(1)

Uredba (EU) 2023/1115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila sprejeta za zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov. Določa pravila o dajanju zadevnih proizvodov, kot so navedeni v Prilogi I, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, in sicer govedo, kakav, kavo, oljno palmo, gumo, sojo in les, so bili z njimi krmljeni ali so bili proizvedeni iz njih, na trg Unije in omogočanju njihove dostopnosti na trgu Unije ter njihovem izvozu iz Unije. Cilj navedene uredbe je zlasti zagotoviti, da so ti primarni in drugi zadevni proizvodi dani na trg Unije ali da se omogoči njihova dostopnost na njem ali da se izvažajo le, če ne povzročajo krčenja gozdov, so proizvedeni v skladu z ustrezno zakonodajo države proizvodnje in so zajeti v izjavi o potrebni skrbnosti.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) 2023/1115 je Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki razvila informacijski sistem za predložitev izjav o potrebni skrbnosti (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem). Deležniki so bili vključeni v razvojni proces, da bi se zagotovilo, da je informacijski sistem učinkovit in v skladu s potrebami gospodarskih subjektov. Informacijski sistem, ki je bil vzpostavljen 4. decembra 2024, gospodarskim subjektom, trgovcem, ki niso mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: trgovci, ki niso MSP), ter njihovim pooblaščenim zastopnikom omogoča predložitev izjav o potrebni skrbnosti. Vendar so najnovejše napovedi glede števila pričakovanih operacij in interakcij v informacijskem sistemu privedle do obsežne ponovne ocene obremenitve sistema, ki kaže na veliko večji promet informacijskega sistema, kot je bilo pričakovano.

(3)

Hkrati so ugotovitve iz poročila iz leta 2024 z naslovom „The future of European competitiveness“ (Prihodnost evropske konkurenčnosti) pokazale, da vse večje število in zapletenost pravil omejujeta manevrski prostor za podjetja Unije in jim preprečujeta, da bi ostala konkurenčna. Trgovinski partnerji so poročali tudi o pomislekih glede zapletenosti pravil. Glede na navedeno bi bilo treba nekatere postopke in zahteve iz Uredbe (EU) 2023/1115 poenostaviti, odpraviti pa bi bilo treba tudi nepotrebna regulativna bremena za podjetja, hkrati pa ohraniti cilje navedene uredbe.

(4)

Poleg tega bi bilo treba kot del prizadevanj za poenostavitev zmanjšati upravno breme, ki izhaja iz obveznosti za akterje nižje v dobavni verigi, ki niso mikro, mala ali srednja podjetja, ter za mikro ali male primarne gospodarske subjekte, ki proizvajajo in dajejo na trg lastne proizvode.

(5)

Za zagotovitev pravne jasnosti nižje v dobavnih verigah ter nadaljnjo omejitev zahtev glede poročanja in povezane obremenitve informacijskega sistema bi bilo treba uvesti novo kategorijo „gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi“. Obveznosti takih gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi bi morale biti enake tistim, ki se uporabljajo za trgovce. Niti od gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi niti od trgovcev se ne bi smelo zahtevati, da preverjajo, ali se je ravnalo s potrebno skrbnostjo, ali predložijo izjave o potrebni skrbnosti, s čimer bi se znatno omejile zahteve glede poročanja in število potrebnih interakcij z informacijskim sistemom.

(6)

Gospodarski subjekti nižje v dobavni verigi, ki niso MSP, in trgovci, ki niso MSP, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov. Zato bi bilo treba od njih še vedno zahtevati, da se registrirajo v informacijskem sistemu. Hkrati bi moral prvi gospodarski subjekt nižje v dobavni verigi ali trgovec, ne glede na to, ali je malo ali srednje podjetje ali ne, še naprej zagotavljati popolno sledljivost z zbiranjem referenčnih številk izjav o potrebni skrbnosti in identifikacijskih oznak izjave, dodeljenih mikro ali malim proizvajalcem. Obveznost zbiranja in hranjenja referenčnih številk bi se morala uporabljati le za prvega gospodarskega subjekta nižje v dobavni verigi ali trgovca in se ne bi smela uporabljati za druge gospodarske subjekte nižje v dobavni verigi ali trgovce.

(7)

Vsi gospodarski subjekti, ne glede na njihovo velikost, ki dajejo zadevne proizvode na trg ali ki te proizvode izvažajo, spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2023/1115. To ustvarja upravno breme za mikro ali male proizvajalce, ki dajejo na trg ali izvažajo svoje proizvode. Za obravnavo pomislekov v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki so mikro ali mala podjetja, ki proizvajajo in dajejo na trg svoje proizvode, ter za nadaljnje zmanjšanje obremenitve informacijskega sistema je treba uvesti novo podkategorijo gospodarskih subjektov, za katere se obveznost predložitve izjave o potrebni skrbnosti ne bi smela uporabljati. Ta nova podkategorija, imenovana „mikro ali mali primarni gospodarski subjekti“, bi morala zajemati fizične osebe oziroma mikro ali mala podjetja s sedežem v državi, ki je razvrščena kot država z nizkim tveganjem v skladu z Uredbo (EU) 2023/1115, ki dajejo zadevne proizvode na trg ali izvažajo te proizvode, ki jih sami proizvajajo v tej državi, kar pomeni, da gojijo, spravljajo, pridobivajo ali vzrejajo na zadevnih zemljiščih ali na obratih, če gre za govedo, zadevne primarne proizvode, ki jih vsebujejo zadevni proizvodi. Tako gospodarski subjekti s sedežem v Uniji ali zunaj nje bi morali biti zajeti v opredelitvi mikro ali malega primarnega gospodarskega subjekta.

(8)

Da bi se učinkovito dosegali cilji Uredbe (EU) 2023/1115, in sicer sposobnosti zagotavljanja sledljivosti vzdolž dobavne verige za zagotovitev, da proizvodi, dani na trg, ne povzročajo krčenja gozdov, bi bilo treba od mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov kljub temu zahtevati, da v informacijskem sistemu predložijo enkratno poenostavljeno izjavo. V okviru informacijskega sistema bi se morala izdati identifikacijska oznaka izjave, ko mikro ali mali primarni gospodarski subjekt predloži poenostavljeno izjavo. Ta identifikacijska oznaka izjave bi morala biti priložena zadevnim proizvodom, ki jih mikro ali mali primarni gospodarski subjekt da na trg ali jih izvozi. Za ohranitev zahtev glede sledljivosti iz Uredbe (EU) 2023/1115 in uresničitev njenih ciljev bi morale informacije, vključene v poenostavljeno izjavo, omogočati samodejno oceno tveganja z informacijskim sistemom, pristojnim organom olajšati preglede v skladu s pristopom na podlagi tveganja in biti vidne akterjem nižje v verigi, kolikor je to mogoče v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov.

(9)

V okviru prizadevanj za poenostavitev bi bilo treba zmanjšati upravno breme, ki izhaja iz obveznosti mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov, da predložijo enkratno poenostavljeno izjavo na podlagi člena 4a Uredbe (EU) 2023/1115, kot je spremenjena s to uredbo, in zbirajo informacije na podlagi člena 9(1) navedene uredbe, tako da se jim omogoči, da geolokacijo zemljišč nadomestijo s poštnim naslovom zemljišč ali obrata, v katerem so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi, ki jih zadevni proizvod vsebuje ali so bili uporabljeni pri proizvodnji, če poštni naslov jasno ustreza geografski lokaciji zadevnih zemljišč ali obrata. Tako bodo imeli mikro ali mali primarni gospodarski subjekti prosto izbiro, da navedejo geolokacijo zemljišč ali poštni naslov zemljišč ali zadevnega obrata.

(10)

Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (4) za primarne rejce goveda s sedežem v Uniji že določa zahteve glede sledljivosti in poročanja, enakovredne tistim, določenim na podlagi Uredbe (EU) 2023/1115. Ustrezni podatki so shranjeni v nacionalnih podatkovnih zbirkah držav članic. Zato je primerno, da se mikro ali mali primarni gospodarski subjekti izvzamejo iz obveznosti predložitve poenostavljene izjave, kadar so zahtevane informacije že na voljo v takih podatkovnih zbirkah, države članice pa dajo ustrezne podatke na voljo v informacijskem sistemu. To izvzetje bi se moralo uporabljati tudi za mikro ali male primarne gospodarske subjekte v drugih sektorjih, v katerih nacionalna zakonodaja Unije ali držav članic določa enakovredne obveznosti sledljivosti ali poročanja, če so izpolnjeni enaki pogoji.

(11)

Kot je navedeno v smernicah za Uredbo (EU) 2023/1115 o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (5), kadar so dejavnosti zanemarljive, in glede na vse zadevne okoliščine, bi bilo treba spoštovati načelo sorazmernosti. Občasna ekstenzivna ali občasno manj obsežna paša v gozdovih se ne bi smela šteti za pretežno kmetijsko rabo, če proizvodnja in z njo povezane dejavnosti nimajo škodljivega vpliva na habitat gozda.

(12)

Za zagotovitev pravne jasnosti, da imajo lahko vsa mikro, mala in srednja podjetja ne glede na njihovo pravno obliko koristi od poenostavljenih določb za mikro, mala in srednja podjetja iz Uredbe (EU) 2023/1115, bi bilo treba opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij spremeniti za pojasnitev, da pravna oblika ne bi smela biti relevantna za namene ugotavljanja , ali fizična ali pravna oseba ustreza tej opredelitvi. To bi bilo treba pojasniti tudi za mikro ali male primarne gospodarske subjekte. Opredelitev mikro ali malih primarnih gospodarskih subjektov bi morala zajemati gospodarske subjekte, ki presegajo meje vsaj dveh od treh meril iz člena 3(1) in (2), prvi pododstavek, Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), a lahko dokažejo, da deli njihove bilančne vsote, čistega prihodka in povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, ki se nanašajo na zadevne primarne proizvode in zadevne proizvode, ne presegajo meje vsaj dveh od treh meril.

(13)

Uredba (EU) 2023/1115 vsebuje določbe v zvezi s pregledom navedene uredbe in pooblašča Komisijo, da predloži več ocen učinka, ki jim po potrebi priloži zakonodajne predloge. Glede na to, da je bil datum začetka uporabe Uredbe (EU) 2023/1115 odložen z Uredbo (EU) 2024/3234 Evropskega parlamenta in Sveta (7), morebitne razširitve področja uporabe Uredbe (EU) 2023/1115 ni mogoče oceniti brez dokazov o njeni uporabi, o njenih učinkih na krčenje in degradacijo gozdov, o njenem vplivu na gospodarske subjekte in trgovce, zlasti MSP, ter na trgovinske tokove. Zato bi bilo treba odpraviti obveznosti v zvezi z ocenami učinka, ki jih mora izvesti Komisija, iz Uredbe (EU) 2023/1115. Te ocene učinka bi morale biti zajete v splošnem pregledu Uredbe (EU) 2023/1115. Datum za splošni pregled iz Uredbe (EU) 2023/1115 bi bilo zato treba spremeniti v 30. junij 2030, tako da bi se pri pregledu lahko upoštevale izkušnje z izvrševanjem navedene uredbe. Da bi se upoštevale spremenjene obveznosti gospodarskih subjektov ter gospodarskih subjektov nižje v dobavni verigi in trgovcev, bi bilo treba v splošnem pregledu oceniti tudi učinek teh sprememb na doseganje splošnih ciljev Uredbe (EU) 2023/1115.

(14)

Komisija bi morala pred splošnim pregledom Uredbe (EU) 2023/1115, ki ga je treba izvesti do 30. junija 2030, zaradi poenostavitve za gospodarske subjekte in trgovce izvesti pregled navedene uredbe z namenom poenostavitve in do 30. aprila 2026 predložiti poročilo. V poročilu bi bilo treba oceniti upravno breme in vpliv navedene uredbe, predvsem na mikro ali male gospodarske subjekte. Poleg tega bi morala Komisija v poročilu navesti, kako bi bilo mogoče ugotovljene težave obravnavati, med drugim s tehničnimi smernicami, izboljšavami informacijskega sistema ter delegiranimi ali izvedbenimi akti v skladu s prenosom pooblastil iz Uredbe (EU) 2023/1115, poročilu pa po potrebi priložiti zakonodajni predlog.

(15)

Datum začetka uporabe določb Uredbe (EU) 2023/1115, ki določajo obveznosti gospodarskih subjektov, trgovcev in pristojnih organov, in sicer tistih iz člena 38(2) navedene uredbe, bi bilo treba odložiti za 12 mesecev. To je potrebno, da se tretjim državam, državam članicam, gospodarskim subjektom in trgovcem omogoči popolna pripravljenost, zlasti da se tem gospodarskim subjektom in trgovcem omogoči, da bodo lahko v celoti izpolnjevali svoje obveznosti.

(16)

Glede na odložitev datuma začetka uporabe iz člena 38(2), Uredbe (EU) 2023/1115 za 12 mesecev, bi bilo treba ustrezno prilagoditi datume iz drugih povezanih določb, in sicer določb o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter določb o odložitvi uporabe Uredbe (EU) 2023/1115 za fizične osebe, mikropodjetja ali mala podjetja. Da bi zagotovili dovolj časa za uskladitev tehničnega razvoja elektronskega vmesnika, ki temelji na okolju enotnega okenca Evropske unije za carino, z zahtevami Uredbe (EU) 2023/1115, kakor je bila spremenjena s to uredbo, bi bilo treba ustrezno prilagoditi datum, do katerega bi se moral vzpostaviti elektronski vmesnik.

(17)

Ker ciljev te uredbe, in sicer poenostavitve nekaterih obveznosti glede poročanja in racionalizacije rokov ter hkratne ohranitve ciljev Uredbe (EU) 2023/1115, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lahko dosežejo samo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(18)

Uredbo (EU) 2023/1115 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

Za zagotovitev, da ta uredba začne veljati pred trenutnim datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2023/1115, bi morala ta uredba nujno začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(20)

Glede na to, da je nujno, da se sprejmejo ciljno usmerjene poenostavitve ter odloži začetek uporabe Uredbe (EU) 2023/1115, se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

;

(3)

naslov poglavja 2 se nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 4 se spremeni:

(5)

vstavi se naslednji člen:

(6)

člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

(7)

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(8)

v členu 9 se odstavek 1 spremeni:

(9)

v členu 15 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(10)

člen 16 se spremeni:

(11)

člena 18 in 19 se nadomestita z naslednjim:

(12)

v členu 20 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(13)

v členu 21 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(14)

v členu 22(1), se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

;

(15)

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 25 se spremeni:

(17)

člen 26 se spremeni:

(18)

v členu 27 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(19)

člen 28 se spremeni:

(20)

člen 31 se spremeni:

(21)

člen 33 se spremeni:

(22)

člen 34 se nadomesti z naslednjim:

(23)

člen 35 se nadomesti z naslednjim:

(24)

člen 37 se nadomesti z naslednjim:

(25)

člen 38 se nadomesti z naslednjim:

(26)

v Prilogi I se v tabeli črta vrstica „ex 49 Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti, iz papirja“;

(27)

Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(28)

besedilo, določeno v Prilogi II k tej uredbi, se doda kot Priloga III.