(1)

Osrednji elementi prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja EU so Uredba (EU) 2024/1263, spremenjena Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 (2) in spremenjena Direktiva Sveta 2011/85/EU (3). Cilj okvira je z reformami in naložbami spodbujati zdrave in vzdržne javne finance ter trajnostno in vključujočo rast in odpornost, poleg tega pa preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja nacionalno odgovornost, zaznamuje pa ga njegova srednjeročna usmerjenost v povezavi z učinkovitim in doslednim izvrševanjem pravil.

(2)

Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov, kot so določene v priporočilu Sveta v skladu s členom 17(1), členom 19 ali členom 20 Uredbe (EU) 2024/1263, so enotna operativna referenca za letni fiskalni nadzor vsake države članice in so v središču novega okvira ekonomskega upravljanja. Z najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov, kot so določene v navedenem priporočilu Sveta, se uvede proračunska omejitev za štiri- ali petletno obdobje, temelječe na štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ki pa se lahko podaljša za največ tri leta.

(3)

Okvir zagotavlja prožnost pri uporabi pravil v primeru izjemnih okoliščin, ki so zunaj nadzora držav članic in ki močno vplivajo na javne finance, v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2024/1263. V takem primeru lahko Svet na zahtevo države članice in na priporočilo Komisije, ki temelji na njeni analizi, v štirih tednih od priporočila Komisije sprejme priporočilo, ki državi članici dovoljuje odstopanje od njenih najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, kot jih je določil Svet, kadar (i) izjemne okoliščine, ki so zunaj njenega nadzora, (ii) močno vplivajo na njene javne finance in (iii) pod pogojem, da tako odstopanje srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Svet mora tako odstopanje časovno omejiti.

(4)

Voditelji in voditeljice držav ali vlad so se na srečanju v Versaillesu 10. in 11. marca 2022 zavezali, da bodo zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini okrepili evropske obrambne zmogljivosti. Ti cilji so bili ponovno izraženi v strateškem kompasu za varnost in obrambo. Evropski svet je v svojih sklepih o evropski obrambi z dne 6. marca 2025 pozdravil namero Komisije, da kot takojšen ukrep priporoči usklajeno aktivacijo nacionalne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast.

(5)

Komisija je v sporočilu z dne 19. marca 2025 (4) vse države članice pozvala, naj usklajeno izkoristijo prožnost, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula, da bi čim bolj povečale učinek na obrambne zmogljivosti EU. Cilj te prožnosti je omogočiti prehod na višje ravni odhodkov za obrambo, pod pogojem, da s tem srednjeročno ni ogrožena fiskalna vzdržnost. V navedenem sporočilu je opisano, da bi aktivacija nacionalne odstopne klavzule državam članicam dovolila odstopanje od najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov, kot jih je določil Svet pri potrjevanju srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov ali določanju korektivnih poti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če je to odstopanje utemeljeno s povečanjem odhodkov za obrambo glede na referenčno leto in če letni presežek do vključno leta 2028 ne bo presegel 1,5 % BDP. Povečanja nad tem zneskom bi bila predmet običajnih ocen skladnosti. Takšna zgornja meja je potrebna, da se zagotovi, da ne bo ogrožena fiskalna vzdržnost, hkrati pa vsem državam članicam omogoči, da pri prehodu na višjo raven odhodkov za obrambo izkoristijo to prožnost. Natančni zneski bodo določeni, ko bodo na voljo podatki o realizaciji, da se zagotovi, da se bo dodatna prožnost uporabljala samo za predvideni namen.

(6)

V priporočilu Sveta z dne 8. julija 2025 (5) je bila potrjena pot gibanja očiščenih odhodkov Avstrije. Poleg tega je bila v priporočilu Sveta na podlagi člena 126(7), sprejetem istega dne (6), določena korektivna pot Avstrije za odpravo čezmernega primanjkljaja z enakimi letnimi in kumulativnimi najvišjimi stopnjami rasti očiščenih odhodkov. Prožnost, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula, se bo upoštevala tudi pri izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in pri ocenjevanju, ali je Avstrija sprejela učinkovite ukrepe. Zato se do leta 2028 korektivna pot gibanja očiščenih odhodkov, določena v priporočilu Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 8. julija 2025, dopolnjuje s prožnostjo, ki jo omogoča povečanje odhodkov za obrambo (7) na podlagi nacionalne odstopne klavzule.

(7)

Avstrija je 11. decembra 2025 Svetu in Komisiji predložila zahtevo za aktivacijo nacionalne odstopne klavzule.

(8)

Avstrija v svoji zahtevi navaja, da sta v razmerah povečanih geopolitičnih napetosti nadaljevanje vojne agresije Rusije proti Ukrajini in njena grožnja evropski varnosti eksistencialni izziv za Unijo, zaradi katerega je potrebno znatno povečanje odhodkov za obrambo. To je izjemna okoliščina, ki je zunaj nadzora posamezne države članice. Avstrija zlasti izpostavlja nakup vojaške opreme v letu 2025 glede na slabšanje geopolitičnih razmer skozi vse leto. Glede na navedeno Avstrija zahteva aktivacijo nacionalne odstopne klavzule za obdobje od 2025 do 2028 – v skladu z drugimi državami članicami, za katere je Svet že aktiviral nacionalno odstopno klavzulo za obrambo.

(9)

Avstrija v svoji zahtevi sporoča podatke o skupnih odhodkih za obrambo do leta 2026 (tabela 1). Poleg tega namerava svoje dolgoročne obrambne zmogljivosti zaščititi tudi po letu 2026. Zato povečanje odhodkov za obrambo močno vpliva na njene javne finance.

Tabela 1

Skupni odhodki za obrambo v Avstriji

(10)

Avstrija ocenjuje, da povečanje skupnih odhodkov za obrambo kot deleža BDP od leta 2021 do leta 2025 znaša približno 0,2 odstotne točke ter torej prispeva k poslabšanju javnofinančnega salda in povečanju javnega dolga.

(11)

Če vse drugo ostane nespremenjeno, bo povečanje odhodkov v obdobju, ki ga zajema nacionalna odstopna klavzula, do konca tega obdobja povzročilo višji javni dolg in višji primanjkljaj. Okvirne projekcije Komisije ob predpostavki linearnega celotnega povečanja javnofinančnih odhodkov, ki ga dovoljuje to priporočilo, do leta 2028 kažejo, da bi bil v letu 2028 delež primanjkljaja oziroma delež javnega dolga v BDP za 1,2 odstotne točke oziroma 1,7 odstotne točke višji, kot če bi očiščeni odhodki rasli v skladu s potjo gibanja, določeno v Priporočilu C/2025/3958. Zato bi bila po obdobju aktivacije nacionalne odstopne klavzule verjetno potrebna dodatna fiskalna prilagoditev, da bi se izpolnile zahteve fiskalnega okvira, vključno z zagotovitvijo, da se začne delež dolga dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej dovolj verjetno zmanjšuje ali da srednjeročno ostane na preudarni ravni pod 60 % BDP ter da primanjkljaj ostane na 3 % BDP ali se zmanjša pod 3 % BDP in srednjeročno ohrani pod to referenčno vrednostjo. Avstrija priznava, da bodo v prihodnje zaradi strukturno višjih odhodkov za obrambo morda potrebne politike, s katerimi se bosta srednjeročno ohranila fiskalna vzdržnost in skladnost s fiskalnimi pravili. Omejeno napovedano povišanje ravni primanjkljaja in dolga kot posledica nacionalne odstopne klavzule skupaj z zavezo Avstrije, da bo v naslednjem načrtu izvedla potrebno prilagoditev, da bi se izpolnile vse zahteve fiskalnega okvira, zagotavlja, da se srednjeročno ohrani fiskalna vzdržnost.

(12)

Podatke o odhodkih sektorja država za obrambo zbirajo in objavljajo nacionalni statistični organi in Eurostat v skladu z mednarodno klasifikacijo funkcij države (COFOG) (8) v okviru Evropskega sistema nacionalnih računov (ESR 2010) (9). Ti podatki so ustrezni za ocenjevanje, kako odhodki za obrambo vplivajo na javnofinančni primanjkljaj, dolg in očiščene odhodke ter povezane koncepte. Eurostat v tesnem sodelovanju z nacionalnimi statističnimi organi vzpostavlja postopek zbiranja podatkov. Slednjega je treba uskladiti z zahtevami glede poročanja iz Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009 (10).

(13)

Poleg tega je lahko za nekatere pogodbe za vojaško opremo, podpisane v obdobju aktivacije nacionalne odstopne klavzule, dobava izvedena kasneje, kar na javne finance vpliva šele po obdobju aktivacije klavzule. V ta namen bi se morala prožnost, zagotovljena v okviru nacionalne odstopne klavzule, uporabljati tudi za odhodke za obrambo, povezane s tako poznejšo dobavo, pod pogojem, da so bile ustrezne pogodbe podpisane v obdobju aktivacije klavzule in da ti zapozneli odhodki za obrambo ostanejo v okviru zgoraj navedene skupne zgornje meje.

(14)

Odhodki, financirani s posojili, zagotovljenimi na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2025/1106 (11), bi bili samodejno upravičeni do zgoraj navedene prožnosti. V ta namen bi države članice Eurostatu poročale o vseh odhodkih, povezanih z obrambo, nastalih v okviru instrumenta SAFE v kategorijah „obrambni proizvodi“ in „drugi proizvodi za obrambne namene“, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2025/1106.

(15)

To priporočilo ne spreminja opredelitev javnofinančnega primanjkljaja, dolga in očiščenih odhodkov ter povezanih konceptov. Avstrija mora podatke na podlagi teh konceptov zbirati in sporočati v skladu z uredbami (EU) 2024/1263, (ES) št. 479/2009 in (EU) št. 549/2013 –