bilance (13) je mogoče neenergetske sektorje razumeti kot sektorje, ki so vključeni v končno porabo energije (koda Eurostata FC_E). Ti sektorji zajemajo industrijski sektor (FC_IND_E), prometni sektor (FC_TRA_E) in druge sektorje (FC_OTH_E), kot so komercialne in javne storitve, gospodinjstva, kmetijstvo in gozdarstvo ter ribištvo. Zato bi okvirni seznam iz člena 3(1) prav tako lahko uskladili z Eurostatovimi sektorji končne porabe energije ali nacionalnim združenjem sektorjev končne porabe energije.

„Mejni pogoji“ se nanaša na izrecno opredelitev meja, znotraj katerih bi bilo (treba) stroške in (širše) koristi upoštevati pri oceni stroškov in koristi, npr. katere sektorje je treba vključiti, ali je treba vključiti vplive zunaj državne meje ali ne ali kako dolgo je obdobje ocenjevanja.

„Dvojno štetje“ se nanaša na primer, ko se pri analizi stroškov in koristi dvakrat upoštevajo isti stroški ali koristi, na primer, kadar se koristi med dvema kategorijama vplivov prekrivajo in sta obe koristi vključeni v analizo. Dvojno štetje lahko povzroči podcenjevanje ali precenjevanje stroškov in koristi.

„Neposredne koristi“ se nanaša na koristi ali vplive, ki izhajajo neposredno iz ukrepa za energijsko učinkovitost, kot je manjše povpraševanje po energiji (Mednarodna agencija za energijo, 2014).

„Posredne koristi“ se nanaša na koristi in/ali vplive, nastale kot posledica neposrednih koristi/vplivov. Prihranki energije so na primer v središču številnih posrednih koristi, kot so presežek odjemalca, boljše javno zdravje zaradi boljše kakovosti zraka, nižje cene energije, raba virov itd. (14).. Posredna korist se lahko kaže kot povečanje porabe, zaposlenosti ali BDP.

„Induciran vpliv (na zaposlovanje)“ se nanaša na vplive, ki nastanejo v nadaljevanju vzročne verige kot posledica posrednih vplivov (15). Inducirani vplivi na zaposlovanje se nanašajo na delovna mesta, ustvarjena zaradi dodatne porabe neposredno in posredno zaposlenih oseb. V primeru povečanega števila projektov energetske prenove stavb v mestu na primer gradbeni delavci izvajajo prenovo (neposredna delovna mesta), proizvajalci pa izdelujejo potrebne materiale (posredna delovna mesta). Na območjih, kjer so gradbišča in proizvodni obrati, se lahko na primer zgradijo nove restavracije in ustanove za varstvo otrok, kar sta oba primera induciranega ustvarjanja delovnih mest.

„Povratni učinek“ se nanaša na primer, v katerem se izboljšanje učinkovitosti uporabi za dostop do več blaga in storitev namesto za zmanjšanje povpraševanja po energiji. Zato je lahko dejansko zmanjšanje povpraševanja po energiji manjše od ocenjenih vrednosti v fazi razvoja politike (16).

„Analiza občutljivosti“ se nanaša na razumevanje, kako je mogoče negotovost rezultatov modela pripisati različnim virom negotovosti v vhodnih podatkih modela (17). Pri energijski učinkovitosti bi bilo treba med vire vhodnih podatkov, za katere se izvede analiza občutljivosti, vključiti napovedi cen energije, diskontne stopnje in vse druge spremenljivke z visoko stopnjo negotovosti ali bistvenim vplivom na rezultat izračunov.

„Socialna diskontna stopnja“ se nanaša na stopnjo, ki se uporablja za ocenjevanje prihodnjih družbenih stroškov in koristi javnih politik. S to stopnjo se določa sedanja vrednost stroškov in koristi, ki bodo nastali v prihodnosti.

3.3   Drugi nabori orodij in pojmi, ki se uporabljajo v teh smernicah in so koristni pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v državah članicah

„Smernice za boljše pravno urejanje“ se nanaša na načela, uvedena v delovnem dokumentu služb Evropske komisije iz novembra 2021, ki jih ta upošteva pri razvoju, oblikovanju, upravljanju in ocenjevanju novih pobud in veljavne zakonodaje (18).

Zbirka orodij za boljše pravno urejanje dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje ter zagotavlja pojasnila, nasvete in najboljše prakse.

„Smernice za energetsko bilanco“ (19) so najpopolnejši statistični prikaz energentov in njihovega toka v gospodarstvu. Energetska bilanca uporabnikom omogoča vpogled v skupno količino energije, pridobljene iz okolja, s katero se trguje, ki se spreminja in ki jo uporabljajo končni uporabniki. Uporablja se kot operativni priročnik za Eurostatovo orodje za pripravo energetske bilance in opisuje, kako to orodje uporabljati.

4.   ŠIRŠE KORISTI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI

Uporaba načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bo omogočila širše koristi. Pojem „širše koristi“ se nanaša na družbene, okoljske in gospodarske rezultate, ki izhajajo iz izvedenega izboljšanja energijske učinkovitosti, ki presega bolj neposreden učinek prihrankov energije in z energijo povezanih stroškov za predvidenega upravičenca (20). Drugi podobni in pogosto uporabljeni izrazi so „koristi, ki niso povezane z energijo“, „sokoristi“ ali „večkratne koristi“. To vprašanje je bilo izpostavljeno v poročilu Mednarodne agencije za energijo iz leta 2014 z naslovom Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency  (21), v katerem so bili celovito pregledani neenergetski vidiki, na katere lahko (pozitivno) vpliva izboljšanje energijske učinkovitosti, kot je prikazano na sliki 1 (kar je razvidno tudi v preglednicah 1, 2 in 3). To poročilo je bilo posodobljeno leta 2025, da bi se razširila analiza večkratnih koristi, ki izhajajo iz energijske učinkovitosti (22).

Slika 1

Številne koristi energijske učinkovitosti (prilagojeno po Mednarodni agenciji za energijo, 2025)

Za ustrezno oceno in prepoznavanje širših koristi energijske učinkovitosti je treba upoštevati, kje, kdaj in kateri vplivi se bodo uresničili. To omogoča natančnejšo količinsko opredelitev ali monetizacijo koristi, potrebnih kot vhodnih podatkov za celovito analizo stroškov in koristi. Dodatne podrobnosti o opredelitvi širših koristi so na voljo v preglednicah 1, 2 in 3.

Z razvrščanjem širših koristi v sistematičen okvir se lažje pojasnijo medsebojni vplivi med različnimi kategorijami koristi, zlasti glede družbenih, okoljskih in gospodarskih koristi.

Družbene koristi so povezane z boljšim zdravjem in večjim udobjem zaradi, na primer, boljše izolacije ter sistemov ogrevanja in hlajenja, ki lahko izboljšajo tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih in kakovost zunanjega zraka. Poleg tega se z manjšo porabo fosilnih goriv zmanjšujejo emisije iz elektrarn in prometa ter s tem negativni vplivi onesnaženosti zraka na zdravje. Na družbenem področju ima izvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost dva pomembna učinka, in sicer zmanjšanje energetske revščine in hrupa.

Okoljske koristi so povezane s širšimi koristmi, ki na splošno izhajajo iz manjšega povpraševanja po energiji in njene porabe, s čimer se zmanjša proizvodnja energije. Take širše koristi zajemajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka ter boljše upravljanje z energijo in upravljanje virov (voda, odpadki in zemljišča).

Gospodarske koristi se nanašajo na koristi z učinkom na gospodarski razvoj, ki niso povezane z energijo. Vključujejo vplive na BDP, vplive na zaposlovanje, večjo industrijsko produktivnost, izboljšanje javnih financ, energetsko varnost, inovacije in konkurenčnost. Če so podjetja energijsko učinkovita, se zmanjša količina energije, potrebne za proizvodnjo blaga ali opravljanje storitev. Z zmanjšanjem stroškov energije se v podjetjih sprostijo sredstva za naložbe v izboljšanje njihove konkurenčne prednosti. Poleg tega na produktivnost zaposlenih v veliki meri vpliva fizično delovno okolje – zlasti temperatura, kakovost zraka in razsvetljava. Ukrepi za energijsko učinkovitost lahko pozitivno vplivajo na vsako od teh kategorij, saj bolj zdravo in udobno delovno okolje izboljšuje produktivnost in zmanjšuje izostajanje zaposlenih od dela (23).

S tem tristebrnim pristopom se najpreprosteje prepoznajo širše koristi. Vendar bi lahko države članice upoštevale tudi politične, pravne in tehnološke koristi (pristop PESTLE (political, economic, sociological, techological, legal and environmental factors = politični, gospodarski, sociološki, tehnološki, pravni in okoljski dejavniki)) (24).

Kar zadeva širše koristi, je pomembno upoštevati časovne okvire (kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne) ter obseg, saj se nekatere koristi, odvisno od upravičenca, deležnikov in zadevne hierarhične ravni, pokažejo šele čez čas, druge pa se občutijo skoraj takoj. Koristi za zdravje na individualni ravni se lahko na primer pojavijo s skoraj takojšnjim učinkom po celoviti energetski prenovi stanovanjske stavbe. Na nacionalni ravni pa se morda ne bodo občutile v enakem časovnem okviru, temveč srednje- do dolgoročno. Zato je za ustrezno oceno in združevanje širših koristi, povezanih z odločitvami o načrtovanju, politiki in naložbah, nujno opredeliti časovni okvir in obseg.

4.1   Primeri širših koristi

Preglednice 1, 2 in 3 vsebujejo informacije o različnih širših koristih rešitev za energijsko učinkovitost, razvrščenih v družbene, okoljske in gospodarske koristi. Seznami so neizčrpni. Navedene koristi morda ne veljajo v vseh primerih, so pa uporabni primeri, ki jih je dobro upoštevati pri pripravi analiz stroškov in koristi.

Preglednica 1

Širše družbene koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Opis
(Javno) zdravje	Z ukrepi za energijsko učinkovitost se lahko izboljša notranja klima ter zmanjša onesnaženost zraka v zaprtih prostorih in zunanjega zraka, zaradi česar se lahko izboljša zdravje (obolevnost in umrljivost) na ravni posameznika in javnega zdravja (25). Da bi se preprečili škodljivi vplivi, pa je treba upoštevati celovite rešitve za energijsko učinkovitost (npr. zaradi zamenjave oken, ki včasih povzroči manjše nenadzorovano prezračevanje zaradi puščanja, se lahko povečata vlaga in plesen, kar lahko negativno vpliva na zdravje).
Bivalno (toplotno) udobje in dobro počutje	Izolacija ter sistemi ogrevanja in hlajenja vplivajo na življenjske in delovne razmere, kar lahko prispeva k zdravju in produktivnosti. Poleg tega lahko na duševno dobro počutje vplivajo tudi gradbeni pogoji, toplotno (ne)udobje in (ne)zmožnost plačevanja računov za energijo (26).
Cenovna dostopnost in energetska revščina	Z izvajanjem ukrepov za energijsko učinkovitost se lahko zmanjša energetska revščina, saj se s tem omogočijo cenovno dostopnejše energetske storitve, kar vpliva tudi na razpoložljivi dohodek posameznikov in gospodinjstev.
Vrednost nepremičnin in sredstev	Energijsko učinkovite stavbe lahko vplivajo na tržno vrednost. Tržna vrednost se lahko poveča na primer zaradi nižjih stroškov energije, skladnosti z nacionalnimi standardi ter večjega udobja in boljšega zdravja. To se med drugim nanaša tudi na najemniški trg in bi lahko vzbudilo pomisleke glede višjih najemnin za najemnike in s tem glede distributivne pravičnosti (27).
Vplivi hrupa ter vizualni in svetlobni vplivi	Energijsko učinkovita zasnova in izolacija stavb na splošno zmanjšujeta hrup iz zunanjih virov in notranjih sistemov ter lahko izboljšata svetlobne pogoje, s čimer se izboljšajo življenjske in delovne razmere. Javni prevoz in učinkovitejša vozila lahko prav tako zmanjšajo mestni in prometni hrup. Nekateri ukrepi za energijsko učinkovitost pa bi se lahko glede na vrsto, lokacijo in zorni kot šteli za motnjo.
Produktivnost	Ukrepi za energijsko učinkovitost vplivajo na kakovost zraka, (toplotno) udobje, izpostavljenost dnevni svetlobi ter onesnaženost zraka v zaprtih prostorih in zunanjega zraka, kar lahko posledično vpliva na produktivnost posameznika, na primer na delovnem mestu ali v izobraževalnih stavbah (28). Produktivnost lahko zajema boljše kognitivne sposobnosti, koncentracijo in učinkovitost (29).
(25)  Mednarodna agencija za energijo (2025). Multiple Benefits of Energy Efficiency (Številne koristi energijske učinkovitosti); Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Azzini, I., Listorti, G., Mara, T. in Rosati, R. Uncertainty and sensitivity analysis for policy decision making – An introductory guide (Analiza negotovosti in občutljivosti za odločanje o politikah – uvodni priročnik), Urad za publikacije (2020), https://data.europa.eu/doi/10.2760/922129; Mzavanadze, Nora (2018b). Final report: quantifying energy poverty-related health impacts of energy efficiency, COMBI project D5.4 (Končno poročilo: količinska opredelitev vplivov energijske učinkovitosti na zdravje, povezanih z energetsko revščino, projekt COMBI D5.4 (končno poročilo); Urlaub, S. in Grün, G. (2016). Mould and dampness in European homes and their impact on health (Plesen in vlaga v evropskih domovih ter njun vpliv na zdravje). (26)  Prav tam. (27)  Suerkemper idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)). (28)  Thema idr. (2016). Widening the Perspective: An Approach to Evaluating the Multiple Benefits of the 2030 EU energy efficiency potential (Razširitev zornega kota: pristop k ocenjevanju številnih koristi potenciala EU za energijsko učinkovitost do leta 2030); Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, Azzini, I., Listorti, G., Mara, T. in Rosati, R. Uncertainty and sensitivity analysis for policy decision making – An introductory guide (Analiza negotovosti in občutljivosti za odločanje o politikah – uvodni priročnik), Urad za publikacije (2020), https://data.europa.eu/doi/10.2760/922129; Mzavanadze, Nora (2018b). Final report: quantifying energy poverty-related health impacts of energy efficiency, COMBI project D5.4 (Končno poročilo: količinska opredelitev vplivov energijske učinkovitosti na zdravje, povezanih z energetsko revščino, projekt COMBI D5.4 (končno poročilo). (29)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti).

Preglednica 2

Širše okoljske koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Opis
Podnebna nevtralnost in emisije toplogrednih plinov:	Z energijsko učinkovitimi rešitvami se zmanjšujejo povpraševanje po energiji, poraba energije in zgorevanje goriv, zaradi česar se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. Emisije toplogrednih plinov in posledično njihovo zmanjšanje vplivajo na zdravje, ekosisteme in celotno gospodarstvo (30).
Kakovost zraka in onesnaževala zraka	Z manjšo porabo energije se zmanjšuje onesnaženost zraka zaradi elektrarn in industrijskih procesov, kar koristi javnemu zdravju in okolju.
Raba vode (in gospodarjenje z drugimi naravnimi viri)	Energijsko učinkovite tehnologije in prakse lahko vplivajo na porabo vode, saj je voda pogosto potrebna za proizvodnjo električne energije in postopke proizvodnje energije, kar vpliva na vodni stres in konkurenco. Z ukrepi za energijsko učinkovitost se prav tako zmanjšuje povpraševanje po naravnih virih, ki bi bili sicer potrebni za pogon elektrarn, in s tem njihovo izkoriščanje. To pa vpliva na ekosisteme in biotsko raznovrstnost (31).
Odpadki	Zaradi energijske učinkovitosti se lahko v nekaterih primerih zmanjša nastajanje odpadkov. Za proizvodnjo energije bi lahko potrebovali manj surovin, z učinkovitejšimi postopki pa bi se lahko proizvedlo manj odpadnih stranskih proizvodov. Ukrepi za energijsko učinkovitost pa bi lahko v prihodnosti povzročili tudi nastanek novih odpadkov, zato bi jih morale spremljati politike krožnega gospodarstva.
Potrebe po zemljiščih	Energijska učinkovitost lahko z zmanjšanjem povpraševanja po energiji in proizvodnje energije prispeva k zmanjšanju potrebe po zemljiščih, povezanih s proizvodnjo energije. To lahko prispeva k ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti.
Bistveni vplivi	Izvajanje ukrepov za energijsko učinkovitost lahko omogoči učinkovitejšo rabo virov (materiala, procesne vode itd.). Poleg tega ima uporaba energijsko učinkovitih materialov pomembno vlogo pri manjši porabi energije in virov ter čim večjemu zmanjšanju nastajanja odpadkov (32).
(30)  Mzavanadze (2018a); Thema idr. (2016); Ürge-Vorsatz idr. (2015). (31)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti). (32)  Mednarodna agencija za energijo (2025). Multiple Benefits of Energy Efficiency (Številne koristi energijske učinkovitosti); Skupno raziskovalno središče (2020), Wagner idr. (2023).

Preglednica 3

Širše gospodarske koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Opis
Zanesljivost električne energije (oziroma oskrbe z njo)	Energijska učinkovitost lahko pripomore k zmanjšanju odvisnosti države od uvoženih virov energije in poveča nacionalno energetsko varnost. Glede na razmere v posamezni državi bi lahko postali pomembni tudi vplivi na raznolikost dobaviteljev (33).
Konkurenčnost in inovacije	Naložbe v energijsko učinkovitost lahko spodbudijo inovacije na področju tehnologije in poslovnih modelov ter podjetjem pomagajo pridobiti konkurenčno prednost na trgu. S povečanjem energijske učinkovitosti se lahko torej izboljša konkurenčnost na ravni podjetij in držav, saj se zmanjša količina energije, potrebna za ustvarjanje gospodarskih rezultatov (34).
Gospodarska dejavnost in BDP	Z ukrepi za energijsko učinkovitost se lahko izboljšata zdravje in produktivnost ter poveča razpoložljivi dohodek, kar prispeva k rasti gospodarske dejavnosti in BDP (35). Vplivi, povezani z začetno uvedbo ukrepov, običajno prinesejo enkratne koristi.
Vplivi na zaposlovanje	Naložbe v energijsko učinkovitost lahko ustvarijo neposredna in posredna lokalna delovna mesta v različnih sektorjih (gradbeništvo, proizvodnja, energetske storitve itd.) (36). Možni so tudi posredni vplivi na zaposlovanje. Vendar nekatera od teh delovnih mest zagotavljajo začasne (enkratne) koristi (37). Pomembna je tudi (ne)razpoložljivost potrebne usposobljene delovne sile za izvajanje energijske učinkovitosti.
Razpoložljivi dohodek	Ob predpostavki, da so ukrepi za energijsko učinkovitost stroškovno učinkoviti, se lahko razpoložljivi dohodek poveča zaradi nižjih stroškov, povezanih z energijo (38).
Produktivnost zaposlenih (ter učencev, dijakov in študentov)	Zaradi energijsko učinkovitih delovnih mest se lahko izboljšajo delovne razmere (na primer z boljšo kakovostjo zraka v zaprtih prostorih), kar povečuje produktivnost zaposlenih in njihovo zadovoljstvo pri delu. To lahko vpliva na uspeh podjetja in s tem povezane gospodarske učinke (39). Enako velja tudi za izobraževalne stavbe in učence, dijake in študente. Prav tako bi bilo treba razmisliti, kako lahko (ne)produktivnost učencev, dijakov in študentov vpliva na produktivnost njihovih skrbnikov (na primer izostajanje od dela, prezentizem itd.) (40).
Javni proračun	Ukrepi za energijsko učinkovitost vplivajo na javni proračun z izboljšanjem javnega zdravja (npr. manj javnofinančnih odhodkov za zdravstvo), ustvarjanjem delovnih mest (npr. spremembe davkov na dohodek in nadomestil za brezposelnost), zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov za porabo energije v javnem sektorju ter manjšo potrebo po naložbah v infrastrukturo za oskrbo (41).
Stroški transakcije	Stroški transakcije se nanašajo na skupne stroške izvedbe transakcije, ki se razlikuje po naravi in obsegu, odvisno od zadevnega sektorja ali ukrepa za energijsko učinkovitost. Pomembni so pri načrtovanju ukrepov za energijsko učinkovitost ali usposabljanju usposobljene delovne sile in lahko vključujejo denarne vrednosti (npr. provizije ali pristojbine) ali nedenarne stroške (na primer čas, porabljen za načrtovanje, pogajanja ali izvrševanje, neugoden čas itd.) (42).
Vidiki trajnostnosti in krožnega gospodarstva	Ukrepi za energijsko učinkovitost so bistveni za doseganje podnebnih ciljev. Pri izvajanju teh ukrepov so nekatere tehnologije bolj trajnostne in krožne kot druge. Taki vidiki so pomembni v okviru prehoda na podnebno nevtralnost.
(33)  Couder, J. (2015). Literature Review on Energy Efficiency and Energy Security, including Power Reliability and Avoided Capacity Costs (Pregled literature o energijski učinkovitosti in energetski varnosti, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo in prihranjenimi stroški zmogljivosti). Poročilo COMBI D7.1. Na voljo na naslovu: https://combi-project.eu/wp-content/uploads/2015/09/D7.1.pdf. (34)  … Mednarodna agencija za energijo (2025). (35)  … Copenhagen Economics (2012); Suerkemper idr. (2022); Thema idr. (2016); Ürge-Vorsatz idr. (2015). (36)  BPIE (2020). (37)  Mednarodna agencija za energijo (2025); Skupno raziskovalno središče (2020), Suerkemper idr. (2022). (38)  … Mednarodna agencija za energijo (2025); Mzavanadze (2018b); Thema idr. (2016). (39)  … Mzavanadze (2018b); Thema in Rasch (2018); Urlaub in Grün (2016). (40)  … Gehrt idr. (2019). (41)  … Copenhagen Economics (2012); Thema idr. (2016). (42)  … Ürge-Vorsatz idr. (2015). Literature review on Multiple Impact quantification methodologies, D2.1 report, COMBI project (Pregled literature o metodologijah količinske opredelitve z večplastnimi vplivi, poročilo D2.1, projekt COMBI).

Pri obravnavi teh vplivov v analizi stroškov in koristi se je pomembno zavedati morebitnih podvajanj. Na podlagi rezultatov bi se lahko ponovno ocenil in prilagodil seznam postavk ali vplivov, da bi se natančno količinsko opredelili in monetizirali. Čeprav je postopek mogoče pospešiti, je treba poudariti, da je potrebna ustrezna skrbnost, da se prepreči podvajanje in zagotovi verodostojnost analize.

4.2   Količinska opredelitev in monetizacija širših koristi

Za koncept z dokazi podprtega oblikovanja politik, tj. politik, utemeljenih na uveljavljenih, trdnih, preskušenih in preglednih dokazih, je potrebna široka ocena stroškov in koristi naložb, povezanih z energijo, skozi čas ter različnih vplivov na različne vrste deležnikov. Kadar se analiza stroškov in koristi uporablja za predlagano politiko energijske učinkovitosti, se v najožjem smislu meri zmanjšanje porabljene energije v primerjavi s hipotetičnim ali izhodiščnim scenarijem, v nekaterih primerih pa tudi zmanjšanje emisij. Vendar se pri tem pristopu spregledajo morebitne širše koristi energijske učinkovitosti (43).

Zato so v tem oddelku povzete širše koristi, ki jih je treba upoštevati v okviru analize stroškov in koristi. Najprej so podrobno opisane možni pristopi h količinski opredelitvi in monetizaciji širših koristi ukrepov za energijsko učinkovitost, vključno z opredelitvijo ustreznih metod vrednotenja, v okviru elementov sistema in področij vpliva. Nato so nadalje predstavljeni pristopi za vključevanje in ocenjevanje širših koristi, ki presegajo običajni pogled vlagateljev na analizo stroškov in koristi za ukrepe energijske učinkovitosti. Predstavljeni so tudi primeri količinske opredelitve in monetizacije širših koristi.

4.2.1   Premisleki glede količinske opredelitve in monetizacije širših koristi

Trenutno je ocenjevanje širših koristi zahtevno, saj so raziskave in dokazi o ustreznih metodologijah za količinsko opredelitev, še posebej pa za monetizacijo širših koristi, omejeni. Kljub temu si je treba za to prizadevati, da bi se podprle na dokazih temelječe in dobro informirane odločitve o politikah.

Ustrezna ocena širših koristi se izvede po naslednjih korakih:

(a)	opredeli se veriga odločitev, povezanih z izboljšanjem energijske učinkovitosti, ki prinaša širše koristi. Pri tem je treba v zadostni meri zajeti različne sektorje, da bi bila ocena uravnotežena in da bi se preprečila pristranskost;

(b)	opredelijo se področja vpliva, na katerih se bo odražala zadevna odločitev. Poleg tega je treba kvalitativno opisati opredeljene širše koristi, vključno z vzročno-posledičnimi povezavami med njimi in pomembnimi končnimi točkami;

(c)	širše koristi se količinsko opredelijo v fizikalnih enotah. Fizikalne enote se lahko razlikujejo glede na ocenjevani vpliv. Na podlagi te začetne ocene se bodo primerjali različni naložbeni ukrepi;

(d)

izvede se monetizacija posameznih koristi (kadar je to mogoče) tako, da se učinkom, ki nimajo lastne tržne cene, določi denarna vrednost (v EUR ali nacionalni uradni valuti), da se lahko združijo širše koristi. Uporabijo se lahko različne metode vrednotenja, vključno z oportunitetnimi stroški, pristopom pripravljenosti plačati ali pripravljenosti sprejeti nadomestilo, metodo hedonističnih cen, neposrednim tržnim vrednotenjem itd. Ta postopek je zapleten in celo sporen, odvisno od zadevne širše koristi (na primer pri monetizaciji vrednotenja človeškega življenja);

(e)	celovito je treba oceniti širše koristi, da se preprečita prekrivanje in dvojno štetje koristi. Za spremljanje vseh koristi, njihovega medsebojnega delovanja in končnih točk, ki jih je treba monetizirati, bi se lahko uporabil pristop vzporejanja poti z vplivom.

V preglednicah 4, 5 in 6 so navedene informacije o skupnih kazalnikih ter razpoložljivih metodah količinske opredelitve in monetizacije širših družbenih, okoljskih in gospodarskih koristi rešitev za energijsko učinkovitost. Izbira metode je na splošno odvisna od dejavnikov, kot so razpoložljivi čas in viri ter kakovost podatkov (44). V vsakem primeru je najbolje, da se širše koristi v ocenijo in se o njih poroča v največjem možnem obsegu, tudi če so na voljo le grobe ocene, namesto da bi se predpostavila ničelna vrednost, saj vsako prizadevanje prispeva k utemeljenim odločitvam o politiki in naložbah (45).

Poleg tega so bila v raziskovalnih projektih razvita različna orodja in metodologije za količinsko opredelitev in monetizacijo širših koristi, vključno s COMBI, MICAT (46), Odyssee-Mure in Enefirst, na katere se je mogoče sklicevati v podporo temu postopku ocenjevanja. Dodatne podrobne informacije o metodah količinske opredelitve in podpornih orodjih za širše koristi so na voljo tudi v Priporočilu (EU) 2021/1749.

4.2.2   Metode za količinsko opredelitev in monetizacijo širših koristi

Oblikovalci politik, ki se zanašajo na analize stroškov in koristi, morajo imeti dostop do zanesljivih količinskih opredelitev koristi, da lahko sprejemajo informirane odločitve o politikah in naložbah (47). Ko so širše koristi določene in opredeljene, jih je treba količinsko opredeliti v fizikalnih enotah. Ta postopek temelji na vhodnih podatkih, pogosto iz študij scenarijev in ocen učinkov politik (48). Poleg tega se fizikalna enota razlikuje glede na ocenjevano širšo korist.

V skladu z zbirko orodij za boljše pravno urejanje bi se morala količinska opredelitev koristi začeti „od najbolj objektivnih in zanesljivih mer do tistih, ki so bolj špekulativne in zajemajo več predpostavk“ (49). Kazalniki za količinsko opredelitev so lahko neposredni ali posredni. Opravljeni zdravstveni posegi so na primer neposredni kazalnik zdravja, izostajanje od dela/pouka pa posredni kazalnik zdravja. Izvesti bi bilo mogoče tudi analizo občutljivosti, da se pojasni razpon vrednosti in opredelijo parametri, na katere je analiza najbolj občutljiva.

Količinsko opredelitev bi bilo treba nato, če je mogoče, dopolniti z monetizacijo. Za seštevanje koristi z različnimi fizikalnimi enotami je treba enote pretvoriti v denarno vrednost (v eurih ali v nacionalni uradni valuti). Tako je mogoče natančno primerjati vplive in možnost vključitve širših koristi v analizo stroškov in koristi. Žal za številne širše koristi ni na voljo zanesljivih metod, da bi jih ustrezno monetizirali. Poleg tega monetizacija širših koristi zajema širok razpon negotovosti, saj različne metode dajejo različne rezultate. Ta negotovost se nato prenese v analizo stroškov in koristi, zato je treba vanjo vključiti analizo občutljivosti, da se prouči, kako spremembe parametrov vplivajo na rezultate, in zagotovi preglednost. Kot primeri so v orodju št. 65 (analiza negotovosti in občutljivosti) v zbirki orodij za boljše pravno urejanje (50) in poročilu Skupnega raziskovalnega središča iz leta 2020 (51) navedene podrobnosti o tem, kako izvajati analize negotovosti in občutljivosti.

Ker je lahko monetizacija sporna zaradi kompleksnih etičnih vprašanj, kot je vrednotenje človeškega življenja in zdravja (trpljenja), bi jo bilo treba previdno izvajati z zanesljivimi metodami. Poleg tega je treba pred izvedbo analize stroškov in koristi upoštevati tudi prekrivanje in dvojno štetje širših koristi.

Pri standardnem pristopu k monetizaciji širših koristi se uporablja tržna cena blaga (neposredno tržno vrednotenje), če je na voljo. Če tržna cena ni na voljo (verjetno zaradi neobstoječega trga, na primer za zdravje, ekosisteme itd.), se lahko vrednost blaga izmeri s približno vrednostjo (na primer izognjenimi stroški) ali uporabo netržnih metod vrednotenja, kot sta pristop pripravljenosti plačati ali pripravljenosti sprejeti nadomestilo. Te informacije je mogoče pridobiti s študijami, vključno z metodama razkritih in navedenih preferenc ter/ali poskusi. Toda za take študije so lahko potrebna precejšnja sredstva. Druga možnost je, da se sprejmejo vrednosti iz različnih študij (na primer z uporabo prenosa koristi), sicer pa se uporablja načelo sorazmernosti: ali je trud vreden vpliva? Za več informacij in podrobnosti glej orodje MICAT (52) in različna poročila projekta COMBI (53).

V spodnjih preglednicah 4, 5 in 6 so navedene informacije o skupnih kazalnikih ter metodah količinske opredelitve in monetizacije, ki so na voljo za različne širše koristi rešitev za energijsko učinkovitost. Predstavljene metode temeljijo na najnovejših raziskavah in ugotovitvah projektov, vključno s COMBI, MICAT, Odyssee-Mure in Enefirst. Upoštevajte, da je seznam navedenih širših koristi neizčrpen in morda ne velja za vse primere.

Preglednica 4

Metode količinske opredelitve in monetizacije širših družbenih koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Metode količinske opredelitve in monetizacije
(Javno) zdravje (54)	Količinsko opredeljeno glede na splošno obolevnost ali umrljivost, kar se dokazuje z opravljenimi posegi, obiski pri zdravniku in hospitalizacijo, posredno pa tudi z dnevi odsotnosti z dela/izostankov od pouka ter dejavniki tveganja (na primer toplotne razmere in hrup) (55). Pristopi na podlagi tržne vrednosti za monetizacijo (izognjenih) stroškov uporabe storitev zdravstvenega varstva za zdravljenje, hospitalizacijo, zdravila itd. ter posrednih stroškov, povezanih z izgubo produktivnosti (nezmožnosti prilagojeno leto življenja (DALY)), kot približkov. Zdravje je mogoče monetizirati tudi v smislu prihrankov ali ocenjene gospodarske vrednosti, povezane s številom preprečenih primerov prezgodnjih smrti ali bolezni zaradi izboljšanja energijske učinkovitosti. Pristopi na podlagi netržne vrednosti vključujejo raziskave, s katerimi se ocenjuje statistična ocena življenjske dobe (value of a statistical life), vrednost leta življenja (value of a life year) ali raziskave pristopa pripravljenosti plačati.
Bivalno (toplotno) udobje in dobro počutje	Meritve udobja na podlagi anket za merjenje zadovoljstva z življenjem (na primer notranja temperatura kot približek za udobje); monetizirata se s prihranki pri zdravstvenih stroških (metoda pripravljenosti plačati/sprejeti nadomestilo) ali povečanjem produktivnosti (metoda razkritih preferenc).
Energetska revščina	Prihranki pri računih za energijo, ki se odražajo v razpoložljivem dohodku gospodinjstev (neposredno tržno vrednotenje).
Vrednost nepremičnin in sredstev	Sprememba vrednosti nepremičnine/tržne vrednosti pred izboljšavo in po njej; monetizira se z uporabo podatkov o nepremičninskem trgu (metoda hedonističnih cen).
Vplivi hrupa ter vizualni in svetlobni vplivi	Zmanjšanje hrupa, količinsko opredeljeno v decibelih; monetizirajo se z učinki na vrednost nepremičnin (metoda hedonističnih cen) ali prihranki pri zdravstvenih stroških (metoda pripravljenosti plačati/sprejeti nadomestilo).
Produktivnost	Količinsko opredeljena z aktivnimi dnevi (vključno z izostajanjem od dela in prezentizmom), delovno uspešnostjo in sposobnostjo zaslužka kot kazalniki; monetizira se s sposobnostjo zaslužka na uro ali aktiven delovni/šolski dan pred ukrepom za energijsko učinkovitost in po njem (56).
(54)  Več informacij o ocenjevanju vplivov na zdravje je na voljo v zbirki orodij za boljše pravno urejanje, orodje št. 32 (vplivi na zdravje). (55)  … Mzavanadze, Nora (2018b). Final report: quantifying energy poverty-related health impacts of energy efficiency, COMBI project D5.4 (Končno poročilo: količinska opredelitev vplivov energijske učinkovitosti na zdravje, povezanih z energetsko revščino, projekt COMBI D5.4 (končno poročilo). (56)  … Thema, J. idr. (2019). The Multiple Benefits of the 2030 EU Energy Efficiency Potential (Več koristi potenciala EU za energijsko učinkovitost do leta 2030). Thema, J. idr. (2016). Widening the Perspective: An Approach to Evaluating the Multiple Benefits of the 2030 EU energy efficiency potential (Razširitev perspektive: pristop k ocenjevanju številnih koristi potenciala EU za energijsko učinkovitost do leta 2030).

Preglednica 5

Metode količinske opredelitve in monetizacije širših okoljskih koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Metode količinske opredelitve in monetizacije
Podnebna nevtralnost in emisije toplogrednih plinov	Količinsko opredeljene v tonah zmanjšanega ekvivalenta CO2 (tj. preprečene neposredne emisije zaradi zgorevanja goriva) v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem (glej oddelek 6.1); monetizirajo se z oblikovanjem cen ogljika (neposredno tržno vrednotenje) in družbenimi stroški ogljika (57). Več informacij o monetizaciji CO (58) je na voljo v drugi smernici ENTSO-E za analizo stroškov in koristi projektov razvoja omrežja (2018) (2).
Kakovost zraka in onesnaževala zraka	Količinsko opredeljena z zmanjšanjem onesnaževal zaradi zgorevanja goriv, prometa in drugih gospodarskih dejavnosti v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem; monetizirajo se s stroški vpliva na zdravje (metoda izognjenih stroškov škode).
Raba vode (in gospodarjenje z drugimi naravnimi viri)	Prihranki vode (ali drugih virov), količinsko opredeljeni s prostornino v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem; monetizirata se z oblikovanjem cene vode (neposredno tržno vrednotenje). Monetizacija virov je mogoča z vključenimi stroški, ki temeljijo na tržnih cenah za predelane surovine in so povezani s povpraševanjem po surovinah (za kovine in fosilna goriva), ali s posrednimi stroški materiala, ki se monetizirajo z ocenami prihodnjih stroškov (59).
Odpadki	Zmanjšanje odpadkov, količinsko opredeljeno s težo/prostornino v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem; monetizirajo se s stroški odstranjevanja ali recikliranja odpadkov (metoda izognjenih stroškov).
Potrebe po zemljiščih	Prihranki zemljišč, količinsko opredeljeni s površino v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem; monetizirajo se z vrednostjo zemljišč (neposredno tržno vrednotenje) ali vrednotenjem ekosistemskih storitev (metoda pripravljenosti plačati).
Bistveni vplivi	Količinsko opredeljeni glede na količino (težo/prostornino) prihranjenega materiala/virov (60) v primerjavi z opredeljenim izhodiščnim scenarijem. Pomembne so različne posredne vrednosti, kot sta preprečena proizvodnja odpadkov in poraba virov. Monetizirajo se z izognjenimi ali zmanjšanimi stroški pred izvedbo ukrepa za energijsko učinkovitost in po njej (ali v celotnem njegovem življenjskem ciklu).
(57)  … Wagner, F. idr. (2023). Environmental Impacts D2.5 Empirical basis of Environmental Impacts. Quantification/monetisation methodology and derived impact factors. Project MICAT (Vplivi na okolje D2.5 Empirična osnova vplivov na okolje. Metodologija za količinsko opredelitev/monetizacijo in izpeljani dejavniki vpliva. Projekt MICAT). (58)  … ENTSO-E (2018). 2nd ENTSO-E Guideline for Cost Benefit Analysis of Grid Development Projects, Bruselj (Druga smernica ENTSO-E za analizo stroškov in koristi projektov razvoja omrežja). Na voljo na naslovu: https://eepublicdownloads.entsoe.eu/clean-documents/tyndp-documents/Cost%20Benefit%20Analysis/2018-10-11-tyndp-cba-20.pdf. (59)  … Suerkemper, F. idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)). (60)  … Teubler, J. in Hackspeil, S. (2023). Empirical Basis of Environmental Impacts Savings on material resources. Project MICAT (Empirična osnova vplivov na okolje: prihranki pri materialnih virih. Projekt MICAT).

Preglednica 6

Metode količinske opredelitve in monetizacije širših gospodarskih koristi rešitev za energijsko učinkovitost

Širša korist	Metode količinske opredelitve in monetizacije
Gospodarska dejavnost in BDP	Večja zaposlenost ali bruto dodana vrednost na zaposlenega, ki sta ključna kazalnika za izračun BDP na leto, se lahko razčlenita po sektorjih in povežeta z energijsko učinkovitostjo (61). Za količinsko opredelitev se lahko uporabijo tudi drugi makroekonomski kazalniki, kot so naložbe in potrošnja (62). Za predhodne ocene ter analizo fiskalnih multiplikatorjev se uporabljajo medsektorske analize (input-output analize), s katerimi se naknadno ocenijo vplivi na BDP, in izračunljivi modeli splošnega ravnotežja (63).
Vplivi na zaposlovanje	Količinsko opredeljeni v številu ustvarjenih delovnih mest (neposrednih, posrednih in induciranih, po sektorju in državi); monetizirajo se s podatki o plačah (neposredno tržno vrednotenje) ustvarjenih delovnih mest. Za predhodne ocene ter analizo fiskalnih multiplikatorjev se uporabljajo medsektorske analize (input-output analize), s katerimi se naknadno ocenijo vplivi na BDP, in izračunljivi modeli splošnega ravnotežja (64). Glej tudi orodje št. 30 v zbirki orodij za boljše pravno urejanje.
Razpoložljivi dohodek	Monetizira se z zmanjšanjem stroškov za energijo pred izvedbo ukrepa za energijsko učinkovitost in po njej (65). Ta izračun se lahko prilagodi tako, da vključuje tudi druge dejavnike, ki vplivajo na razpoložljivi dohodek, kot je na primer oblikovanje cen ogljika iz sistema trgovanja z emisijami za stavbe in cestni prevoz (ETS2).
Produktivnost zaposlenih (ter učencev, dijakov in študentov)	Težko jo je neposredno količinsko opredeliti ali monetizirati, vendar med potencialne kazalnike spada povečanje produktivnosti, količinsko opredeljeno z merilno količino uspešnosti; monetizira se s podatki o plačah ali izhodnimi podatki (metoda razkritih preferenc).
Javni proračun	Uporaba medsektorskih analiz (input-output analize), analiz fiskalnega multiplikatorja in proračunske polelastičnosti z ustreznimi kazalniki, povezanimi s prihranki energije, javnofinančnimi odhodki za zdravstveno varstvo, storitvami socialnega varstva itd. (66).
Zanesljivost električne energije (oziroma oskrbe z njo)	Prihranki energije, količinsko opredeljeni v enotah energije; monetizira se z napovedmi cen energije (neposredno tržno vrednotenje). Druge možne metode monetizacije zajemajo vpliv na vključevanje obnovljivih virov energije (možnosti prilagajanja odjema po državah v MW/%) in izognjenih naložb v omrežje ter širitev zmogljivosti zaradi manjšega povpraševanja po energiji. Prav tako sta pomembna kazalnika odvisnost od uvoza in skupna energetska varnost (raznolikost dobaviteljev), vendar ju še ni mogoče monetizirati.
Inovativnost in konkurenčnost	Težko ju je neposredno količinsko opredeliti ali monetizirati, vendar potencialni kazalniki vključujejo prijavljene patente, nove izdelke, dane na trg, statistiko zunanje trgovine ali spremembe tržnega deleža.
Stroški transakcije	Stroške nedenarnih transakcij je mogoče količinsko opredeliti v smislu časa, porabljenega za izvedbo „X“. Možnost monetizacije stroškov transakcije in ustrezne metode so odvisne od opredeljenih stroškov transakcije. Stroški nedenarnih transakcij (kot so stroški za pogajanja ali izvrševanje) bi se lahko na primer monetizirali z vrednostjo časa, potrebnega za izvedbo „X“. O stroški denarnih transakcij se že poroča v monetiziranih vrednostih (na primer plačane provizije ali pristojbine).
(61)  … Azzini, I., Listorti, G., Mara, T. in Rosati, R. Uncertainty and Sensitivity Analysis for policy decision making (Analiza negotovosti in občutljivosti za odločanje o politikah), EUR 30432 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg (2020), ISBN 978-92-76-24752-4, doi:10.2760/922129, JRC122132. (62)  … Suerkemper, F. idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)). (63)  … Prav tam. (64)  … Prav tam. (65)  … Mednarodna agencija za energijo (2012). Spreading the net: The multiple benefits of energy efficiency improvements (Širjenje mreže: številne koristi izboljšanja energijske učinkovitosti). (66)  … Ürge-Vorsatz, D. idr. (2015). Literature review on Multiple Impact quantification methodologies, D2.1 report, COMBI project (Pregled literature o metodologijah količinske opredelitve z večplastnimi vplivi, poročilo D2.1, projekt COMBI).

Čeprav energijska učinkovitost prinaša številne koristi, je bistveno, da metodologija ne obravnava le ocene teh koristi, temveč tudi morebitne kompromise in družbene stroške. Za to je potrebna temeljita ocena vplivov v celotnem življenjskem ciklu projekta. Kar zadeva okoljske koristi in stroške, bi bilo treba pri analizi stroškov in koristi uporabiti metodologiji okoljskega odtisa in ocene življenjskega cikla (67) ter oceniti vpliv predvidenega ukrepa na 16 kategorij vplivov, opredeljenih v metodologiji. Da bi to olajšali, je v teh metodologijah navedena vrsta kazalnikov za dokumentiranje vplivov posebnih ukrepov na okoljske dejavnike (npr. na podnebne spremembe, tanjšanje ozonskega plašča, zakisljevanje itd.).

4.2.3   Prekrivanje in dvojno štetje širših koristi

Širše koristi imajo številne medsebojne povezave, ki so vidne na več področjih vpliva. Zato je pri združevanju širših koristi potrebna celovita ocena, da se ugotovijo prekrivanja in prepreči dvojno štetje koristi. Neustrezno upoštevanje tega lahko povzroči precenjevanje ali podcenjevanje rešitev za energijsko učinkovitost. Kadar je treba korist izpustiti iz analize stroškov in koristi, da bi se izognili prekrivanju z drugo koristjo, jo je mogoče še vedno upoštevati v okviru analize odločanja na podlagi več meril.

Prekrivanje na primer nastopi med vrednotenjem učinkov obolevnosti in smrtnosti ter vplivov na produktivnost; ker se zaradi boljšega zdravja na splošno izboljša tudi produktivnost, so koristi za produktivnost pogosto že zajete v koristih za zdravje. V takem primeru bi vključitev koristi za zdravje in produktivnost v analizo stroškov in koristi vodila v dvojno štetje in povzročila precenjevanje koristi energijske učinkovitosti. Do prekrivanj bi lahko na primer prišlo tudi med vplivi na zdravje in kakovostjo zraka, če bi se oba vpliva količinsko opredelila/monetizirala z zmanjšanjem emisij kot dejavnikom.

Z izdelavo zemljevida poti z vplivi se ponazorijo vse pomembne širše koristi v določenem primeru, saj prispeva k temu, da se vzroki in vplivi ukrepov za energijsko učinkovitost opredelijo z določenimi začetnimi in končnimi točkami. S tem pristopom se lahko ustrezno ocenijo medsebojni vplivi in morebitna prekrivanja širših koristi. V zemljevidu poti z vplivi je treba opredeliti lestvice (posamezne, regionalne/lokalne, nacionalne, nadnacionalne) vsake širše koristi, da je učinkovanje enega vpliva natančno ločeno od drugega in se tako prepreči dvojno štetje.

Bolj kot je obseg ocenjevanja širok in celosten, večja je možnost, da pride do prekrivanja širših koristi. Zato je za ustrezno in celovito oceno širših koristi pomembno opredeliti in upoštevati prekrivanja.

Prvi korak je, da se navedejo vse družbene, okoljske ali gospodarske koristi, ki so preprosti seštevki vplivov na mikro ravni in ki bi morale biti vključene v analizo stroškov in koristi.

Drugič, opredeliti je treba vsako posamezno gospodarsko korist na regionalni ali lokalni in/ali nacionalni ravni, vključeno v analizo stroškov in koristi, ter določiti sestavine teh koristi, na primer katere številke ali spremenljivke se uporabljajo za količinsko opredelitev te koristi.

Tretjič, preveriti je treba, ali so te sestavine povezane z okoljskimi, družbenimi ali gospodarskimi koristmi na mikro ravni ali iz njih izhajajo. To lahko storite tako, da odgovorite na naslednje vprašanje: Ali je katera od sestavin zadevnih gospodarskih koristi na kakršen koli način odvisna od agregatov na mikro ravni? Na primer, manjši izdatki gospodinjstev, ki jih je prizadela energetska revščina, za energijo kot agregat na mikro ravni, se lahko v makroekonomskem modelu upoštevajo s spremenljivko „razpoložljivi dohodek“ ali „povpraševanje po drugih izdelkih“, kar spodbuja skupno potrošnjo in s tem gospodarsko rast.

Četrtič, če obstaja povezava, se zadevna korist „na mikro ravni“ ne sme prišteti k drugim koristim.

Petič, vsaka korist, ki je bila opredeljena kot širša, a je ni bilo mogoče združiti in vključiti v „širšo“ analizo stroškov in koristi, vseeno pomeni širšo korist in se lahko kot taka prikaže ločeno.

4.2.4   Primeri monetiziranih širših koristi

V tem oddelku sta predstavljena dva primera upravljanja količinske opredelitve in monetizacije različnih širših koristi. Vsebuje tudi dodatne informacije o tehnikah vrednotenja za monetizacijo širših koristi, ki se uporabljajo v analizi stroškov in koristi, razvitih v okviru projekta COMBI (68) in orodja MICAT (69).

Primer 1: Onesnaženost zraka Ta primer sledi metodam in ugotovitvam na podlagi končnega poročila v okviru projekta COMBI (70). Vpliv: preprečene emisije onesnaževal zraka (žveplov dioksid, dušikovi oksidi, hlapne organske spojine, delci s premerom, manjšim od 10 μm in večjim od 2,5 μm). Opredelitev: količine emisij onesnaževal zraka, ki bi bile izpuščene v okolje, če ne bi bili sprejeti ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti. Enote: v tonah. Pristop količinske opredelitve: skupne letne emisije primarnih onesnaževal po državah članicah za izhodiščni scenarij (iz leta 2015) in za dva scenarija v letu 2030: — emisije žveplovega dioksida bodo leta 2030 za 25 % manjše kot leta 2015. Z ambicioznejšo politiko bi se lahko doseglo dodatno 7-odstotno zmanjšanje letnih emisij v zrak; — oceni za dušikove okside sta 37 % oziroma 5 %, za hlapne organske spojine 18 % oziroma 3 %, za delce PM10 19 % oziroma 4 %, za delce PM2,5 pa 30 % oziroma 4 %. V EU28 je bilo leta 2015 delcem PM2,5 mogoče pripisati 285 000 prezgodnjih smrti, prizemnemu ozonu pa 21 000. Ocene za leto 2030 kažejo, da bo delcem PM2,5 mogoče pripisati 219 000 prezgodnjih smrti, prizemnemu ozonu pa 17 000. Izguba pričakovane življenjske dobe za preostalo prebivalstvo zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 v letu 2015 je za EU28 znašala približno 6 milijonov izgubljenih let življenja, do leta 2030 se bo ob nespremenjeni politiki to zmanjšalo na 4,6 milijona izgubljenih let življenja. V scenariju energijske učinkovitosti v okviru projekta COMBI se ocenjuje, da bo do leta 2030 4,4 milijona izgubljenih let življenja. Pristop k monetizaciji: Predlagano je, da se monetizirajo le vplivi na zdravje ljudi, saj so izraženi v standardiziranih enotah, ki jih je lažje povezati z ocenami gospodarske vrednosti. Izogibljiva prezgodnja umrljivost zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5: se lahko ujema z gospodarsko vrednostjo izgubljene pričakovane življenjske dobe s povprečno izgubljeno pričakovano življenjsko dobo zaradi delcev PM2,5 v letu 2015. Izogibljiva prezgodnja umrljivost zaradi izpostavljenosti prizemnemu ozonu: povprečna izgubljena pričakovana življenjska doba na osebo v primeru izpostavljenosti prizemnemu ozonu ni znana, zato se predpostavlja, da bi prizadete osebe živele vsaj še eno leto, torej se pripiše celotna vrednost leta življenja. Izogibljiva izguba pričakovane življenjske dobe preživelega prebivalstva zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5: izgubljena leta življenja se lahko monetizirajo z vrednostmi leta življenja, pri čemer je 1 izgubljeno leto življenja = 1 vrednost leta življenja Izogibljiva prezgodnja umrljivost zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 v letu 2030 za EU28 znaša 460 milijonov EUR, za izpostavljenost prizemnemu ozonu 46 milijonov EUR, za izgubo pričakovane življenjske dobe pri preživelem prebivalstvu pa 26 milijonov EUR.

Primer 2: Vplivi na makroekonomski ravni Ta primer izhaja iz metod in ugotovitev na podlagi končnega poročila v okviru projekta COMBI (71). Vplivi na makroekonomski ravni so razdeljeni na kratkoročne (gospodarski cikel) in strukturne (dolgoročne) vplive. Kratkoročni makroekonomski vplivi se nanašajo na vplive, ki so posledica nihanja gospodarskega cikla. Naložbe v energijsko učinkovitost povečujejo poslovno dejavnost in kratkoročni BDP v primerjavi z neizvajanjem naložb, kar posledično kratkoročno vpliva na zaposlovanje, BDP in javne finance. — Leta 2018 so naložbe v energijsko učinkovitost skupaj znašale približno 89 milijard EUR, kar je prineslo gospodarski zagon v višini približno 135 milijard EUR. To ustreza 0,9 % BDP EU. — Vpliv na zaposlovanje v EU leta 2018 znaša več kot 550 000 delovnih let, povečanje javnih prihodkov pa skoraj 20 milijard EUR (ob predpostavki, da se naložbe financirajo iz zasebnih virov). Dolgoročni makroekonomski vplivi se nanašajo na vplive, ki niso pomembni v okviru gospodarskega cikla. Relevantne so na primer cene goriva ter strukturne spremembe v gospodarstvu in konkurenčnosti. — Stroški goriva so znatni v primerjavi s proizvodnimi stroški EU v različnih sektorjih (kmetijstvo, industrija, promet, energetika, ogrevanje). Učinkovitejši sektorji bodo manj občutljivi na spremembe cen goriva. Zaradi velikih naložb v energijsko učinkovitost se lahko znižajo tudi lokalne cene energije. — Izboljšanje energijske učinkovitosti je mogoče obravnavati kot naložbo v sredstvo, ki lahko v prihodnosti zmanjša stroške, kar lahko vpliva na strukturne spremembe v gospodarstvu. V sektorjih, kjer je izboljšanje energijske učinkovitosti stroškovno učinkovitejše, se bo povečala njihova konkurenčnost.

(70)  Mzavanadze, Nora (2018a). Quantifying air pollution impacts of energy efficiency COMBI D3.4 Final report (Količinska opredelitev vplivov energijske učinkovitosti na onesnaženost zraka, COMBI D3.4, končno poročilo). (71)  Naess-Schmidt, H. S., Hansen, M. B. W., Wilke, S. in Lumby, B. M. (2018). Macro-economy impacts of energy efficiency COMBI D6.4 Final report (Vplivi energijske učinkovitosti na makroekonomski ravni, COMBI D6.4 Končno poročilo).

5.   UPORABA ANALIZE STROŠKOV IN KORISTI PO NAČELU „ENERGETSKA UČINKOVITOST NA PRVEM MESTU“

5.1   Priprava na uporabo načela

Da bi prispevali k stroškovno učinkovitemu razogljičenju in omogočili širše koristi, je treba načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ uporabiti v analizah stroškov in koristi, preden se ukrep izvaja v vseh sektorjih.

V številnih primerih odločitev o ukrepih obsega (i) načrtovanje, (ii) politiko in (iii) odločitev o večjih naložbah. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba v skladu s členom 3(1) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti upoštevati pri vseh treh ravneh odločanja, ko so doseženi ustrezni pragovi v višini nad 100 000 000 EUR na naložbo ali 175 000 000 EUR pri projektih prometne infrastrukture. To ne pomeni, da odločitev vedno izhaja iz vseh treh ravni analize. Nekatere odločitve se sprejemajo le na ravni načrtovanja, druge pa na ravni politike ali naložb.

Države članice bi morale v začetni fazi razlagati člen 3(1), v katerem so določeni splošna merila, vključno s pragovi, nad katerimi je treba uporabiti načelo, in kvalitativna ali kvantitativna opredelitev „vpliva na porabo energije“, ki bi se uporabili za določitev, v kolikšni meri je treba uporabiti načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“. Ta merila bi lahko nato zadevni javni organi uporabili v fazi odobritve in bi postala del uradnih smernic za ocenjevanje odločitev o načrtovanju, politiki in naložbah.

Opozoriti je treba, da se v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2024/2143 (72) o določitvi smernic za razlago člena 3 Direktive (EU) 2023/1791 pragovi iz člena 3(1) uporabljajo za odločitve o večjih naložbah. Ustrezni deležniki bi morali pri odločitvah o načrtovanju in politiki oceniti, ali bi lahko določena odločitev privedla do odločitev o naložbah, ki presegajo pragove iz člena 3(1), in ali vplivajo na porabo energije. Če je odgovor na obe vprašanji pritrdilen, je treba uporabiti načelo.

5.2   Postopek prepoznavanja alternativnih energijsko učinkovitih rešitev

Če prvotni obravnavani projekt ni energijsko učinkovit, mora biti prvi pomemben korak pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ opredelitev možnih energijsko učinkovitih alternativ, ki bi lahko dosegle isti cilj kot prvotna možnost in bi jih bilo treba obravnavati pod enakimi pogoji. Te lahko vključujejo vire na strani povpraševanja in prožnost sistema.

Opozoriti je treba, da bi se lahko pri opredelitvi alternativ upoštevali tudi drugi krovni cilji in obveznosti, s čimer bi se poenostavil postopek. Izogibati se je treba na primer alternativi, ki ponuja omejeno izboljšanje energijske učinkovitosti ter podaljšuje uporabo fosilnih goriv in z njimi povezane emisije toplogrednih plinov.

Kadar ukrep presega raven načrtovanja, je treba iskanje rešitev za energijsko učinkovitost in uporabo analize stroškov in koristi ponoviti na ravni odločanja o politiki ali večjih naložbah, saj lahko vsaka raven spremeni obseg in omogoči druge alternativne rešitve za energijsko učinkovitost.

V spodnji preglednici so navedeni primeri, kako je mogoče opredeliti alternativne rešitve za energijsko učinkovitost na treh različnih ravneh, zajema pa energetski in neenergetski sektor.

Preglednica 7

Primeri postopkov za iskanje rešitev za energijsko učinkovitost

	Primer pri daljinskem ogrevanju Mesto namerava razširiti sistem daljinskega ogrevanja.	Primer v prometu Mesto namerava razširiti cestni obroč.
Načrtovanje	Zastavila bi se lahko naslednja usmerjevalna vprašanja za iskanje energijsko učinkovitih rešitev: — Ali je urbanistični načrt optimiziran za podnebne razmere? — Ali so načrtovane stavbe brezemisijske? — Ali bi se lahko spodbujala lokalna proizvodnja energije? — Ali je zasnova „samo s toplotno črpalko“ izvedljiva?	Zastavila bi se lahko naslednja usmerjevalna vprašanja za iskanje energijsko učinkovitih rešitev: — Ali je urbanistični načrt optimiziran za trajnostno mobilnost v mestih? — Ali je širitev sistema javnega prevoza ustrezna? — Ali bi bilo treba namesto v širitev cest izvesti naložbo v novo tramvajsko linijo/železniško progo?
Politika	Primeri možnih energijsko učinkovitih rešitev: — Subvencijska shema za razogljičene rešitve za ogrevanje, ki jo spremlja/pred katero se izvede energijska prenova. — Shema obveznosti prihranka energije, ki spodbuja energijsko prenovo, ne pa nadgradnjo ogrevalnega sistema.	Primeri možnih energijsko učinkovitih rešitev: — Načrt za trajnostno urbano mobilnost, ki spodbuja mehko mobilnost, ne pa uporabo avtomobilov. — Gradnja kolesarske infrastrukture namesto novih parkirnih mest za avtomobile.
Odločitev o večjih naložbah	Usmerjevalna vprašanja za opredelitev možnih energijsko učinkovitih rešitev: — Katero gorivo bo uporabljeno (v primeru nove enote)? — Kakšno temperaturo vode bo uporabljal sistem? — Ali so v bližini kakšni viri odvečne toplote? — …	Usmerjevalna vprašanja za opredelitev možnih energijsko učinkovitih rešitev: — Ali je mogoče uporabiti alternativne materiale za cestišča, ki prispevajo k zmanjšanju porabe goriva? — …

6.   KORAKI METODOLOGIJ ZA OCENO STROŠKOV IN KORISTI

Ko se je ustrezno število rešitev opredelilo kot možne alternative, je treba odločitev sprejeti po uporabi metodologij za oceno stroškov in koristi v analizi stroškov in koristi.

Ta oddelek vsebuje smernice o tehničnih vidikih korakov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti med analizo stroškov in koristi.

Preglednica 8

Sedem korakov analize stroškov in koristi

Prvi korak	Določitev izhodiščnega scenarija
Drugi korak	Določitev časovnega okvira za prihranke energije in socialne diskontne stopnje
Tretji korak	Opredelitev vplivov ter monetizacija stroškov in koristi
Četrti korak	Izbira matematičnega pravila združevanja
Peti korak	Jasna in pregledna predstavitev primerjave možnosti politike in alternativnih ukrepov, razvrščenih po uspešnosti
Šesti korak	Preverjanje zanesljivosti rezultatov
Sedmi korak	Upoštevanje porazdelitvenih in kumulativnih učinkov predlagane politike

Za analize stroškov in koristi, ki se izvajajo pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“, je bistvena faza tretji korak, tj. opredelitev vplivov ter monetizacija stroškov in koristi z družbenega vidika. Pravilna analiza stroškov in koristi je ključen element tega načela. Med uporabo načela se pri analizi stroškovne učinkovitosti in širših koristi prihrankov energije upošteva družbeni vidik za oceno vplivov različnih alternativ.

6.1   Prvi korak: določitev izhodiščnega scenarija

Priporočljivo je določiti izhodiščni scenarij in ga primerjati s prvotnim ukrepom. V mnogih primerih se lahko uporabi statičen izhodiščni scenarij. Statičen izhodiščni scenarij temelji na tem, da preteklost napoveduje prihodnje rezultate. Vanj je vključena ocena porabe energije iz prvotnega predvidenega ukrepa ter stroškov in naložb, potrebnih za uresničitev cilja, ki zajema načrtovanje, politiko ali naložbo. To je mogoče doseči na primer z oceno porabljene energije pred izvajanjem politike (73).

V nekaterih primerih je za primerjavo alternativ morda primerneje uporabiti dinamičen izhodiščni scenarij namesto statičnega (74). Dinamičen izhodiščni scenarij je opredeljen kot prihodnji običajni scenarij, v katerega so zajeta gonila, ki lahko vplivajo na izvajanje prvotno predvidenega ukrepa (75). Gonila so lahko na primer podnebne spremembe ali družbeno-gospodarski razvoj ter nov razvoj politik in zakonodaje, ki se sčasoma spreminjajo.

Primer dinamičnega izhodiščnega scenarija: „Ukrep politike za omejevanje emisij CO2 iz cestnega prometa“ Morebitno omejitev emisij CO2 iz cestnega prometa v absolutnem smislu je mogoče doseči s tem, da se izboljša učinkovitost porabe goriva avtomobilov z omejitvami porabe voznega parka. Če se predpostavlja, da skupno število prevoženih kilometrov (število vozil, pomnoženo s prevoženimi kilometri) avtomobilov ostaja večinoma nespremenjeno, bi se morale z 10-odstotnim izboljšanjem učinkovitosti porabe goriva emisije sčasoma zmanjšati za približno 10 %, ko se bodo v uporabo dajali učinkovitejši avtomobili. Če pa se po drugi strani predpostavlja, da se bo skupno število prevoženih kilometrov sčasoma povečalo za 20 %, npr. zaradi večjega števila vozil na cesti, se emisije z 10-odstotnim izboljšanjem učinkovitosti porabe goriva ne bodo zmanjšale v skladu z zahtevami in bodo morda potrebni dodatni ukrepi (76).

Pri izračunu izhodiščne vrednosti je treba upoštevati načelo sorazmerne analize, ki pomeni, da se pričakovane širše koristi uravnotežijo glede na čas in vire, ki jih mora odločevalec vložiti za pripravo natančne izhodiščne vrednosti (77).

6.2   Drugi korak: Določitev časovnega okvira za prihranke energije in socialne diskontne stopnje

V drugem koraku se priporoča, da se skozi določeno časovno obdobje spremljajo (potencialni) prihranki energije in širše koristi odločitev. Trajanje obdobja spremljanja se lahko razlikuje glede na vrsto projekta in fazo odločanja v ciklu oblikovanja politik. V zvezi s tem je pomembno upoštevati pričakovane kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne vplive ukrepa, saj bodo nekateri vplivi (na primer stroški izvajanja ukrepa) vidni hitreje kot drugi (na primer dolgoročne koristi za zdravje). Poleg tega je treba izbrati ustrezno socialno diskontno stopnjo (78). Izbira socialne diskontne stopnje lahko pomembno vpliva na rezultate analize stroškov in koristi (79).

Uporaba analize občutljivosti lahko poveča preglednost izbrane stopnje in vpliv spremembe socialne diskontne stopnje na gospodarsko privlačnost različnih stopenj izboljšanja energijske učinkovitosti in njihovih alternativ.

Na podlagi obeh korakov je mogoče izvesti analizo stroškov in koristi v omejenem obsegu za bruto prihranke energije, prihranke stroškov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih je razmeroma enostavno neposredno ali posredno monetizirati.

6.3   Tretji korak: opredelitev vplivov ter monetizacija stroškov in koristi

6.3.1   Opredelitev vplivov in monetizacija

Da bi se analiza stroškov in koristi razširila ter bolje razčlenila, bi se morale pri njej upoštevati različne širše koristi obravnavane odločitve. Za temeljito razumevanje vseh učinkov določene odločitve o načrtovanju, politiki ali naložbi je ključno opredeliti ustrezne širše koristi.

Pri analizi stroškov in koristi bi bilo treba upoštevati, kje se sprejemajo primarne odločitve oziroma spodbujajo sekundarne odločitve na individualni, lokalni ali regionalni, nacionalni ali nadnacionalni hierarhični ravni. Analiza stroškov in koristi bi se morala osredotočiti tudi na področja, prikazana na sliki 1, da bi se ugotovilo, kje se bodo najverjetneje pokazale najpomembnejše koristi teh odločitev. Ta postopek opredelitve širših koristi je lahko priložnosten (poseben postopek za vsako odločitev) ali pa temelji na standardiziranem pristopu, pri katerem se učinki prepoznajo kot pomembni za posamezen sektor.

Pomemben element pri monetizaciji stroškov in koristi je predpostavka o ceni energije. Vanjo bi se morali vključiti stroški ogljika v obdobju izračuna, tako da se letne emisije toplogrednih plinov pomnožijo s pričakovanimi cenami na tono ekvivalenta CO2 toplogrednega plina. Priporočeno je uporabiti krivuljo cen ogljika evropskega sistema za trgovanje z emisijami (ETS1) ali ETS2.

Če je mogoče koristi le oceniti, je priporočljivo uporabiti na primer konservativne vrednosti ali grobe ocene denarnih vrednosti, namesto da bi se vplivi predpostavljali (80). Na splošno bi morale biti uporabljene predpostavke pregledne.

Po monetizaciji in pred uporabo naslednjih korakov analize stroškov in koristi je mogoče razmisliti o enostavnejših metodah za primerjavo alternativ, kot je analiza stroškovne učinkovitosti (81). To velja, če sta bili upoštevani le ena ali dve širši koristi, zaradi česar je primerjava alternativ enostavnejša.

Kadar monetizacija učinkov ni mogoča, je treba za oceno širših koristi poleg analize stroškov in koristi uporabiti analizo odločanja na podlagi več meril (Multi-Criteria Decision Analysis – MCDA), saj so kvalitativne in kvantitativne informacije pomembne za odločevalce pri sprejemanju odločitev o načrtovanju, politiki in naložbah.

6.3.2   Alternativni pristop (analiza odločanja na podlagi več meril)

V primeru nasprotujočih si meril in za zmanjšanje morebitne negotovosti v analizi stroškov in koristi je priporočljivo izvesti analizo občutljivosti rezultatov analize stroškov in koristi, vključno z razponom ocenjenih denarnih vrednosti za te vplive (glej šesti korak).

V nekaterih primerih bi bilo nerazumno ali pretežko določiti ali oceniti skupni učinek alternativnih rešitev. V takih primerih je priporočljivo uporabiti analizo odločanja na podlagi več meril iz oddelka 3.2, ki je dopolnilno orodje za sprejemanje informiranih odločitev in ocenjevanje širših koristi (82).

Analiza odločanja na podlagi več meril in analiza stroškov in koristi skupaj celovito zajameta celoten razpon stroškov in koristi širših koristi energijske učinkovitosti.

6.4   Širše koristi, ki jih je treba vključiti v analizo stroškov in koristi

Če so na voljo zanesljive metode za ustrezno monetizacijo širših koristi, jih je treba vključiti v analizo stroškov in koristi (ob predpostavki, da so bila prekrivanja upoštevana). Vendar je praktična odločitev o tem, ali vključiti širše koristi v analizo stroškov in koristi ter katere vplive vključiti, odvisna od nekaterih spremenljivk. Države članice bi morale najprej na podlagi razpoložljivosti in kakovosti podatkov odločiti, katere koristi bodo vključile v analizo stroškov in koristi. Poleg tega je lahko pomembno načelo sorazmernosti. Viri in prizadevanja, potrebni za monetizacijo posamezne koristi, bi morali biti upravičeni glede na njen relativni pomen in učinek.

V okviru določene politike lahko nekatere širše koristi bolj vplivajo na razvrstitev po uspešnosti kot druge. Opozoriti je treba tudi, da čeprav se nekatere širše koristi načeloma lahko monetizirajo, razpoložljiva metoda morda ni dovolj zanesljiva za zagotovitev, da je izbira posameznikov, da plačajo za določeno blago ali sprejmejo nadomestilo za opustitev blaga, skladna z zahtevami dolgoročne trajnostnosti. Zato je treba nekatere netržne metode vrednotenja, kot sta pristop pripravljenosti plačati ali pristop pripravljenosti sprejeti, uporabljati previdno, če so vključene v analizo stroškov in koristi (83).

Zaradi nerazpoložljivosti in nezadostne kakovosti podatkov, nezmožnosti monetizacije koristi ter potrebe po preprečevanju dvojnega štetja je treba opredeliti najverjetnejšo ali najprimernejšo širšo korist, ki bi jo bilo mogoče vključiti v analizo stroškov in koristi.

Primeri izzivov pri opredelitvi pravega sklopa širših koristi: Koristi za zdravje, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter rast gospodarske dejavnosti in BDP se običajno monetizirajo. Na voljo so zanesljive metode monetizacije, te koristi pa imajo pogosto zelo visoko razmerje med stroški in koristmi. Toda te koristi imajo več povezanih in posrednih vplivov ter zato že zajemajo različne druge širše koristi. Vplivi na zaposlovanje se na primer uporabljajo kot ključen kazalnik za monetizacijo vplivov na BDP. Zato se vplivi na zaposlovanje ne bi smeli monetizirati ločeno, da bi se preprečilo dvojno štetje. Čeprav so monetizirani vplivi na zaposlovanje že zajeti, pa so v tem primeru kvalitativni in kvantitativni vplivi (npr. v analizi odločanja na podlagi več meril) še vedno pomembni za ocenjevanje.

V nadaljevanju bi lahko deležniki, ki izvajajo načelo, opredelili najpomembnejše širše koristi (npr. tri do pet) obravnavane odločitve in jih ustrezno ocenili v analizi stroškov in koristi.

V naslednjih preglednicah so navedeni predlogi za najpomembnejše širše koristi v različnih energetskih in neenergetskih sektorjih, ki bi jih lahko države članice upoštevale v analizah stroškov in koristi.

Preglednica 9

Širše koristi energijske učinkovitosti v energetskem sistemu

Energetski sistem	Širše koristi energijske učinkovitosti
Električna energija Plin Ogrevanje	1. Dostopnejše cene energije (za vso proizvedeno energijo) 2. Manjše emisije toplogrednih plinov 3. Boljša kakovost zraka 4. Večja energetska varnost 5. Manjša raba zemljišč v sektorju proizvodnje in prenosa energije 6. Izognjene naložbe v dodatne zmogljivosti

Preglednica 10

Širše koristi energijske učinkovitosti v neenergetskih sektorjih

Neenergetski sektor	Širše koristi energijske učinkovitosti
Stavbni sektor	1. Zmanjšanje energetske revščine 2. Vplivi na zdravje 3. Manjše emisije toplogrednih plinov 4. Boljša kakovost zraka 5. Ustvarjanje delovnih mest 6. Večja vrednost nepremičnin
Prometni sektor	1. Manjše emisije toplogrednih plinov 2. Boljša kakovost zraka 3. Boljša energetska varnost 4. Manjša raba zemljišč v prometnem sektorju
Vodni sektor	1. Manjša poraba vode
Sektor IKT	1. Manjše emisije toplogrednih plinov
Kmetijski sektor	1. Manjše emisije toplogrednih plinov 2. Raba zemljišč in biotska raznovrstnost
Finančni sektor	1. Rast gospodarske dejavnosti 2. Izognjene naložbe v dodatne zmogljivosti 3. Ustvarjanje delovnih mest 4. Večja finančna inovativnost in konkurenčnost

Preglednica 11 prikazuje primer postopka odločanja o tem, ali naj se določene širše koristi vključijo v analizo stroškov in koristi ali analizo odločanja na podlagi več meril. Preglednica ni niti celovita niti zavezujoča. Opredeljene so bile različne vrste širših koristi izvajanja projekta, vendar na koncu niso bile vse vključene v analizo stroškov in koristi. Analiza odločanja na podlagi več meril se lahko uporablja za širše koristi, ki jih ni mogoče vključiti v analizo stroškov in koristi, ker jih je težko količinsko opredeliti in monetizirati.

Preglednica 11

Vključitev širših koristi v analizo stroškov in koristi

Območja vpliva	Širša korist	Vključiti v analizo stroškov in koristi?
Družbeni	Zdravje (obolevnost)	Da
Družbeni	Zdravje (smrtnost)	Da
Družbeni	Zdravje (udobje in dobro počutje)	Ne, ker ni ustreznih metod monetizacije
Družbeni	Vrednost nepremičnin in sredstev	Ne, ker se prekriva z BDP
Družbeni	Izboljšave glede svetlobe in hrupa	Ne, ker ni ustreznih metod monetizacije
Družbeni	Produktivnost	Da, vendar previdno, da se prepreči prekrivanje z zdravjem
Okoljski	Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov	Da
Okoljski	Manjša onesnaženost zraka	Ne, ker se prekriva z zdravjem
Okoljski	Bistveni vplivi	Ne, ker je za monetizacijo potrebnega veliko truda, vrednost vpliva pa je razmeroma nizka
Gospodarski	Vplivi na BDP	Da
Gospodarski	Vplivi na zaposlovanje	Ne, ker se prekriva z BDP
Gospodarski	Razpoložljivi dohodek	Da
Gospodarski	Javni proračun	Ne, ker se prekriva z BDP
Gospodarski	Energetska varnost	Ne, ker podatki niso zadostni

Ko je izbor zaključen, se morajo, kjer je to mogoče, monetizirane vrednosti vključiti v analizo stroškov in koristi. V analizo je treba vključiti tudi morebitne stroške in kompromise. Kadar morebitnih negativnih vplivov ni mogoče monetizirati, jih je treba vsaj količinsko opredeliti. Kadar jih ni mogoče količinsko opredeliti, jih je treba vsaj vključiti v analizo odločanja na podlagi več meril.

Vključitev teh širših koristi znatno vpliva na rezultat analize stroškov in koristi energijske učinkovitosti, saj običajno močno povečuje stroškovno učinkovitost in s tem verjetnost, da bo pristop energijske učinkovitosti izbran kot prednostna možnost politike. Z vključitvijo širših koristi v analizo stroškov in koristi ter analizo odločanja na podlagi več meril se poudarjajo pomembni učinki energijske učinkovitosti, poleg tega bi se lahko na podlagi tega sprejele boljše odločitve o politiki.

6.5   Četrti korak: izbira matematičnega pravila združevanja

Naslednji korak se uporablja kot metoda za izračun vrednosti stroškov in koristi konkurenčnih alternativ.

Najpogostejši finančni ključni kazalniki uspešnosti (KKU) so neto sedanja vrednost (NSV) ali razmerje med koristmi in stroški (RKS) (84). Izbira kazalnika neto sedanje vrednosti je primernejša, da se oceni privlačnost možnosti v absolutnem smislu, z razmerjem med koristmi in stroški pa se oceni privlačnost možnosti ne glede na obseg obravnavanih možnosti.

Kot je prikazano v naslednjem primeru, se lahko zaradi uporabe neto sedanje vrednosti ali razmerja med koristmi in stroški spremeni prednostni vrstni red različnih možnosti odločanja. Medtem ko neto sedanja vrednost zagotavlja absolutno razliko med diskontiranimi koristmi (neto sedanja korist – NSK) in stroški (neto sedanji stroški – NSS), je razmerje med koristmi in stroški razmerje istih številk: diskontirane koristi, deljene z diskontiranimi stroški.

Primer: Uporaba neto sedanje vrednosti / razmerja med koristmi in stroški Primer alternative 1:   NSV1 proti OS = NSK1 proti OS – NSS1 proti OS = 1 000 – 500 = 500 > 0   RKS1 proti OS = NSK1 proti OS / NSS1 proti OS = 1 000 / 500 = 2 > 1 Primer alternative 2:   NSV2 proti OS = NSK2 proti OS – NSS2 proti OS = 700 – 300 = 400 > 0   RKS2 proti OS = NSK2 proti OS / NSS2 proti OS = 700 / 300 = 2,3 > 1 Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji preglednici 12. Preglednica 12 Izbira matematičnega pravila združevanja: NSV v primerjavi z RKS za dve alternativi   Alternativa 1 Alternativa 2 NSKx proti OS 1 000 700 NSSx proti OS 500 300 NSV skupaj 500 400 RKS skupaj 2 2,3 Alternativa 1 je od alternative 2 ugodnejša pri uporabi neto sedanje vrednosti, vendar manj ugodna pri uporabi razmerja med koristmi in stroški. Alternativa 1 je dražja od alternative 2 (500 v primerjavi s 300 dodatnimi naložbami (+67 %) v primerjavi z običajnim scenarijem (OS)), vendar prinaša tudi več koristi (1 000 v primerjavi s 700 (+43 %)). Dodatna naložba v višini 300 prinaša le dodatno korist v višini 100. Če je na voljo 1 000, je treba izbrati alternativo 1, če v primeru izbire alternative 2 ni dodatne naložbe v višini 300, ki bi prinesla več dodatnih koristi kot 100. Primer kaže, da je koristno izračunati oba ključna kazalnika uspešnosti in se nato odločiti na podlagi razpoložljivih finančnih virov in naložbenih možnosti (85).

6.6   Peti korak: jasna in pregledna predstavitev primerjave možnosti politike in alternativnih ukrepov, razvrščenih po uspešnosti

V večini primerov je koristno, da se različne alternative razvrstijo. Ta razvrstitev bi morala temeljiti na rezultatih matematičnega združevanja, pri čemer bi se morale upoštevati vse ustrezne kvalitativne informacije o nemonetiziranih koristih in raznovrstni vplivi na različne prizadete deležnike (86). Alternative je treba prav tako preveriti glede na prvotni cilj, ki ga je treba doseči.

6.7   Šesti korak: preverjanje zanesljivosti rezultatov

Države članice bi lahko navedle metodologije, specifikacije in dobre prakse za oceno zanesljivosti in preglednosti postopka, na primer za zagotovitev, da so bile proučene alternative ali da je bilo ocenjeno dvojno štetje. V tem primeru bi morali deležniki, ki izvajajo načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“, s temi metodologijami, specifikacijami in dobrimi praksami doseči rezultate potrebne kakovosti.

V tem okviru in z namenom pravilnega izvajanja načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi lahko države članice predvidele, da bodo pristojni organi kakovost rezultatov, ki jih predložijo deležniki, ocenjevali sistematično ali priložnostno.

Eden od načinov za preverjanje zanesljivosti monetiziranih informacij je uporaba analize občutljivosti. To je mogoče storiti s prilagoditvijo najbolj negotovih, a hkrati najvplivnejših vidikov vhodnih podatkov za matematični model združevanja, kar so za energijsko učinkovitost pogosto uporabljene prihodnje cene energije in izbrana socialna diskontna stopnja. Z uporabo nizko-visokega razpona vhodnih podatkov za prihodnje cene energije in socialno diskontno stopnjo bo imela vsaka možnost politike razpon rezultatov vplivov, ki zagotavlja dovoljeno stopnjo „napake“. Čeprav se po petem koraku morda zdi najprivlačnejša možnost politike A, je lahko spodnja meja razpona možnih vplivov nižja kot pri možnosti politike B, ki ima na splošno manjši razpon in je zato bolj smiselna izbira (glej sliko 2).

Slika 2

Vizualna predstavitev za preverjanje zanesljivosti možnosti politike

V okviru tega preverjanja je enako pomembno, da se lahko utemeljijo vse sprejete odločitve o učinkovanju nemonetiziranih informacij o vplivih in stališč deležnikov na razvrstitev rezultatov.

6.8   Sedmi korak: upoštevanje porazdelitvenih in kumulativnih učinkov predlagane politike

V porazdelitvene učinke je zajeto, kako različne politike vplivajo na različne države članice, deležnike (na primer MSP) ali skupine prebivalstva (na primer, ali možnost politike nesorazmerno vpliva na ranljivejše skupine ali skupine z nižjimi dohodki). Nekatere možnosti politike lahko nekaterim deležnikom koristijo ali nanje negativno vplivajo bolj kot na druge, vse take nenamerne posledice pa je treba upoštevati. Upoštevanje kumulativnih učinkov pomeni, da je treba vpliv na prihodnje generacije obravnavati sorazmerno in da na modelirani vpliv na prihodnje generacije močno vpliva izbira socialne diskontne stopnje (glej drugi korak zgoraj).

7.   SPREMLJANJE IN POROČANJE

V člen 3 prenovljene direktive o energetski učinkovitosti so zajete različne zahteve, ki so pomembne za spremljanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in poročanje o njegovi uporabi, pri čemer je posebej poudarjen njegov pomen za širok nabor sektorjev in odločitev o večjih naložbah, vključno z energetskim sektorjem, stavbnim, prometnim in vodnim sektorjem, sektorjem IKT ter kmetijskim in finančnim sektorjem. Zato je treba zahteve glede spremljanja in poročanja uporabljati za odločitve v celotnem gospodarstvu, kot dodatno potrjujeta člen 3(1), v katerem so navedeni sektorji uporabe, in člen 3(4), ki od držav članic zahteva, da določijo pristojne organe za spremljanje uporabe navedenega načela. V skladu s členom 3(5), točki (c) in (d), morajo države članice določiti posebne subjekte za nadzor spremljanja uporabe načela in njegovega ustreznega regulativnega okvira.

Države članice so prav tako odgovorne za ocenjevanje uporabe in prednosti načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v svojih energetskih sistemih, zlasti glede porabe energije, ter za predložitev seznama ukrepov, izvedenih za odpravo regulativnih ali neregulativnih ovir, kar olajša sprejetje navedenega načela in rešitve na strani povpraševanja.

7.1   Spremljanje uporabe načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in poročanje o doseženih rezultatih

V skladu s členom 3(4) morajo države članice „[spremljati] uporabo načela ‚energetska učinkovitost na prvem mestu‘, kadar je primerno pa tudi povezanost sektorja in medsektorske učinke, kadar sta za odločitve o politiki, načrtovanju in naložbah potrebna odobritev in spremljanje“. Države članice morajo določiti pristojne organe, ki izvajajo naloge spremljanja. Spremljanje je potrebno za odločitve, za katere že veljajo obstoječe zahteve glede odobritve in spremljanja. Tako se breme za države članice zmanjša, saj se uporablja le za primere, pri katerih so postopki spremljanja že vzpostavljeni.

Spremljanje uporabe načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi se lahko vključilo v širše postopke spremljanja na različnih ravneh. Organi, pristojni za spremljanje uporabe načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“, se lahko razlikujejo od organov, pristojnih za odobritev in spremljanje drugih vidikov postopka odločanja. Vendar ima vključitev spremljanja načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v obstoječe dejavnosti spremljanja očitne prednosti.

Podobno je mogoče poročanje o načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“ opredeliti kot namenski postopek ali del širšega postopka poročanja:

(a)

Novi postopki ali del obstoječih postopkov za poročanje o energijski učinkovitosti: glede na to, kako države članice trenutno zbirajo informacije o energijski učinkovitosti in podnebnih ukrepih, bi se lahko poročanje o načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“ vključilo v obstoječe dejavnosti zbiranja podatkov ali pa bi lahko organ, pristojen za spremljanje, razvil namenske postopke.

(b)

Del širših postopkov poročanja: države članice bi lahko zahtevale, da je v letno poročilo vseh javnih organov (ali vseh javnih organov, ki izpolnjujejo določen sklop zahtev) vključen poseben oddelek o uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“. Najbolje bi bilo, da bi lahko deležniki, ki so izvajali načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“, zahtevane informacije vnesli v vnaprej določene predloge, kari bi poenostavilo združevanje na nacionalni ravni. Za uporabo obstoječih postopkov, ki zajemajo zasebni sektor, bi lahko države članice zahtevale tudi, da zasebni subjekti poročajo o tem, kako je bilo načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ uporabljeno v okviru obstoječih postopkov izdaje dovoljenj, kot so tisti v skladu z direktivo o industrijskih emisijah.

Ključno vprašanje za države članice je, kako bi se morale spremljati odločitve o večjih naložbah subjektov v javni lasti ali reguliranih subjektov in deležnikov na energetskem trgu. Iz člena 3(4) izhaja, da se poročanje izvaja le kot del odločitev, ki se že spremljajo. V primeru odločitev o načrtovanju in naložbah, ki jih sprejmejo subjekti, ki jih javni organ ne nadzoruje v celoti (neodvisni subjekti, regulirani subjekti, deležniki na trgu), bi to pomenilo, da je lahko javni organ, ki je pristojen za odobritev odločitve, tudi tisti, ki mora poročati.

Pomembno je pojasniti, da omejitve iz člena 3 državam članicam ne preprečujejo, da bi izbrale nižje pragove za uporabo načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in zahteve glede poročanja.

V skladu s členom 3(4) bi bilo treba, kadar je primerno, povezanost sektorja in medsektorske učinke spremljati, kadar sta za odločitve o načrtovanju, politiki in naložbah že potrebna odobritev in spremljanje.

Zaradi medsebojne povezanosti energetskih sistemov in drugih sektorjev je treba spremljati, kako načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ spodbuja povezovanje sistemov in ustvarja medsektorske koristi. To zajema proučevanje, kako lahko energijska učinkovitost podpira stabilnost omrežja, zmanjšuje odvisnost od uvoza energije in prispeva h krožnemu gospodarstvu.

Časovni okvir za merjenje teh ključnih kazalnikov uspešnosti mora biti usklajen s postopki odločanja, časovnimi razporedi izvajanja in obdobji strateškega pregleda pri odločitvah o načrtovanju, politiki ali večjih naložbah, na katere se nanašajo.

7.2   Postopki zbiranja podatkov (od javnih organov in deležnikov na trgu)

Države članice bi morale vzpostaviti postopke in sisteme zbiranja podatkov, s katerimi bi bile informacije na voljo pravočasno in usklajeno. Zelo priporočljivo je vzpostaviti digitalne platforme, ki zmanjšujejo upravno breme za deležnike in javne organe. Države članice bi si morale prizadevati, da bi uporabile postopke, pri katerih se isti podatki zbirajo le enkrat, ustreznim organom pa bi bil zagotovljen dostop do podatkovne zbirke.

Države članice bi morale na podlagi informacij, o katerih je treba poročati, vzpostaviti sistem, ki bi jim zagotavljal potrebne dokaze za to poročanje. Dokazi bi se lahko zagotovili z neposrednim zbiranjem ustreznih informacij (na primer seznam vseh večjih odločitev, o katerih poročajo različni deležniki) ali uporabo drugih že zbranih in razpoložljivih informacij (na primer seznam vseh naložb nad pragom iz člena 3 na podlagi analize proračunskih odobritev na ministrski ravni).

Države članice bi morale pri odločitvah o načrtovanju, politiki in naložbah poleg podatkov o uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ z drugimi sredstvi (na primer z namenskimi raziskavami) zbirati tudi podatke o ukrepih, sprejetih za odpravo ovir pri uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“. Tako zbiranje podatkov bi bilo treba uskladiti z drugimi dejavnostmi, načrtovanimi za posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, da bi se čim bolj zmanjšal obseg dela v zvezi z zbiranjem podatkov in zagotovilo, da bi se lahko pri poročanju o ovirah za načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ upoštevali tudi učinki drugih politik (na primer politik energijske učinkovitosti na splošno).

7.3   Poročanje o načelu „energetska učinkovitost na prvem mestu“

V skladu s členom 3(5), točka (d), prenovljene direktive o energetski učinkovitosti morajo države članice v okviru svojih nacionalnih energetskih in podnebnih poročil o napredku poročati o „načinih upoštevanja načela ‚energetska učinkovitost na prvem mestu‘ pri nacionalnih in, kadar je ustrezno, regionalnih in lokalnih odločitvah o načrtovanju, politikah in večjih naložbah v zvezi z nacionalnimi in regionalnimi energetskimi sistemi“. Oddelek 5 Priloge k Priporočilu (EU) 2024/2143 vsebuje nekaj smernic o zahtevah glede poročanja.

V členu 3(5), točka (d), so navedeni podatki, o katerih morajo države članice poročati:

(a)	ocena uporabe in prednosti načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v energetskih sistemih;

(b)	ukrepi, sprejeti za odpravo regulativnih in neregulativnih ovir za uresničevanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“.

Ta dva elementa se štejeta za minimalna, države članice pa lahko sporočijo več informacij o tem, kako so načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ vključile v svoje postopke odločanja.

7.3.1   Poročanje o uporabi in koristih načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“

Poročanje o uporabi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ mora zajemati odločitve o načrtovanju, politiki in naložbah, na katere je vplivala uporaba tega načela, ter biti usmerjeno v koristi, za katere države članice pričakujejo, da bodo dosežene.

Države članice bi lahko za vsako odločitev:

(a)	sporočile, ali je bila zasnovana in izbrana ena ali več posebnih možnosti načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ (da/ne);

(b)	predstavile količinsko opredelitev skupnih koristi, pri čemer bi ločeno navedle vrednost širših koristi za posamezne rešitve (v EUR);

(c)	predstavile količinsko opredelitev skupne porabe energije v rešitvah (v GWh). To bi moralo zajemati porabo energije v celotni življenjski dobi rešitev;

(d)

navedle pojasnila, ki zajemajo: (1) podroben opis, v kolikšni meri rešitev še vedno vključuje vidike energijske učinkovitosti (kvalitativni kazalnik/opis), kadar je bila izbrana alternativna rešitev namesto možnosti „energetska učinkovitost na prvem mestu“; (2) premisleke glede prilagajanja odjema in prožnosti za obe rešitvi; (3) vsa druga pojasnila, na primer glede negotovosti pri oceni koristi ali glede tega, ali se je z vključitvijo širših koristi spremenila izbira prednostne možnosti.

O enakih informacijah bi se lahko poročalo Evropski komisiji. Države članice bi lahko na primer zahtevale, da je treba pri vseh pomembnih odločitvah, za katere je potrebna uradna odobritev, v oceni učinka ali podobni oceni pred odobritvijo jasno navesti naslednje:

(a)	opredelitev, pri kateri ali katerih od obravnavanih možnost je bilo uporabljeno načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ (možnost ali možnosti, pri kateri ali katerih je bila dana prednost energijski učinkovitosti);

(b)	predstavitev stroškov in koristi možnosti „energetska učinkovitost na prvem mestu“ ter vsaj še ene glavne možnosti (izbrane možnosti ali druge najboljše možnosti, če je bila izbrana možnost „energetska učinkovitost na prvem mestu“);

(c)	zahtevo, da so v poročilu o oceni učinka ločeno predstavljene neposredne in širše koristi možnosti iz prejšnje točke.

7.3.2   Poročanje o ukrepih, sprejetih za odpravo regulativnih in neregulativnih ovir

Države članice morajo v skladu s členom 3(5), točka (d), podtočka (ii), poročati o „seznamu ukrepov, sprejetih za odpravo nepotrebnih regulativnih ali neregulativnih ovir za uresničevanje načela ‚energetska učinkovitost na prvem mestu‘ ter rešitev na strani povpraševanja, in sicer tudi z opredelitvijo nacionalne zakonodaje in ukrepov, ki so v nasprotju z navedenim načelom“.

To pomeni, da bi morala poročila držav članic zajemati naslednje:

(a)	ukrepe za odpravo nepotrebnih regulativnih ovir za uresničevanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in rešitev na strani povpraševanja;

(b)	ukrepe za odpravo neregulativnih ovir za uresničevanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in rešitev na strani povpraševanja;

(c)	seznam nacionalne zakonodaje in ukrepov, za katere je ugotovljeno, da so v nasprotju z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“.

Prvi korak za zagotovitev ustreznega uresničevanja načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ je torej pregled obstoječih politik in ocena, ali so v skladu s tem načelom ali vsaj ne ovirajo njegovega uresničevanja (87). Uvedba načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ kot krovnega načela ne zadostuje, da se zagotovi njegovo izvajanje: njegovo uresničevanje je treba skrbno načrtovati, prilagoditve pri odločanju, strukturah upravljanja in naložbenih okvirih pa je treba uvesti na vseh področjih, vključno s stavbno politiko, energetskim sektorjem, podnebnimi ukrepi, sistemi upravljanja, cilji politike itd. Uresničevanje načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ najpogosteje ne pomeni, da je treba sprejeti nove politike, temveč je treba z njim najprej uskladiti obstoječe politike in predpise.

Taki ukrepi lahko vključujejo splošne ukrepe, kot so smernice, metodologije in postopkovne zahteve, da bi se lahko načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ uporabljalo pri ustreznih odločitvah o načrtovanju, politikah in večjih naložbah. Ti so lahko splošni ali namenjeni posebnim sektorjem ali organom odločanja.

---

(1)  Uredba (EU) 2021/1119.

(2)   The future of European competitiveness, Part B | In-depth analysis and recommendations (Prihodnost evropske konkurenčnosti del B | Poglobljena analiza in priporočila), str. 25.

(3)  Načrt REPowerEU, COM(2022) 230 final.

(4)  Časovni načrt za ustavitev uvoza ruske energije (COM(2025) 440 final).

(5)   The future of European competitiveness, Part B | In-depth analysis and recommendations (Prihodnost evropske konkurenčnosti del B | Poglobljena analiza in priporočila), str. 106.

(6)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo – Izkoriščanje dejanske vrednosti naše energetske unije za zagotovitev cenovno dostopne, učinkovite in čiste energije za vse Evropejce (COM(2025) 79 final).

(7)  Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025) 30 final).

(8)  Nova spodbuda za energijsko učinkovitost. Na voljo na naslovu: https://energy.ec.europa.eu/topics/energy-efficiency/new-impetus-energy-efficiency_en?prefLang=sl.

(9)  Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi (Evropska komisija, 2024–2029). Na voljo na naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0047&qid=1769064783682.

(10)  Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L 304, 14.11.2008, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1099/oj).

(11)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 556. Na voljo na naslovu: https://commission.europa.eu/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl.

(12)  Prav tam, str. 552.

(13)  Evropska Komisija. Energy balance guide: Methodology guide for the construction of energy balances & Operational guide for the energy balance builder tool (Smernice za energetsko bilanco: Priročnik za metodologijo za izdelavo energetskih bilanc in Operativni priročnik za orodje za izdelavo energetskih bilanc), 2019.

(14)  Mednarodna agencija za energijo (2012). Spreading the net: The multiple benefits of energy efficiency improvements (Širjenje mreže: številne koristi izboljšanja energijske učinkovitosti).

(15)  Buildings Performance Institute Europe (BPIE) (2020). Building renovation: a kick-starter for the EU economy (Prenova stavb: zagon za gospodarstvo EU). Na voljo na naslovu: https://www.renovate-europe.eu/2020/06/10/building-renovation-a-kick-starter-for-the-eu-economy/.

(16)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti), str. 38.

(17)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 566.

(18)  Delovni dokument služb Komisije Smernice za boljše pravno urejanje (SWD(2021) 305 final).

(19)   Energy balance guide: Methodology guide for the construction of energy balances & Operational guide for the energy balance builder tool (Smernice za energetsko bilanco: Priročnik za metodologijo za izdelavo energetskih bilanc in Operativni priročnik za orodje za izdelavo energetskih bilanc), Eurostat, 31. januar 2019.

(20)  Mednarodna agencija za energijo (2012). Spreading the net: The multiple benefits of energy efficiency improvements (Širjenje mreže: številne koristi izboljšanja energijske učinkovitosti).

(21)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti).

(22)  Mednarodna agencija za energijo (2025). Multiple Benefits of Energy Efficiency (Številne koristi energijske učinkovitosti).

(23)   The Economics of Biophilia, Why designing with nature in mind makes financial sense (Znanost biofilije. Zakaj je pri oblikovanju finančno smiselno upoštevati naravo), 1. izd. (2012).

(24)  Aguilar, F. J. (1967). Scanning the business environment (Skeniranje poslovnega okolja).

(43)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti), str. 41.

(44)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti), str. 137.

(45)  Prav tam, str. 189.

(46)  Z orodjem MICATool (Multiple Impacts Calculation Tool = orodje za izračun večplastnih vplivov) lahko oblikovalci politik in strokovnjaki izvedejo poenostavljene analize za izboljšanje energijske učinkovitosti, primerjajo in ocenijo ustreznost večplastnih vplivov ter okrepijo poročanje in spremljanje. Uporabnik tega orodja lahko izbere ukrep politike v določenem sektorju, časovnem obdobju in geografski regiji ter nato količinsko opredeli vplive teh ukrepov z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi kazalniki. Vhodni podatki se lahko prilagodijo posebni situaciji uporabnika (tj. stanovanjski fond in stopnja prenove). Orodje lahko te vplive tudi monetizira in izvede preprosto analizo stroškov in koristi s prilagodljivimi spremenljivkami glede občutljivosti cen energije, občutljivosti naložb in diskontne stopnje.

(47)  Thema, J. idr. (2019). The Multiple Benefits of the 2030 EU Energy Efficiency Potential (Več koristi potenciala EU za energijsko učinkovitost do leta 2030).

(48)  Suerkemper, F. idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)).

(49)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 286.

(50)  Prav tam, str. 566.

(51)  Azzini, I., Listorti, G., Mara, T. in Rosati, R. Uncertainty and Sensitivity Analysis for policy decision making (Analiza negotovosti in občutljivosti za odločanje o politikah), EUR 30432 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg (2020), ISBN 978-92-76-24752-4, doi:10.2760/922129, JRC122132.

(52)  Suerkemper, F. idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)).

(53)  Ürge-Vorsatz, D. idr. (2015). Literature review on Multiple Impact quantification methodologies, D2.1 report, COMBI project (Pregled literature o metodologijah količinske opredelitve z večplastnimi vplivi, poročilo D2.1, projekt COMBI).

(67)   Life Cycle Assessment & the EF methods: Comprehensive coverage of impacts (Ocena življenjskega cikla in metode okoljskega odtisa: celovita pokritost vplivov), https://green-forum.ec.europa.eu/green-business/environmental-footprint-methods/life-cycle-assessment-ef-methods_sl.

(68)  Ürge-Vorsatz, D. idr. (2015). Literature review on Multiple Impact quantification methodologies, D2.1 report, COMBI project (Pregled literature o metodologijah količinske opredelitve z večplastnimi vplivi, poročilo D2.1, projekt COMBI).

(69)  Suerkemper, F. idr. (2022). Overall quantification and monetisation concept. MICAT – Multiple Impacts Calculation Tool (Deliverable 2.1) (Koncept skupne količinske opredelitve in monetizacije. MICAT – orodje za izračun večplastnih vplivov (rezultat 2.1)).

(70)  Mzavanadze, Nora (2018a). Quantifying air pollution impacts of energy efficiency COMBI D3.4 Final report (Količinska opredelitev vplivov energijske učinkovitosti na onesnaženost zraka, COMBI D3.4, končno poročilo).

(71)  Naess-Schmidt, H. S., Hansen, M. B. W., Wilke, S. in Lumby, B. M. (2018). Macro-economy impacts of energy efficiency COMBI D6.4 Final report (Vplivi energijske učinkovitosti na makroekonomski ravni, COMBI D6.4 Končno poročilo).

(72)  Priporočilo Komisije (EU) 2024/2143 z dne 29. julija 2024 o smernicah za razlago člena 3 Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“ (UL L, 2024/2143, 9.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2024/2143/oj).

(73)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti), str. 190.

(74)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, orodje št. 60.

(75)  Macias Moy, D., Bisselink, B., Dutiel, O., Ferreira Cordeiro, N., Garcia Gorriz, E., Grizzetti, B., Hanke, G., Miladinova-Marinova, S., Parn, O., Piroddi, C., Pistocchi, A., Polimene, L., Ruiz Orejon Sanchez Pastor, L., Serpetti, N., Stips, A., Trichakis, I., Udias Moinelo, A. in Vigiak, O. Outline of the dynamic baseline for the MSFD Impact Assessment analysis in the context of the Blue2 Modelling Framework initiative (Osnutek dinamičnega izhodiščnega scenarija za analizo ocene učinka okvirne direktive o morski strategiji v okviru pobude okvir modeliranja Blue2), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg (2023), doi:10.2760/747000, JRC134027.

(76)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, orodje št. 60.

(77)  Delovni dokument služb Komisije Smernice za boljše pravno urejanje (SWD(2021) 305 final, z dne 3. novembra 2021, str. 33).

(78)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, orodje št. 64.

(79)  Hermelink, A. H. in de Jager, D. (2015). Evaluating our future: The crucial role of discount rates in European Commission energy system modelling (Vrednotenje naše prihodnosti: ključna vloga diskontnih stopenj pri modeliranju energetskega sistema Evropske komisije).

(80)  Mednarodna agencija za energijo (2014). Capturing the Multiple Benefits of Energy Efficiency (Izkoriščanje številnih koristi energijske učinkovitosti), str. 189.

(81)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 520.

(82)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023. Analize odločanja na podlagi več meril so še posebej primerne pri zapletenih interakcijah, pri katerih se različni količinsko opredeljeni vplivi merijo v različnih enotah, kot so širše koristi.

(83)  Ürge-Vorsatz, D., Kelemen, A., Gupta, M., Chatterjee, S., Egyed, M. in Reith, A. (2015). Literature review on Multiple Impact quantification methodologies, D2.1 report, COMBI project (Pregled literature o metodologijah količinske opredelitve z večplastnimi vplivi, poročilo D2.1, projekt COMBI). Na voljo na naslovu: https://combi-project.eu/wp-content/uploads/2015/09/D2.1_LR-methodologies.pdf.

(84)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 557.

(85)  Poleg tega je priporočljiva analiza občutljivosti glede izbrane diskontne stopnje (glej drugi korak).

(86)  Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, ki dopolnjuje smernice za boljše pravno urejanje, predstavljene v dokumentu SWD(2021) 305 final, julij 2023, str. 557.

(87)  ENEFIRST (2022). How to operationalise Energy Efficiency First (EE1st) in the EU? Key recommendations to Member States (Kako operacionalizirati načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v EU? Ključna priporočila državam članicam). Rezultat D5.3 projekta ENEFIRST, financiran iz programa Obzorje 2020, D.5.3_ENEFIRST_recommendations_FINAL.pdf.