(1)

Z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila v Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) uvedena zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja za kreditne institucije. Ta zahteva je odražala del standardov Basel III, o katerih se je dogovoril Baselski odbor za bančni nadzor in ki so bili oblikovani za zagotovitev, da imajo kreditne institucije zadostno stabilno financiranje v enoletnem obdobju, in s tem za preprečitev prevelike neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi ter prevelikega zanašanja na kratkoročno grosistično financiranje. Zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja se uporablja od 28. junija 2021.

(2)

Člen 428r(1), točka (g), člen 428s(1), točka (b), in člen 428v, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 trenutno določajo faktorje stabilnega financiranja za dolgovane denarne zneske iz poslov financiranja s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev. Odvisno od zadevnega posla financiranja ti faktorji financiranja znašajo 0 %, 5 % oziroma 10 %. Vendar člen 510(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da se ti faktorji financiranja do 28. junija 2025 povišajo na 10 %, na 15 % oziroma na 15 %. Namen tega odloženega povišanja je bil kreditnim institucijam zagotoviti dovolj časa, da se postopno prilagodijo konservativnejši umeritvi in da se oceni, ali je bila ta umeritev ustrezna. Poleg tega odloženega povišanja so bile sprejete druge prilagoditve za zagotovitev, da uvedba zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja ne bi ovirala likvidnosti povezanih trgov zavarovanja s premoženjem, vključno s trgi državnih obveznic.

(3)

Na podlagi člena 510(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 je bil Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), pooblaščen, da oceni ustreznost obravnave potrebnega stabilnega financiranja, za kritje tveganja financiranja, povezanega s posli financiranja z vrednostnimi papirji ali nezavarovanimi posli s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli financiranja z vrednostnimi papirji ali nezavarovani posli preostalo zapadlost manj kot šest mesecev. V skladu s tem pooblastilom je EBA 16. januarja 2024 predložil poročilo o posebnih vidikih okvira količnika neto stabilnega financiranja. V tem poročilu je ugotovil, da bi imelo povišanje faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo za posle iz člena 428r(1), točka (g), člena 428s(1), točka (b), in člena 428v, točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013, zanemarljiv učinek na ravni količnikov neto stabilnega financiranja kreditnih institucij. Vendar v tem poročilu niso bili ocenjeni širša razsežnost ali učinki prelivanja v zvezi z likvidnostjo trgov državnih dolžniških instrumentov in učinki na trge državnih obveznic. Zato premisleki, ki upravičujejo odlog povišanja faktorjev potrebnega stabilnega financiranja, kot je določeno v členu 510(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, še vedno prevladujejo. Ker je večina poslov financiranja z vrednostnimi papirji zavarovana z državnimi dolžniškimi instrumenti, bi se lahko s povišanjem s tem povezanega potrebnega stabilnega financiranja zmanjšala likvidnost na zadevnih trgih. To pa bi lahko povzročilo dodatne stroške financiranja za države članice in spremenilo transmisijske mehanizme denarne politike.

(4)

Poleg tega so druge jurisdikcije, ki so članice Baselskega odbora za bančni nadzor, določile ravni faktorja potrebnega stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji, ki so enake tistim, ki se trenutno uporabljajo na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013. V tem okviru bi se glede na močno mednarodno konkurenco na trgu poslov financiranja z vrednostnimi papirji s povišanjem faktorjev potrebnega stabilnega financiranja do 28. junija 2025 ustvarili neenaki mednarodni konkurenčni pogoji, ki bi škodili finančnim trgom Unije.

(5)

Da bi se izognili tem nenamernim posledicam, bi morali sedanji faktorji stabilnega financiranja za posle financiranja z vrednostnimi papirji in za nezavarovane posle s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli preostalo zapadlost manj kot šest mesecev, postati trajni.

(6)

Za zagotovitev zadostnega spremljanja vzajemnega učinkovanja med zahtevami glede stabilnega financiranja in tržno likvidnostjo sredstev, prejetih kot zavarovanje s premoženjem v poslih financiranja z vrednostnimi papirji, ter nezavarovanimi posli s finančnimi strankami, kadar imajo ti posli preostalo zapadlost manj kot šest mesecev, tudi ko so zavarovani z državnimi dolžniškimi instrumenti, ter spremljanja tveganja financiranja za kreditne institucije ter morebitnega mednarodnega razvoja na tem področju, bi moral EBA vsakih pet let poročati Komisiji o ustreznosti teh zahtev glede stabilnega financiranja.

(7)

Začasna prekinitev bonitetne obravnave dolgovanih denarnih zneskov iz poslov financiranja z vrednostnimi papirji in nezavarovanih poslov s finančnimi strankami s preostalo zapadlostjo manj kot šest mesecev bi povzročila pravno negotovost za udeležence na trgu ter nepotrebno upravno in finančno breme za bančni sektor Unije na splošno, ki bi ga bilo mogoče ublažiti z jasno določitvijo pričakovanega datuma uporabe zadevnih določb. Da bi se zagotovila kontinuiteta te bonitetne obravnave, bi se zato morala ta uredba o spremembi uporabljati od 29. junija 2025.

(8)

Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

odstavek 6 se spremeni:

(2)

odstavka 7 in 8 se črtata.