(1)

Uredba (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila sprejeta v odziv na krizo pri oskrbi s plinom in doslej največje zvišanje cen plina zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini od februarja 2022, ki sta Unijo prisilila k usklajenemu in celovitemu ukrepanju, da bi se izognili morebitnim tveganjem zaradi nadaljnjih motenj v oskrbi s plinom.

(2)

Unija si od začetka vojne agresije Rusije proti Ukrajini prizadeva za nadaljnji napredek pri neodvisnosti od ruske energije. To poudarja potrebo, da je treba nujno zagotoviti alternativno oskrbo z energijo od mednarodnih partnerjev prek utekočinjenega zemeljskega plina ali plina iz plinovodov, ne da bi pri tem ustvarili nove odvisnosti. V tem okviru bo ključnega pomena zagotavljanje alternativne oskrbe z energijo od zanesljivih partnerjev. Komisija je 17. junija 2025 predstavila predlog uredbe za popolno postopno odpravo uvoza ruskega plina v Unijo, ki vključuje zlasti spremembo Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Poleg tega predlog Komisije vključuje ukrepe, ki omogočajo uvedbo zanesljivega in učinkovitega sistema za sledenje ruskemu plinu, ki prečka mejo Unije. Taki ukrepi bi pomagali tudi pri spremljanju, ali se ruski plin skladišči v Uniji. Popolna postopna opustitev uvoza ruskega plina bo omogočila okrepitev določb o skladiščenju plina iz Uredbe (EU) 2017/1938, kar bo Uniji pomagalo imeti odpornejši energetski sistem. Glede na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini bi morala Unija hitro napredovati v smeri popolne neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Podaljšanje ukrepov glede ravni napolnjenosti skladišč plina ne bi le prispevalo k nadaljnjemu zagotavljanju zanesljivosti oskrbe, temveč bi bilo tudi ključni instrument v prizadevanjih Unije za odpravo njene odvisnosti od uvoza plina s poreklom iz Rusije.

(3)

Uredba (EU) 2022/1032 je spremenila Uredbo (EU) 2017/1938 z uvedbo začasnega pravnega okvira za ukrepe glede ravni napolnjenosti skladišč plina za okrepitev zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji, zlasti oskrbe zaščitenih odjemalcev.

(4)

Skladišča plina hranijo plin v višini 30 % porabe plina v Uniji v zimskih mesecih, ustrezno napolnjena podzemna skladišča plina in prostovoljno zmanjšanje povpraševanja po plinu pa znatno prispevajo k zanesljivosti oskrbe s plinom z zagotavljanjem dodatnega plina v primeru težav z oskrbo ali ustreznostjo povpraševanja ali motenj v oskrbi.

(5)

Določitev zavezujočega cilja napolnjenosti in krivulje polnjenja z nizom vmesnih ciljev za vsako državo članico za februar, maj, julij in september za zagotovitev 90-odstotne napolnjenosti skladišč plina do 1. novembra za zadevno leto se je v času energetske krize, ki jo je povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini, izkazala za bistveno za premagovanje pomanjkanja oskrbe s plinom ter zmanjšanje negotovosti na trgu in nestanovitnosti cen.

(6)

Kljub znatnemu izboljšanju razmer na trgu plina v primerjavi z obdobjem 2022–2023 razmere na evropskem trgu s plinom ostajajo zaostrene, geopolitične razmere pa negotove. Močnejša konkurenca za svetovno oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom lahko poveča izpostavljenost držav članic nestanovitnosti cen. V takih primerih vloga skladiščenja plina ostaja ključnega pomena.

(7)

Na podlagi Uredbe (EU) 2017/1938 obveznost držav članic, da upoštevajo letno krivuljo polnjenja in zagotovijo, da se cilj napolnjenosti doseže do 1. novembra vsako leto, preneha veljati 31. decembra 2025.

(8)

V zvezi z zanesljivostjo dobaviteljev plina in držav dobaviteljic plina je treba upoštevati spremenjeno svetovno politično okolje.

(9)

Glede na evropski uspeh pri zmanjševanju tveganj, povezanih s strukturo uvoza plina, bi bilo treba s splošnim okvirom za zadovoljitev potreb Unije po plinu vzpostaviti ravnovesje med energetsko varnostjo in vrnitvijo k tržnim načelom. Zato bi moral biti splošni okvir med sezono polnjenja dovolj prožen, da se omogoči hiter odziv na nenehno spreminjajoče se tržne pogoje in zlasti da se izkoristijo najboljši nakupni pogoji, s čimer se bodo cene plina v Evropi znižale. Države članice bi morale zlasti imeti možnost, da cilj napolnjenosti dosežejo kadar koli med 1. oktobrom in 1. decembrom, pri čemer je treba upoštevati obdobje praznjenja skladišč plina v državah članicah, ne da bi jim bilo treba raven skladiščenja, ki ustreza cilju napolnjenosti, vzdrževati do 1. decembra.

(10)

Namen krivulj polnjenja, ki jih države članice vsako leto določijo kot svoj letni načrt polnjenja, je zagotoviti, da je zavezujoči cilj napolnjenosti vsako leto dosežen v obdobju od 1. oktobra do 1. decembra. Vendar bi morala biti krivulja polnjenja okvirna in bi morala omogočati takšno polnjenje skladišč, da bo udeležencem na trgu na voljo zadostna prožnost skozi vse leto, ob upoštevanju Priporočila Komisije C(2025)1481 z dne 5. marca 2025 o izvajanju ciljev napolnjenosti skladišč plina v letu 2025.

(11)

V primeru težkih pogojev, kot so znaki trgovalnih dejavnostih, ki ovirajo stroškovno učinkovito polnjenje skladišč, nizka sezonska razpršenost cen, visoko cenovno okolje, ravni skladiščenja pod krivuljo na ravni držav članic ali nepredvidene tehnične okoliščine, zaradi katerih bi bilo vbrizgavanje v skladišča težavno in drago, kar bi omejilo zmožnost zagotavljanja napolnjenosti skladišč plina v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938, bi morale imeti države članice možnost odstopanja od cilja napolnjenosti za največ deset odstotnih točk.

(12)

Poleg tega bi bilo treba v primeru dolgotrajnih neugodnih tržnih razmer, kot so znaki morebitne tržne manipulacije, ali trgovalnih dejavnosti, ki ovirajo stroškovno učinkovito polnjenje skladišč, tako da je zmožnost, da bi se skladišča plina polnila v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938, znatno omejena, na Komisijo prenesti pooblastilo za dodatno povečanje dovoljene stopnje odstopanja z delegiranim aktom. Tako povečanje ne bi smelo biti višje od dodatnih petih odstotnih točk.

(13)

Ocena sedanjega okvira energetske varnosti, ki jo je opravila Komisija, je potrdila pozitivni učinek zahtev za polnjenje skladišč na zanesljivost oskrbe s plinom, te pozitivne učinke pa bi bilo treba ohraniti tudi po letu 2025.

(14)

Hkrati bi se bilo treba s to uredbo odzvati na sedanje in prihodnje spremembe na trgih plina, prispevati k strateškemu cilju zniževanja cen energije in olajšati postopno vrnitev k tržno zasnovanim mehanizmom za ponovno polnjenje skladišč.

(15)

Da bi ohranili zanesljivost oskrbe in ustrezno raven napolnjenosti skladišč plina, bi morala Komisija stalno spremljati trg in preučiti načine, na katere bi lahko pomagali doseči cilj napolnjenosti, tudi z učinkovitejšo uporabo priložnosti, ki jih ponuja mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo, vzpostavljen na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2022/2576 (5).

(16)

Zato je treba ustrezne določbe o polnjenju skladišč plina, ki zagotavljajo predvidljivost in preglednost uporabe skladišč plina po vsej Uniji, podaljšati do konca leta 2027, hkrati pa v te določbe uvesti nekaj prožnosti.

(17)

Glede na to, da bi se morale ustrezne določbe o polnjenju skladišč plina nujno začeti uporabljati pred začetkom naslednje zimske sezone, da bi države članice pravočasno dosegle svoj cilj, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(18)

V skladu z načeli boljše priprave zakonodaje in poenostavitve ter zaradi splošnega izboljšanja okvira energetske varnosti Unije bi bilo treba pri tej uredbi preprečiti uvajanje nepotrebne upravne zapletenosti.

(19)

Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 26. februarja 2025 z naslovom „Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo“, je nedavna, najhujša energetska kriza v Evropi doslej potrdila pomen usklajevanja na ravni EU pri obvladovanju nenadnih porastov cen na notranjem trgu. Da bi povečale odpornost na morebitne prihodnje energetske krize, potrebujejo države članice orodja za učinkovito ukrepanje, regulativni okvir za zanesljivost oskrbe pa je treba okrepiti tako, da se vključijo izkušnje, pridobljene iz nedavnega razvoja dogodkov. Med drugim bi bilo treba ustrezno upoštevati koncept zaščitenih odjemalcev, preprečevanje izkrivljanja konkurence in pravilno delovanje notranjega trga ter vlogo energetskih virov, ki so alternativa plinu, kot so obnovljivi viri energije in vodik, skupaj z vlogo energijske učinkovitosti v razvijajoči se mešanici energijskih virov.

(20)

Uredbo (EU) 2017/1938 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se točka 27 nadomesti z naslednjim:

;

(2)

člen 6a se spremeni:

(3)

v členu 6b se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(4)

člen 6c se spremeni:

(5)

člen 6d se spremeni:

(6)

v členu 17a(1) se doda naslednja točka:

;

(7)

člen 18a se črta;

(8)

v členu 22 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Člen 2, točke 27 do 31, členi 6a do 6d, člen 16(3), člen 17a, člen 20(4) ter Priloga Ib se uporabljajo do 31. decembra 2027.“

(9)

Priloga Ia se črta;

(10)

Priloga Ib se nadomesti z naslednjim: