(1)

Člen 126(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen ter trdno trajnostno in vključujočo rast, podprto s finančno stabilnostjo, in tako podpira doseganje ciljev Unije na področju trajnostne rasti in zaposlovanja.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 PDEU, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, predvideva sprejetje sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, določa nadaljnje določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo navedenih določb. Okvir ekonomskega upravljanja Unije, ki je začel veljati 30. aprila 2024, vključuje Uredbo Sveta (EU) 2024/1264, s katero je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1467/97. Z reformo so pravila glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi neizpolnjevanja merila glede primanjkljaja ostala na splošno nespremenjena, medtem ko se bo za države članice z deležem javnega dolga nad 60 % BDP postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaradi neizpolnjevanja merila glede dolga osredotočal na odstopanja od priporočenih najvišjih stopenj rasti očiščenih odhodkov (3), ki jih določi Svet v skladu s členom 17 ali 19 Uredbe (EU) 2024/1263 (4). V skladu s členom 22(6) Uredbe (EU) 2024/1263 se odstopanja izračunajo na podlagi podatkov o realizaciji. Začetno leto najvišjih letnih in skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov, ki jih je Svet priporočil za Finsko, je leto 2025. Ocena izpolnjevanja merila glede dolga se lahko izvede šele, ko bodo spomladi 2026 na voljo podatki o realizaciji za leto 2025.

Zato se ta sklep Sveta nanaša na preseganje referenčne vrednosti 3 % pri razmerju med javnofinančnim primanjkljajem in BDP.

(4)

Če Komisija meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo, mora v skladu s členom 126(5) PDEU na zadevno državo članico nasloviti svoje mnenje in o tem obvestiti Svet. Komisija je ob upoštevanju svojega poročila, sprejetega v skladu s členom 126(3) PDEU, in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora z dne 4. decembra 2025, sprejetega v skladu s členom 126(4) PDEU, ugotovila, da na Finskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Zato je na Finsko 12. decembra 2025 naslovila takšno mnenje in o tem obvestila Svet (5).

(5)

Člen 126(6) PDEU določa, da mora Svet upoštevati morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali obstaja čezmerni primanjkljaj. V primeru Finske celovita ocena vodi do spodaj navedenih ugotovitev.

(6)

Glede na podatke, ki jih je 21. oktobra 2025 (6) zagotovil Eurostat, je primanjkljaj sektorja država na Finskem leta 2024 dosegel 4,4 % BDP, dolg sektorja država pa je konec leta 2024 znašal 82,5 % BDP. V letu 2025 naj bi primanjkljaj sektorja država na Finskem dosegel 4,3 % BDP (7). Dejanski javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 in načrtovani primanjkljaj za leto 2025 sta nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe in ne blizu nje, primanjkljaji, ki presegajo referenčno vrednost, pa se ne štejejo za začasne. Glede na jesensko napoved Komisije 2025 (8) naj bi primanjkljaj sektorja država v letih 2025, 2026 in 2027 ostal nad 3 % BDP. V poročilu Komisije na podlagi člena 126(3) PDEU je bilo ugotovljeno, da so primanjkljaji, ki presegajo referenčno vrednost v letih 2024 in 2025, izjemni, in sicer zaradi učinka neugodnih makroekonomskih gibanj in vpliva vojne agresije Rusije proti Ukrajini na javne finance.

(7)

Komisija je v skladu z zahtevami člena 126(3) PDEU v svojem poročilu na podlagi člena 126(3) PDEU analizirala tudi vse pomembne dejavnike. Če v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 delež javnega dolga v BDP presega referenčno vrednost, se pri ocenjevanju izpolnjevanja merila glede primanjkljaja v korakih, ki sledijo poročilu na podlagi člena 126(3) PDEU in vodijo do sprejetja sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja, upoštevajo pomembni dejavniki samo, če javnofinančni primanjkljaj pred upoštevanjem teh pomembnih dejavnikov ostaja blizu referenčne vrednosti, hkrati pa je preseganje referenčne vrednosti začasno. V primeru Finske dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato se pomembni dejavniki ne upoštevajo.

(8)

Merilo glede primanjkljaja, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, tako ni izpolnjeno.

(9)

Svet je 8. julija 2025 aktiviral nacionalno odstopno klavzulo, da bi na Finskem v obdobju 2025–2028 olajšal povečanje odhodkov za obrambo (9). Člen 2(5) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da se v primeru aktivacije nacionalne odstopne klavzule Komisija in Svet lahko odločita, da ne bosta ugotovila obstoja čezmernega primanjkljaja. Vendar naj bi glede na jesensko napoved Komisije 2025 primanjkljaj Finske v letu 2025 znašal 3,4 % BDP brez povečanja odhodkov za obrambo od leta 2021. Zato primanjkljaja, ki na Finskem v letu 2025 presega referenčno vrednost, ni mogoče v celoti pojasniti s povečanjem odhodkov za obrambo od referenčnega leta 2021. Zato se člen 2(5) ne uporablja –