(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 11. oktobra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 27. avgusta 2024 vložila družba Greenwood Consortium (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije vezanih plošč iz trdega lesa v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/3140 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (3) uvedla obvezno registracijo uvoza vezanih plošč iz trdega lesa.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Po začetku postopka so pritožnik, posamezni uvozniki in združenje Plywood Trade Interest Alliance (v nadaljnjem besedilu: združenje PTIA) (4) predložili več stališč glede dokazov v pritožbi v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Pripombe so obravnavane v nadaljevanju. Pritožnik in združenje PTIA sta v skladu z oddelkom 8 obvestila o začetku predložila dve dodatni stališči, v katerih sta izpodbijala pripombe drug drugega. V oddelku 8 obvestila o začetku je določeno, da je vse pripombe o informacijah, ki so jih zainteresirane strani predložile pred iztekom roka za uvedbo začasnih ukrepov, treba predložiti najpozneje v 75 dneh od datuma objave obvestila, če ni določeno drugače. Stališče pritožnika je bilo pravočasno vloženo 20. decembra 2024, torej v ustreznem roku. Združenje PTIA je nasprotne pripombe predložilo 15. januarja 2025. Ker so bile te pripombe predložene po ustreznih rokih, določenih v obvestilu o začetku, jih ni bilo mogoče upoštevati.

(7)

Združenje PTIA je trdilo, da je pritožnik že združene podatke za devet družb indeksiral in nerazumno obravnaval kot zaupne, zaradi česar ni bilo mogoče smiselno razumeti vsebine informacij. Poleg tega je trdilo, da je pritožnik zadržal bistvene podatke zaradi avtorskih pravic in da omejitve zaradi avtorskih pravic niso zakonit razlog za nerazkritje nezaupnih informacij drugim zainteresiranim stranem.

(8)

Komisija je v zvezi z indeksacijo združenih podatkov ugotovila, da je zaradi drugačnega portfelja izdelkov članov pritožnika, tj. družbe Greenwood Consortium, zaupna obravnava navedenih podatkov upravičena. V zvezi z informacijami, ki niso bile razkrite zaradi avtorskih pravic, je bilo ugotovljeno, da je bila splošna raven izvoznih cen vezanih plošč iz trdega lesa iz Kitajske v obdobju 2010–2024 (5) ponazoritvene narave in ne bistvena informacija, zaradi nerazkritja katere bi bila analiza pritožbe neupravičeno zahtevna.

(9)

Komisija je zato trditve zavrnila, saj je ugotovila, da je različica pritožbe, ki je bila na voljo za vpogled zainteresiranim stranem, vsebovala zadostne bistvene dokaze in nezaupne povzetke sicer zaupnih informacij, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale pravico do obrambe, in da je bila v skladu z zahtevami člena 19(2) osnovne uredbe.

(10)

Združenje PTIA je trdilo, da pritožnik ni predložil potrebnih informacij iz člena 5(2) osnovne uredbe, predložene informacije o drugih vidikih pa so bile nepopolne.

(11)

Komisija je trditev zavrnila, saj je ugotovila, da je pritožba vsebovala dokaze prima facie o dampingu, škodi in vzročni zvezi med domnevno dampinškim uvozom in domnevno škodo na podlagi informacij, dostopnih pod razumnimi pogoji. Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila na voljo za vpogled zainteresiranim stranem, vsebovala zadostne bistvene dokaze in nezaupne povzetke sicer zaupnih informacij, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale pravico do obrambe, in je tako bila v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe.

(12)

Združenje PTIA je trdilo, da pritožniki nikakor niso predstavljali celotne industrije Unije v smislu člena 3 osnovne uredbe, čeprav so morda izpolnjevali zahteve glede reprezentativnosti industrije Unije iz člena 5(4) navedene uredbe.

(13)

Komisija je ugotovila, da je bila zahteva glede procesnega upravičenja izpolnjena, ker so pritožbo podprli proizvajalci EU, ki so predstavljali več kot 25 % proizvodnje podobnega izdelka v EU s strani industrije EU, in ker ji noben proizvajalec EU ni nasprotoval. Za začetek postopka je moral pritožnik dokazati procesno upravičenje, ni pa mu bilo treba predstavljati celotne industrije Unije. Komisija je zato tudi to trditev zavrnila.

(14)

Združenje PTIA je trdilo, da so bile stopnje dampinga, izračunane v pritožbi, previsoke in neupravičeno napihnjene zaradi obravnavanega nabora izdelkov in drugačnega proizvodnega procesa v LRK, ki v izračunih ni bil ustrezno upoštevan. Poleg tega je menilo, da je bila poraba lepila, navedena v pritožbi, nepravilna in da so se nekateri materiali šteli dvakrat. Opozorilo je tudi na nedoslednosti med besedilom pritožbe in prilogami. Združenje PTIA je trdilo še, da računi, ki dokazujejo izvozno ceno, niso bili reprezentativni, saj so se nanašali samo na vezane plošče iz topolovega lesa in ne na vse vrste vezanih plošč, uvoženih v Unijo.

(15)

Poleg tega je združenje PTIA trdilo, da Turčija zaradi visoke inflacije turške lire v obdobju preiskave ni primerna reprezentativna država, zlasti v zvezi z določitvijo prodajnih, splošnih in upravnih stroškov (PSU-stroškov) ter dobička. Prav tako je trdilo, da podatki predlagane turške družbe, uporabljeni kot referenčna vrednost za določitev dobička in PSU-stroškov, niso bili reprezentativni. Menilo je tudi, da bi moral pritožnik pri izračunu stroškov dela namesto menjalnega tečaja, ki ga je zagotovila turška centralna banka, uporabiti menjalni tečaj Evropske centralne banke, za določitev cen energije pa bi moral uporabiti turške statistične podatke in ne spletišča www.globalpetrolprices.com.

(16)

Pritožnik je trdil, da visoka inflacija v Turčiji ni vplivala na določitev referenčnih vrednosti, saj cene surovin niso bile izražene v turških lirah, temveč v eurih ali ameriških dolarjih, in da inflacija ne bi vplivala na PSU-stroške in dobiček turških družb, saj bi se zaradi zvišanja stroškov znižala stopnja dobička, zaradi česar je bil pristop bolj konzervativen. Inflacija ne bi vplivala na PSU-stroške in dobiček tudi zato, ker so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga. Pritožnik je trdil še, da so bile referenčne vrednosti razumne in reprezentativne za sektor. V zvezi s cenami energije je trdil tudi, da so podatki o energiji s spletišča www.globalpetrolprices.com temeljili na uradnih turških statističnih podatkih.

(17)

Pritožnik je tudi trdil, da pri izračunu normalne vrednosti v pritožbi ni bilo dvojnega štetja in da so izračuni temeljili na proizvodnih dejavnikih in stopnjah potrošnje v LRK ter so bili ustrezno prilagojeni, da bi se upošteval proizvodni proces v LRK. Poleg tega je trdil, da je bila poraba lepila v pritožbi izračunana točno in je temeljila na razumnem oziroma celo konzervativnem pristopu. V zvezi s trditvijo združenja PTIA, da izvozna cena ni bila reprezentativna, je trdil, da so bili računi za vezane plošče iz topolovega lesa v pritožbi predloženi le kot dodaten element; izvozna cena je bila določena na podlagi podatkov Eurostata in indeksa cen založnika panožnih medijev Europäischer Wirtschaftsdienst GmbH (EUWID) (6), ki se med drugim osredotoča na lesne izdelke.

(18)

Pritožnik in združenje PTIA sta predložila pripombe glede analize v zvezi z znatnimi izkrivljanji v sektorju vezanih plošč v LRK. Te pripombe so obravnavane v oddelku 3.2.1.4 v nadaljevanju.

(19)

Komisija je ustrezno upoštevala trditve združenja PTIA o dokazih, povezanih z izračuni dampinga v pritožbi, in dodatne elemente, ki jih je predložil pritožnik. Ugotovila je, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, tj. da sta bili točnost in ustreznost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(20)

Komisija je tudi menila, da to ni vplivalo na sklepe o obstoju dampinga, saj so se v tem primeru dokazi prima facie v zvezi z izračuni normalne vrednosti različnih vrst izdelka, proizvodnimi dejavniki in njihovo potrošnjo šteli za zadostne. Opozorila je še, da stopnja dampinga, izračunana v pritožbi, ni odražala nujno natančne stopnje dampinga, ki bo izračunana v preiskavi za vsako transakcijo in vrsto izdelka posebej. Narava analize je bila namreč drugačna, saj ni bila izvedena za vsako družbo ali za vsako transakcijo posebej. Vendar je Komisija menila, da je bila raven dokazov o izvozni ceni in normalni vrednosti, ki jih je predložil pritožnik in ki kažejo, da so bile stopnje dampinga znatne, ustrezna. Poleg tega so bili podatki, na katerih je temeljila normalna vrednost, podprti z zadostnimi dokazi, v analizi dampinga, ki jo je opravila Komisija, pa so bile upoštevane vse potrebne prilagoditve, ki so bile izvedene, da bi se na primer upošteval drugačen proizvodni proces v LRK. Komisija je zato trditve združenja PTIA o nezadostnih dokazih o dampingu v pritožbi zavrnila.

(21)

Poleg tega je na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik in analizirala Komisija, predlagana izbira Turčije kot reprezentativne države za določitev normalne vrednosti izpolnjevala zahtevo po zadostnih dokazih. Zlasti se je zdelo, da je bil obseg domače prodaje vezanih plošč iz trdega lesa turških proizvajalcev dovolj velik, proizvodni proces in dostop do surovin sta bila podobna kot pri kitajskih proizvajalcih, morebitne razlike v proizvodnem procesu pa so se upoštevale pri določitvi normalne vrednosti. Komisija je prav tako menila, da dejstvo, da je bila v Turčiji visoka inflacija, ni vplivalo niti na referenčne vrednosti, ki dejansko niso bile izražene v turških lirah, niti na določitev PSU-stroškov in dobička na podlagi turških družb.

(22)

Združenje PTIA je trdilo, da pritožba ne izpolnjuje standarda pozitivnih dokazov o škodi v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe ter da nekateri kazalniki škode, kot so potrošnja EU, uvozne cene, tržni delež EU, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, domača prodaja in prihodki od prodaje, zaposlenost, dobičkonosnost, naložbe in zaloge, niso podpirali ugotovitve o škodi v obdobju preiskave.

(23)

Komisija je ugotovila, da je pritožba vsebovala zadostne dokaze za ugotovitev prima facie o znatni škodi, potrebne za začetek preiskave. Makroekonomski in mikroekonomski kazalniki so bili analizirani v oddelku 6 pritožbe. Komisija opozarja, da je treba za ugotovitev prima facie o znatni škodi, ki je potrebna za začetek preiskave, med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot so opisani v osnovni uredbi. Vendar v členu 5 osnovne uredbe ni izrecno določeno, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila znatna škoda dovolj utemeljena za začetek preiskave. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah v obsegu domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se odraža v ustreznih (ne nujno vseh) dejavnikih. Pritožba je vsebovala te informacije, ki so kazale na obstoj škode. Komisija je zato menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi, in trditev združenja PTIA zavrnila.

(24)

Združenje PTIA je trdilo, da je izračun nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ki ga je opravil pritožnik, temeljil le na vezanih ploščah iz topolovega lesa in da bi morali predhodni in končni izračuni Komisije temeljiti na vseh izdelkih, vključenih v obseg preiskave.

(25)

Komisija navaja, da v skladu s standardom „zadostnosti dokazov“ iz člena 5(3) osnovne uredbe ni treba ugotoviti nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za vse vrste izdelka, zajete v preiskavi. Poleg tega je Komisija v skladu z veljavnimi pravnimi pravili ugotovila nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen na podlagi metodologije, predstavljene v oddelku 4.3.2 in oddelku 6.1.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(27)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V vzorec so bili vključeni trije proizvajalci Unije. Vzorec je predstavljal 28 % ocenjene celotne proizvodnje v EU in 33 % ocenjenega celotnega obsega prodaje vezanih plošč iz trdega lesa v EU, s čimer se je zagotovila dobra geografska porazdelitev. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Prejeta ni bila nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(28)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(29)

Zahtevane informacije je predložilo dvajset nepovezanih uvoznikov, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega prodaje zadevnega izdelka v Uniji in njihove geografske lokacije v Uniji. Vzorec je predstavljal 38 % ocenjenega celotnega obsega prodaje v EU in zagotavljal dobro geografsko porazdelitev. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(30)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(31)

Stodvajset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo ob upoštevanju glavnih vrst lesa, ki se uporabljajo pri proizvodnji vezanih plošč iz trdega lesa in izvažajo v Unijo (vezane lesene plošče iz topolovega, brezovega in evkaliptovega lesa), ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij je vzorec predstavljal 9,5 % izvoza v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(32)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, tj. družba Xuzhou Shengfeng Wood Co., Ltd, je z elektronskim sporočilom z dne 29. novembra 2024 Komisijo obvestil, da odstopa od sodelovanja. Komisija se je istega dne odločila, da v vzorec proizvajalcev izvoznikov doda še enega proizvajalca izvoznika, in sicer družbo Xuzhou Hongxin Wood Co., Ltd, ter je zainteresirane strani o tej spremembi obvestila z obvestilom, priloženim dokumentaciji, z dne 29. novembra 2024. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v tisti fazi, je predlagani vzorec predstavljal 9,1 % (v primerjavi s prvotnimi 9,5 %) ocenjenega celotnega obsega izvoza vezanih plošč iz trdega lesa iz LRK v Unijo v obdobju preiskave.

(33)

Vendar Komisija do roka 3. januarja 2025 ni prejela odgovora družbe Xuzhou Hongxin Wood Co., Ltd. Preostala vzorčena družba, tj. Pizhou Jianghsan Wood Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Jiangshan Wood), je predstavljala 5,8 % izvoza v Unijo. Komisija je menila, da v tej pozni fazi preiskave ni dovolj časa za izbiro novega vzorca proizvajalcev izvoznikov ter da se glede na majhne količine izvoza preostalih proizvajalcev izvoznikov, ki so predložili izpolnjen obrazec za vzorčenje, v Unijo s spremembo vzorca ne bi zagotovil bolj reprezentativen vzorec. Zato se je odločila, da opusti vzorčenje in za ugotovitev dampinga uporabi člen 18 osnovne uredbe. Vendar je Komisija v skladu s členom 17(3) sprejela zahtevek za izračun individualne stopnje dampinga za družbo Jiangshan Wood (7) kot edino družbo, ki je pravočasno predložila ustrezno izpolnjen vprašalnik, ki ga je bilo mogoče preveriti v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe. O tej odločitvi je zainteresirane strani obvestila z obvestilom, priloženim dokumentaciji, z dne 21. januarja 2025.

(34)

Združenje PTIA je predložilo pripombe glede prvotnega vzorca. Menilo je, da je nenavadno, da je Komisija izbrala le dva proizvajalca izvoznika, in trdilo, da vzorec proizvajalcev izvoznikov običajno vključuje (vsaj) tri proizvajalce izvoznike. Poleg tega je trdilo, da bi morala Komisija vzorčenim proizvajalcem izvoznikom dodati še eno družbo, da bi zajela večji obseg izvoza v Unijo, saj so bile za vzorec nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije izbrane tri družbe. Trdilo je še, da bi morala Komisija izbrati večjo družbo z bolj raznolikim naborom izdelkov, ki jih proizvaja in izvaža, saj družba Xuzhou Shengfeng Wood Co. po podatkih združenja izvaža znaten delež recikliranih vezanih plošč, prevlečenih s folijo, ki so izdelek nižjega cenovnega razreda in se v gradbeništvu uporabljajo za specifične namene.

(35)

Združenje PTIA je po spremembi vzorca po umiku družbe Xuzhou Shengfeng Wood Co., Ltd. ponovilo, da bi moral vzorec vključevati vsaj tri proizvajalce izvoznike. Tako bi se po njegovem mnenju izboljšali kakovost in objektivnost ocene Komisije o poslovnem ravnanju kitajske industrije kot celote za celotni nabor izdelkov, ki jih proizvaja in izvaža v Unijo. Trdilo je tudi, da so proizvajalci Unije predstavljali 28 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 33 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji, vzorec nepovezanih uvoznikov pa 38 % ocenjenega celotnega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Uniji. Menilo je, da Komisija ni predložila nobene utemeljitve ali drugega prepričljivega razloga, zakaj je menila, da je majhen vzorec samo dveh proizvajalcev izvoznikov od 120, ki predstavljata manj kot 10 % celotnega izvoza izdelka v preiskavi, ustrezen za analizo obnašanja proizvajalcev izvoznikov, cen ter izdelkov, ki se proizvajajo in izvažajo.

(36)

Združenje PTIA je po tem, ko je Komisija opustila vzorčenje, ponovilo svoje trditve. Sklicevalo se je na več drugih preiskav, v katerih je Komisija izbrala več kot dva proizvajalca izvoznika ali skupini. Trdilo je, da ima Komisija zakonsko določen rok 14 mesecev za zaključek preiskave, zato ima še vedno dovolj časa, da v vzorec vključi še eno družbo, in da je bila prvotna odločitev o preiskavi manj kot 10 % izvoza neobičajna, saj je izpolnjen obrazec za vzorčenje predložilo 120 družb.

(37)

Komisija je ustrezno preučila vse pripombe, ki jih je predložilo združenje PTIA. Opozorila je, da ima še vedno diskrecijsko pravico, da sprejme končno odločitev o tem, katere strani bo izbrala in koliko ter katere vrste izdelkov bo zajela, in da je glede na okoliščine primera menila, da vzorca ni treba spremeniti ali razširiti. Najprej je opozorila, da je kitajska industrija vezanih plošč iz trdega lesa zelo razdrobljena in da jo večinoma sestavljajo MSP. Natančneje, od 120 družb, ki so izpolnile obrazec za vzorčenje, jih je več kot 80 posamično predstavljalo manj kot 1 % ocenjenega celotnega obsega izvoza v Unijo. Zato se je prvotni vzorec, ki je predstavljal skoraj 10 % izvoza, štel za reprezentativnega za kitajski izvoz vezanih plošč iz trdega lesa v Unijo. Komisija je opozorila še, da je poleg obsega izvoza upoštevala tudi najbolj reprezentativen nabor izdelkov, s čimer je zagotovila, da je bil vzorec sestavljen iz družb, ki v Unijo izvažajo najbolj zastopane vrste vezanih plošč iz trdega lesa, in sicer vezane plošče iz topolovega, evkaliptovega in brezovega lesa. Ob upoštevanju tega dodatnega merila bi se reprezentativnost vzorca z vključitvijo tretje družbe povečala za največ 3 %. Ker je prvotni vzorec že predstavljal skoraj 10 % izvoza v Unijo in zajemal najbolj reprezentativne vrste vezanih plošč iz trdega lesa, je Komisija menila, da vzorca ni treba razširiti in da je reprezentativen za izvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(38)

Komisija je opozorila tudi, da dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov nista sodelovala in da je edini preostali sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. družba Jianghsan Wood, predstavljal 5,8 % celotnega izvoza v Unijo. Zato je v skladu s členom 17(4) osnovne uredbe sklenila, da bo stopnja nesodelovanja verjetno znatno vplivala na izid preiskave in da hkrati ni dovolj časa za izbiro novega vzorca. Na podlagi tega je menila, da je odločitev o opustitvi vzorčenja upravičena.

(39)

Komisija je opozorila tudi, da je treba odločitev o tem, ali je bilo dovolj časa za vključitev drugega proizvajalca izvoznika v vzorec ali ne, oceniti glede na posebne okoliščine posamezne preiskave. V zadevnem primeru je Komisija po odločitvi družbe Xuzhou Shengfeng Wood Co., Ltd, da ne bo sodelovala, hitro ukrepala in jo nadomestila z družbo Xuzhou Hongxin Wood Co., Ltd. Vendar je šele do roka 3. januarja 2025, tj. skoraj tri mesece po začetku preiskave, postalo jasno, da družba Xuzhou Hongxin Wood Co., Ltd ne bo sodelovala. Morebitni novi družbi, vključeni v vzorec, bi bilo treba dati na voljo še najmanj 30 dni za predložitev izpolnjenega vprašalnika, torej bi ga predložila več kot dva meseca po prvotno določenem roku (8). Zato se je štelo, da glede na postopkovne roke ni dovolj časa za izbiro nove družbe. Komisija je zato trditve zavrnila.

(40)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(41)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(42)

Komisija je vprašalnike poslala vsem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, vzorčenim nepovezanim uvoznikom, znanim uporabnikom in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (9).

(43)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(44)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(45)

Izdelek v tej preiskavi so vezane plošče iz trdega lesa, ki so sestavljene samo iz lesenih listov, razen iz bambusa in lesa okoumé, katerih posamezna debelina ne presega 6 mm, z najmanj enim zunanjim slojem iz vrst tropskega drevja ali lesa, ki ni les iglavcev, in sicer iz vrst, ki so navedene pod tarifnimi podštevilkami 4412 31 , 4412 33 in 4412 34 , prevlečene ali površinsko prekrite ali ne (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(46)

Vezane plošče iz trdega lesa so večnamenski končni izdelek, primeren za številne različne uporabe. Običajno se uporablja v naslednjih panogah, odvisno od razreda in drugih kakovostnih lastnosti: gradbeništvu, proizvodnji, prevozu in pakiranju pohištva in drugih izdelkov, kot so stojala za oglase, krste, prometni znaki ali igrače.

(47)

Zadevni izdelek so vezane plošče iz trdega lesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(48)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(49)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(50)

Združenje PTIA je trdilo, da je opredelitev obsega izdelka, ki vključuje vezane plošče iz brezovega lesa, preširoka, saj jih pritožniki ne proizvajajo.

(51)

Komisija je to trditev zavrnila, saj je več pritožnikov, kot sta družbi Welde A.G. in Garnica, proizvajalo vezane plošče iz brezovega lesa.

(52)

Združenje PTIA in kitajsko nacionalno združenje industrije gozdnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: združenje CNFPIA) sta trdila, da prevlečene in neprevlečene vezane plošče predstavljajo ločena izdelka in jih ni mogoče zajeti v isti preiskavi, vendar v podporo tej trditvi nista predložila podrobnih informacij, ki bi jih bilo mogoče preveriti.

(53)

Zato je Komisija trditev zavrnila, ker so osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti vezanih plošč, proizvedenih iz vrst trdega lesa, enake ali zelo podobne ne glede na to, ali so prevlečene ali ne.

(54)

Združenje PTIA je trdilo, da opredelitev obsega izdelka ni bila skladna z opredelitvijo obsega izdelka v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije (10). V navedenem primeru je Komisija zavrnila trditev ruskega proizvajalca izvoznika, da bi bilo treba v obseg izdelka vključiti vezane plošče iz borovega, topolovega in bukovega lesa ter lesa okoumé, ker je ugotovila, da takšne vezane plošče nimajo enakih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnosti kot vezane plošče iz brezovega lesa.

(55)

Komisija je ugotovila, da je bil v zadevni preiskavi odločilni dejavnik izdelka v preiskavi ta, da je površinski furnir izdelan iz trdega lesa in ne iz mehkega lesa, drugih lesnih izdelkov ali plastike. Vezane plošče iz trdega lesa kot splošna kategorija se lahko razdelijo v različne podkategorije (vrste izdelka) glede na vrsto trdega lesa, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi v zvezi z uvozom vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije (11), vendar to ne pomeni, da vse plošče s površinskim furnirjem iz trdega lesa same po sebi ne tvorijo ločene in širše kategorije izdelkov. Poleg tega je Komisija v protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije ugotovila, da obstaja določena stopnja zamenljivosti med vezanimi ploščami iz brezovega lesa in vezanimi ploščami iz drugih vrst lesa, kot so topolov in borov les ter les okoumé (12). Vezane plošče iz trdega lesa so zato širša kategorija izdelkov, ki se od drugih izdelkov (na primer vezanih plošč iz mehkega lesa) razlikujejo po svojih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnostih, ta kategorija pa vključuje tudi več podkategorij (vrst izdelkov). V zvezi s tem je Komisija navedla tudi, da se v tej preiskavi pri kontrolni številki izdelka upoštevajo različne podkategorije vezanih plošč iz trdega lesa na podlagi vrste trdega lesa, ki se uporablja kot površinski furnir.

(56)

Dejstvo, da so proizvajalci vezanih plošč iz brezovega lesa v EU, ki so predstavljali del industrije vezanih plošč iz trdega lesa, leta 2019 vložili pritožbo v zvezi s škodo zaradi dampinškega uvoza iz Rusije, ne pomeni, da leta 2024 celotna industrija vezanih plošč iz trdega lesa v EU ne more trditi, da jim dampinški uvoz vseh vrst trdega lesa, vključno z izdelki iz vezanih plošč iz brezovega lesa, iz Kitajske povzroča škodo. Glede na navedeno je Komisija trditev zavrnila.

(57)

Združenje PTIA ter družbi Altripan B.V. in Polywood so trdili, da kitajska industrija vezanih plošč iz trdega lesa na eni strani in industrija vezanih plošč iz trdega lesa v Uniji na drugi zasedata različne tržne segmente in druga drugi ne konkurirata.

(58)

Komisija je ugotovila, da obe industriji lahko proizvajata in dejansko proizvajata celotni nabor izdelkov iz vezanih plošč iz trdega lesa, ki so prisotni na trgu Unije. Domnevne razlike med vezanimi ploščami iz trdega lesa, ki jih proizvaja kitajska industrija, in tistimi, ki jih proizvaja industrija Unije, zadevajo le kakovost; njihove osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti so enake. Zainteresirane strani niso dokazale v skladu z ustreznim pravnim standardom, da obstajajo različni tržni segmenti, v katerih so bili prisotni uvoženi izdelki in plošče iz vezanega lesa, ki jih je proizvedla industrija Unije (13). Komisija je zato trditev zavrnila.

(59)

Združenji PTIA in CNFPIA, nemška zveza za les (v nadaljnjem besedilu: zveza GD Holz), belgijska zveza tekstilne, lesne in pohištvene industrije (Fedustria), evropska zveza za trgovino z lesom (v nadaljnjem besedilu: zveza ETTF) ter družbe Peri SE, Weltholz ZN, Enno Roggemann, J. u. A. Frischeis Gesellschaft in Questwood sp. z o.o (v nadaljnjem besedilu: Questwood) so trdili, da bi bilo treba vezane plošče s površinsko folijo izključiti iz obsega izdelka, ker jih industrija Unije ne proizvaja in nima zadostnih zmogljivosti za njihovo proizvodnjo. Industrija Unije proizvaja samo visokokakovostne vezane plošče s površinsko folijo, ki niso zamenljive z vezanimi ploščami s površinsko folijo, uvoženimi iz Kitajske.

(60)

Komisija je ugotovila, da industrija Unije in kitajski proizvajalci izvozniki ponujajo vezane plošče s površinsko folijo različnih kakovosti. Razlike v uporabi vezanih plošč s površinsko folijo izhajajo iz njihove trajnosti, tj. kolikokrat jih je mogoče uporabiti za gradbene opaže, in ne iz kakršnih koli razlik v njihovih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemičnih lastnostih. Drug dejavnik, ki je močno povezan s kakovostjo, je razlika v ceni. Uvožene kitajske vezane plošče s površinsko folijo najnižje kakovosti se prodajajo po zelo nizki, dampinški ceni. Vendar Komisija ni ugotovila, da razlika v ceni pomeni, da uvožene vezane plošče iz trdega lesa in vezane plošče iz trdega lesa, proizvedene v Uniji, niso zamenljive. Trditev je bila zato zavrnjena.

(61)

Združenji PTIA in CNFPIA ter družba Questwood so trdili, da bi bilo treba vezane plošče iz evkaliptovega lesa izključiti iz obsega izdelka, ker ima industrija Unije zelo omejene možnosti za njihovo proizvodnjo.

(62)

Komisija je ugotovila, da se v EU vezane plošče iz evkaliptovega lesa proizvajajo v komercialnih količinah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(63)

Združenje PTIA, zvezi GD Holz in ETTF, združenje CNFPIA in družba Questwood so trdili, da bi bilo treba vezane lesene plošče z zunanjimi sloji debeline 0,3 mm ali manj izključiti iz obsega izdelka, ker proizvajalci Unije uporabljajo debelejše zunanje sloje.

(64)

Komisija je ugotovila, da je debelina površinskega furnirja kakovostna razlika, ki vpliva na trajnost in ceno vezanih plošč. Vezane plošče s tankimi furnirji niso ločena vrsta izdelka z drugačnimi osnovnimi fizikalnimi, tehničnimi in kemičnimi lastnostmi ter ne konkurirajo v drugem tržnem segmentu kot vezane plošče iz trdega lesa z debelejšimi površinskimi furnirji. Komisija je zato trditev zavrnila.

(65)

Združenje PTIA, zvezi GD Holz in ETTF, združenje CNFPIA in družba Questwood so trdili, da bi bilo treba vezane plošče z zunanjimi sloji iz umetnih furnirjev izključiti iz obsega izdelka, ker gre za poseben izdelek, ki ga nobeden od pritožnikov ne proizvaja v pomembnih komercialnih količinah.

(66)

Komisija je ugotovila, da imajo vezane plošče iz trdega lesa z umetnimi površinskimi furnirji, sestavljenimi iz razrezanih in ponovno sestavljenih slojev iz trdega lesa, oblikovanih v posebne vzorce, ki jih proizvaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot podobne vezane plošče iz trdega lesa, uvožene iz Kitajske, ter jim neposredno konkurira. Trditev je bila zato zavrnjena.

(67)

Združenji CNFPIA in PTIA sta trdili, da bi bilo treba vezane plošče iz trdega lesa, sušene na zraku, z vsebnostjo vlage nad 12 % izključiti iz obsega izdelka, saj je ta visoka vsebnost vlage rezultat sušenja na zraku, ki je razširjeno na Kitajskem, medtem ko se furnirji, sušeni na zraku, v Uniji ne proizvajajo.

(68)

Komisija je ugotovila, da je količina vlage dejavnik za razvrščanje pri izbiri furnirjev. Visokokakovostni furnirji imajo nižje ravni vlage. Nizkokakovostni furnirji imajo višje ravni vlage. Pri sušenju na zraku se sicer lahko ohrani več vlage, vendar se lahko znatna količina vlage ohrani tudi v nekaterih furnirjih, ki se obdelajo z industrijskimi sušilniki. Vsebnost vlage je odvisna od več dejavnikov in je ni mogoče pripisati le načinu sušenja. V skladu s tem je Komisija menila, da imajo vezane plošče iz trdega lesa, ki jih proizvaja industrija Unije z uporabo industrijskih sušilnikov furnirjev, in vezane plošče iz trdega lesa, proizvedene na Kitajskem iz furnirjev, sušenih na zraku, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, ter je trditev zavrnila.

(69)

Družba Houtwerf B.V. je trdila, da bi bilo treba vezane plošče iz trdega lesa, proizvedene z lepilom, izdelanim v celoti na biološki osnovi, izključiti iz obsega izdelka, ker gre za poseben, okolju prijazen izdelek, ki se ne proizvaja in se ne more proizvajati v Uniji.

(70)

Komisija je ugotovila, da več proizvajalcev Unije, kot sta družbi Garnica ali Paged, proizvaja izdelke iz vezanih plošč iz trdega lesa z lepilom na biološki osnovi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Združenje PTIA ter družbi Linyi Donglin Wood Factory Limited in Vöhringer GmbH & Co. so trdili, da bi bilo treba vezane plošče iz trdega lesa debeline manj kot 6 mm izključiti iz obsega izdelka, ker se ta vrsta vezanih plošč ne proizvaja v Evropi, evropski proizvajalci vezanih plošč pa je ne želijo proizvajati.

(72)

Komisija je ugotovila, da industrija Unije proizvaja tanke vezane plošče. Med vzorčenimi proizvajalci Unije namreč družba Panguaneta proizvaja tanke vezane plošče iz topolovega lesa. Komisija je zato trditev zavrnila.

(73)

Družba Questwood je trdila, da bi bilo treba vezane plošče iz topolovega lesa izključiti iz obsega izdelka, ker so vezane plošče iz topolovega lesa, proizvedene na Kitajskem, slabše kakovosti kot evropski ali turški izdelki.

(74)

Komisija je ugotovila, da domnevna razlika v kakovosti ne izniči dejstva, da imajo uvožene vezane plošče iz topolovega lesa in vezane plošče iz topolovega lesa, proizvedene v Uniji, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Združenje PTIA je trdilo, da bi bilo treba vezane plošče iz trdega lesa tropskih vrst izključiti iz obsega izdelka, ker tropske vrste nimajo enakih bistvenih lastnosti kot druge vrste lesa za vezane plošče.

(76)

Komisija je ugotovila, da je tropski les večinoma razvrščen kot trdi les z enakimi osnovnimi fizikalnimi, tehničnimi in kemičnimi lastnostmi kot druge vrste v tej klasifikacijski kategoriji lesa. Komisija je zato trditev zavrnila.

(77)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(78)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo vezanih plošč iz trdega lesa. Ustrezne informacije je predložilo šestnajst proizvajalcev izvoznikov.

(79)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(80)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Turčijo kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne reprezentativne države.

(81)

Komisija je 19. decembra 2024 z obvestilom k dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji vezanih plošč iz trdega lesa. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države, in sicer Brazilijo, Malezijo, Tajsko in Turčijo.

(82)

Komisija je 11. marca 2025 z drugim obvestilom (v nadaljnjem obvestilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Pripombe v zvezi s prvim obvestilom so bile obravnavane v drugem obvestilu. Komisija je strani obvestila tudi, da namerava kot reprezentativno državo izbrati Turčijo ter da bo PSU-stroške in dobiček določila na podlagi takoj razpoložljivih informacij petih proizvajalcev vezanih lesenih plošč v Turčiji. Pripombe v zvezi z drugim obvestilom in končno predlaganimi viri informacij za določitev normalne vrednosti so podrobno opisane v oddelku 3.2.2 v nadaljevanju.

(83)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(84)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(85)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in odločitve, da se opusti vzorčenje, uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(86)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(87)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(88)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(89)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(90)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (14) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v izbranih sektorjih (kot je sektor lesnih izdelkov). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji preiskave ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v dokumentacijo preiskave.

(91)

Pritožnik je trdil, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(92)

Pritožnik se je v podporo temu stališču skliceval na dokaze iz poročila, svoje raziskave ter ugotovitve iz preteklih preiskav Komisije in organov ZDA.

(93)

Pritožnik je zlasti opozoril na prejšnje ugotovitve Komisije o tem, da kitajski gospodarski sistem temelji na doktrini socialističnega tržnega gospodarstva, na vodilni vlogi Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP ali partija) in na interventni ekonomski politiki države.

(94)

Poleg tega je pritožnik poudaril, da je industrija vezanih plošč iz trdega lesa del kitajskega gozdarskega sektorja in sektorja lesnih izdelkov, ter opozoril na naslednje elemente, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj.

(95)

Prvič, sektor vezanih plošč iz trdega lesa v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov.

(96)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo vezane plošče iz trdega lesa, organom omogoča tudi, da posegajo v cene in/ali stroške.

(97)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga.

(98)

Četrtič, podobno kot v drugih sektorjih kitajskega gospodarstva je sektor vezanih plošč iz trdega lesa izpostavljen izkrivljanju zaradi diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega prava, prava gospodarskih družb in prava lastninskih razmerij.

(99)

Petič, v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa so izkrivljeni tudi stroški plač.

(100)

Šestič, proizvajalcem v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa dostop do financiranja odobrijo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(101)

Skratka, pritožnik je trdil, da obstajajo dokazi prima facie o znatnih izkrivljanjih v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(102)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji.

(103)

Analiza Komisije je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK.

(104)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Navedeni koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (41).

(105)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (42). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(106)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (43).

(107)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(108)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(109)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (44). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK.

(110)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom ter močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(111)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (45). Orodja interventne ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(112)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(113)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(114)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(115)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (46).

(116)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu LRK prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (47).

(117)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (48).

(118)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (49).

(119)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (50).

(120)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (51).

(121)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(122)

Čeprav se zdi, da v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa stopnja državnega lastništva ni znatna, ima kitajska vlada delež v številnih gospodarskih subjektih v sektorju, kot je družba Guangxi Forestry Group Co., Ltd., ki je „veliko podjetje v državni lasti neposredno pod nadzorom ljudske vlade avtonomne province [Guangxi]“ (52), trgovska družba SUMEC Group Corporation (v nadaljnjem besedilu: SUMEC), ki je odvisno podjetje družbe SINOMACH, ta pa je „osrednje podjetje v državni lasti pod neposrednim nadzorom centralne države“ (53), ali družba Arser (54), ki je bila ustanovljena kot trgovska družba, vendar je „[v] zadnjih letih pod vodstvom komisije province Jiangsu za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti […] določila svojo strategijo poslovnega razvoja za razširitev industrijske verige višje in nižje v verigi ter integrirano delovanje dobavne verige ter si prizadevala, da bi postala ponudnik storitev integriranega delovanja za celotno industrijsko verigo lesne industrije“ (55). Poleg formalnega lastništva lahko državni organi spremljajo in nadzorujejo družbe prek neformalnih kanalov, kot ponazarja družba Luli Group Co., Ltd. v zasebni lasti, ki jo je glede na javne vire „oblikovala“ vlada province Shandong (56). Podobno tudi manjši proizvajalec Feiya Wood Industry, na katerega se sklicuje pritožnik, izpolnjuje pričakovanja KKP, pri čemer sta občinski odbor KKP in občinska ljudska vlada v Xuzhouju njegovemu generalnemu direktorju podelila častni naziv „izjemen zasebni podjetnik“ (57).

(123)

Glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo tudi v zasebnih družbah (58), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in nadzorom politike vlade.

(124)

Za sektor vezanih plošč iz trdega lesa se uporablja več vladnih politik, saj je bil lesnopredelovalni sektor naveden kot spodbujana industrija v katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije iz leta 2019 (59) in tudi v njegovi posodobljeni različici iz leta 2024 (60). Poleg tega so v obeh različicah kataloga „proizvodne linije za vezane lesene plošče in blok plošče z zmogljivostjo, manjšo od 10 000 kubičnih metrov na leto“ navedene kot omejena industrija, kar dejansko pomeni vladne smernice v korist velikih proizvajalcev (61).

(125)

Podobno 14. petletni načrt za gozdove določa naslednje cilje: „Spodbujanje razvoja, uporabe in promocije novih okolju prijaznih lepil ter postopno povečevanje deleža izdelkov iz predelanega lesa z nizko vsebnostjo formaldehida in brez formaldehida. […] Pospeševanje razvoja nastajajočih industrij, kot so industrije po meri izdelane opreme za dom, lesenih konstrukcij in lesenih gradbenih materialov. […] Do leta 2025 se bo proizvodnja lesnih plošč stabilizirala pri približno 300 milijonih kubičnih metrov.“

(126)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (62). Združenje CNFPIA na primer v členu 3 svojega statuta navaja, da organizacija „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (63).

(127)

Družba Arser je članica združenja CNFPIA in je bila izbrana za predstavitveno družbo članico za nekatere dejavnosti združenja (64).

(128)

Družba Luli Group Co., Ltd. je članica združenja CFPIA in je bila izbrana za referenčno družbo članico za nekatere dejavnosti združenja (65).

(129)

Podobno tudi kitajsko združenje za distribucijo lesa in lesnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: CTWPDA) v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (66), in se predstavlja kot „združenje pod upravo ministrstva za civilne zadeve ter nadzorom in vodstvom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti […]“ (67).

(130)

Družba Luli Group Co., Ltd. je članica združenja CTWPDA (68). Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati pod tržnimi pogoji. Javna in zasebna podjetja v sektorju morajo dejansko delovati pod nadzorom politik in po navodilih.

(131)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so dejansko pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(132)

V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (69)), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije.

(133)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (70), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (71).

(134)

Že leta 2018 so poročali o obstoju partijskih celic v 73 % od približno 2,57 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (72). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(135)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (v nadaljnjem besedilu: smernice) (73), s katerim se je vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih še razširila.

(136)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (74).

(137)

Sedanja preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa. Na primer, generalni direktor družbe Arser je hkrati tudi sekretar partijske podružnice, predsednik matične družbe Jiangsu High Hope Group pa je tudi sekretar partijskega odbora skupine (75).

(138)

Predsednik upravnega odbora družbe Guangxi Forestry Group Co., Ltd. je hkrati tudi sekretar partijskega odbora skupine (76). Poleg tega morajo člani partije v družbi „prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju vseh odločitev in dogovorov partijskega odbora skupine, vselej krepiti odgovornost, opravljati predstavitveno in vodilno vlogo ter rezultate učenja in izobraževanja v okviru partijske discipline pretvoriti v močno gonilno silo za spodbujanje visokokakovostnega razvoja skupine“ (77).

(139)

Član upravnega odbora družbe SUMEC je hkrati tudi sekretar partijskega odbora družbe, generalni direktor družbe pa je tudi namestnik sekretarja partijskega odbora družbe (78).

(140)

Podobno je namestnik predsednika družbe Luli Group Co., Ltd. hkrati tudi sekretar partijskega odbora (79). Poleg tega je sekretar partijskega odbora družbe potrdil, da se „Luli Group Co., Ltd. […] osredotoča na splošno uvedbo dolgoročnega strateškega cilja partijskega odbora občine Shouguang in občinske vlade, da se zgradi družba v vrednosti 100 milijard RMB“ (80).

(141)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (81). Prisotnost države v podjetjih v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(142)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralna, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(143)

Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (82).

(144)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja vezanih plošč iz trdega lesa.

(145)

Na primer, usmerjevalno mnenje o spodbujanju visokokakovostnega razvoja gozdarske in travniške industrije (83) (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje o gozdarstvu) med drugim vsebuje naslednje določbe: „Do leta 2025 se bosta v osnovi oblikovala sistem in mehanizem za racionalno rabo gozdnih in travniških virov, znatno se bodo izboljšale podporne kapacitete gozdnih in travniških virov, znatno se bo povečala proizvodnja visokokakovostnih gozdnih in travniških izdelkov, trgovina z gozdnimi izdelki se bo nadalje razširila, pri čemer se bo vrednost nacionalne gozdarske proizvodnje povečala za 50 % glede na sedanjo osnovo. […] Do leta 2035 […] se bo obseg gozdarske in travniške industrije še povečal, […] struktura industrije se bo dodatno optimizirala, kakovost izdelkov in raven storitev se bosta celovito izboljšali, nadzor nad uporabo virov bo učinkovitejši, da se bo nenehno krepila zmogljivost sektorja za izvajanje nacionalnih strategij“ (84). V skladu z usmerjevalnim mnenjem o gozdarstvu je treba tudi „spodbujati nadgradnjo predelovalne industrije [z] optimizacijo razporeditve baze surovin ter industrije za predelavo gozdnih in travniških izdelkov“ (85).

(146)

Poleg tega je na ravni provinc avtonomna provinca Guangxi, kjer ima sedež družba Guangxi Forestry Group Co., Ltd., sprejela 14. petletni načrt za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035 (86), katerih cilj je „dopolniti, okrepiti in razširiti koristne industrijske verige“, med drugim s „spodbujanjem preoblikovanja in nadgrajevanja tradicionalnih industrij, kot je […] predelava lesa“. Kar zadeva gozdarsko-predelovalno industrijo, se morajo naslovniki načrta osredotočiti na „razvoj papirništva [in] lesnih plošč […]“ ter „na izgradnjo celotne industrijske verige izdelanih plošč, pohištva in opreme za dom“.

(147)

Tudi na lokalni ravni je okrožje Shuyang (Jiangsu) januarja 2024 sprejelo mnenje o visokokakovostnem razvoju lesnopredelovalne in pohištvene industrije (87), njegov cilj pa je „[d]o konca leta 2026 oblikovati 1–2 družbi, ki kotirata na borzi, 1–2 skupini podjetij z vrednostjo proizvodnje nad 5 milijard RMB ter nenehno izboljševati splošno kakovost industrije [in] izboljšati industrijsko verigo, povečati delež končnih izdelkov, kot so vrhunske talne obloge, pohištvo in dekorativni materiali“. V ta namen določa tudi, da se „industrija vezanih plošč […] osredotoča na razvoj osnovnih izdelkov za pohištvo, sestavljene talne obloge iz masivnega lesa, gospodinjske predmete itd. [in da] proizvodna zmogljivost proizvodnih linij vezanih plošč in blok plošč ni manjša od 10 000 kubičnih metrov/leto“. Kitajska vlada tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(148)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

(149)

V skladu z informacijami v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah.

(150)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (88).

(151)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do rabe zemljišč v LRK (89). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do rabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (90). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (91).

(152)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava, prava gospodarskih družb in prava lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja stečajnega prava in prava lastninskih razmerij. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor gozdarstva in lesnopredelovalni sektor, torej tudi za sektor vezanih plošč iz trdega lesa. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(153)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(154)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnem dogovarjanju (92).

(155)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (93). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(156)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so zato običajno v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (94).

(157)

Predloženi niso bili nobeni dokazi o tem, da za sektor vezanih plošč iz trdega lesa ne velja opisani kitajski delovnopravni sistem. Izkrivljanje stroškov plač torej vpliva na sektor neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti delovnopravni sistem v LRK).

(158)

V LRK so za dostop gospodarskih subjektov do kapitala značilna različna izkrivljanja.

(159)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (95), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (96), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(160)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (97). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(161)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (98). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam (99)“.

(162)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (100). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (101). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(163)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(164)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, danih po referenčni ali nižji obrestni meri, je konec leta 2018 še vedno znašal najmanj eno tretjino vseh posojil (102). Uradni mediji v LRK so pred kratkim poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (103). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(165)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(166)

Znatna izkrivljanja, ki so posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, v bistvu vplivajo na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(167)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(168)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II poročila.

(169)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. Ta izkrivljanja so podrobno opisana zgoraj. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temeljijo navedena izkrivljanja, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce vezanih plošč iz trdega lesa enako kot za vse druge gospodarske subjekte v LRK. Izkrivljanja zato neposredno vplivajo na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(170)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila.

(171)

Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(172)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(173)

Združenje PTIA je 25. novembra 2024 predložilo pripombe v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, pri čemer je trdilo, da analiza pritožnika v zvezi z znatnimi izkrivljanji v sektorju vezanih plošč iz trdega lesa v LRK ne temelji na dovolj specifičnih dokazih. Zlasti je menilo, da (i) sklicevanja na sklepe Komisije v zvezi z vezanimi ploščami okoumé niso ustrezna, saj je prekrivanje med tropsko družino vrst lesa, v katero spada les okoumé, in vrstami lesa zadevnega izdelka vprašljivo; (ii) se je pritožnik preveč na splošno opiral na znatna izkrivljanja, na primer pri sklicevanju na družbo Arser kot podjetje v državni lasti, čeprav družba predstavlja manj kot 1 % celotne dejanske proizvodne zmogljivosti v sektorju, ki je dejansko zelo razdrobljen in ga država ne nadzoruje; (iii) še vedno ni jasno, kako se 14. petletni načrt za gozdove konkretno nanaša na vezane plošče iz trdega lesa, zlasti glede na to, da je osredotočen na cilje, za katere si prizadeva tudi EU, kot je tehnologija za varčevanje z energijo in čisto proizvodnjo; (iv) ni jasno, kako so kitajske politike, na katere se je skliceval pritožnik in katerih cilj je obravnavati nezadostno ponudbo lesa, povezane z domnevnimi izkrivljanji.

(174)

Komisija se s tem ni strinjala. V zvezi s splošno trditvijo združenja PTIA o zadostnosti dokazov o obstoju znatnih izkrivljanj je opozorila, da lahko v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe začne preiskavo, če meni, da so dokazi o znatnih izkrivljanjih, ki so jih predložili pritožniki, zadostni. Kot je Splošno sodišče potrdilo v zadevi Viraj Profiles, se količina in kakovost dokazov, potrebnih za izpolnitev meril zadostnosti dokazov za začetek preiskave, razlikujeta od količine in kakovosti, ki sta potrebni za predhodno ali dokončno ugotovitev obstoja dampinga, škode ali vzročne zveze (104).

(175)

V skladu s tem sta sklicevanje pritožnika na primere znatnih izkrivljanj, bodisi v zvezi s prisotnostjo podjetij v državni lasti v sektorju zadevnega izdelka (kot je Arser) bodisi v zvezi z obstojem vladnih politik z izkrivljajočimi učinki na prosto delovanje tržnih sil (kot so dokumenti o načrtovanju industrijskih dejavnosti in politike, ki neposredno vplivajo na uvozne in izvozne cene), ter zanašanje pritožnika na ustrezne javno dostopne dokaze, kot so navedeni tudi v obvestilu o začetku, v skladu s pravnimi standardi, ki so veljali v navedeni fazi preiskave. Poleg tega je Komisija ugotovila, da sklicevanja združenja PTIA na druge jurisdikcije, ki domnevno uresničujejo nekatere cilje politike, podobne ciljem kitajske vlade, ali trditev združenja PTIA, da izkrivljanja obstajajo tudi v drugih jurisdikcijah, niso pomembna v okviru ocenjevanja zadostnosti dokazov ob začetku postopka.

(176)

Pritožba je zato izpolnjevala standarde iz člena 5(9) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(6a), točka (d). Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v začetni fazi dejansko menila, da v skladu s členom 5(9) osnovne uredbe obstajajo zadostni dokazi, ki kažejo, da zaradi znatnih izkrivljanj, ki vplivajo na cene in stroške, uporaba domačih cen in stroškov v LRK ne bi bila ustrezna, kar upravičuje začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(177)

Komisija je nato takšna izkrivljanja preiskala v okviru te preiskave. V ta namen je v skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe zbrala podatke, potrebne za ugotovitev obstoja in učinka znatnih izkrivljanj ter posledično uporabo metodologije iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Podatki, ki jih je zbrala, in oblikovani sklepi so podrobno predstavljeni v oddelku 3.2.1 te uredbe. Trditev združenja PTIA o dokazih iz pritožbe zato ni bilo mogoče sprejeti.

(178)

Družba Jiangshan Wood je 20. marca 2025 predložila pripombe glede drugega obvestila, pri čemer je trdila, da pritožnik napačno predstavlja kitajsko industrijo, ko trdi, da so kitajski izvozniki vezanih plošč iz trdega lesa med največjimi proizvajalci na svetu in da jih je večina v državni lasti. Trdila je, da je to napačno, saj kitajsko industrijo sestavljajo številni majhni proizvajalci, predvsem MSP. Poleg tega je opozorila, da so nekatere družbe (SUMEC, Arser), ki jih je pritožnik opredelil kot proizvajalce, dejansko trgovci.

(179)

Komisija se je seznanila s stališčem družbe Jiangshan Wood. Vendar vprašanja, ki jih je izpostavila družba, ne morejo spremeniti ugotovitev Komisije v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj. Te ugotovitve namreč ne temeljijo na informacijah v pritožbi, ampak na vseh dokazih v dokumentaciji. Ustrezni dokazi, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije, so podrobno predstavljeni v oddelku 3.2.1.3, vključno z določenimi pojasnili v zvezi z nekaterimi udeleženci na trgu, na katere se sklicuje pritožnik.

(180)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(181)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(182)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1, je Komisija izdala dve obvestili k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 19. decembra 2024 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 11. marca 2025. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(183)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila Belorusijo, Brazilijo, Ekvador, Indonezijo, Mehiko, Malezijo, Rusijo, Tajsko, Turčijo in Ukrajino kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(184)

Komisija je menila, da Belorusija, Rusija in Ukrajina niso primerne reprezentativne države, ker je Unija proti Belorusiji in Rusiji uvedla zaporedne svežnje sankcij zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini. Ti omejevalni ukrepi v zvezi z Belorusijo so vključevali omejitve izvoza lesnih izdelkov, vključno z izdelkom v preiskavi, iz Unije v Belorusijo (106). V zvezi z Rusijo je Komisija ugotovila, da za uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa od leta 2021 veljajo protidampinške dajatve (107). Poleg tega od 10. julija 2022 veljajo omejitve za uvoz izdelkov, ki se uvrščajo v poglavje 44 (vključno z vezanimi ploščami in furnirji, ki so glavna surovina za proizvodnjo vezanih plošč), iz Rusije v Unijo (108). Poleg dejstva, da je na razmere v Ukrajini močno vplival sedanji konflikt z Rusijo, je po navedbah pritožnika Ukrajina proizvajala predvsem vezane plošče iz brezovega lesa, opredelitev izdelka pa vključuje različne druge vrste trdega lesa (109).

(185)

Komisija je ugotovila še, da sta med potencialno reprezentativnimi državami Ekvador in Mehika pri proizvodnji uporabljala predvsem vrste mehkega lesa. Zato so možne reprezentativne države bile Brazilija, Indonezija, Malezija, Tajska in Turčija.

(186)

Komisija je nato preverila, ali so v zgoraj navedenih državah dostopni podatki, ki so na voljo takoj. Najprej je ugotovila, da za Indonezijo ni podatkov, ki so na voljo takoj, o uvozu proizvodnih dejavnikov v Indoneziji, izraženih v m3, ki je merska enota, ki jo uporabljajo industrija Unije in kitajski proizvajalci izvozniki. Poleg tega so se v Indoneziji vezane plošče iz trdega lesa proizvajale večinoma iz tropskih vrst lesa (in ne iz topolovega ali brezovega lesa, ki se je najpogosteje uporabljal v LRK in Uniji). Za Brazilijo in Tajsko so bili sicer na voljo statistični podatki, vendar sta obe državi uvažali furnirje iz LRK v znatnem obsegu. Podobno kot v Indoneziji so se tudi v Maleziji vezane plošče iz trdega lesa proizvajale večinoma iz tropskih vrst lesa (in ne iz topolovega in brezovega lesa, ki se je najpogosteje uporabljal v LRK in Uniji), podatki o uvozu topolovih hlodov pa niso bili na voljo.

(187)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je bila Turčija edina država z znatno proizvodnjo vezanih plošč iz istih vrst trdega lesa (topolovega, brezovega in evkaliptovega), kot so se proizvajale v LRK in ki so se hkrati večinoma uvažale v Unijo iz LRK. Poleg tega je ugotovila, da je bila Turčija edina država, za katero so statistični podatki vključevali podatke o uvozu najpomembnejših proizvodnih dejavnikov, čeprav zanesljivih podatkov o uvozu furnirjev in evkaliptovih hlodov ni bilo.

(188)

Komisija je opredelila pet proizvajalcev v Turčiji z javno dostopnimi finančnimi informacijami: Isik Ahsap Profil Lojistik Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Epalsan Orman Urunleri Nakliye Sanayi Ve Ticaret Linited Sirketi, Sakarya Kerestecilik Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi, Murat Sahin Orman Urunleri Insaat Mimarlik Nakliyat Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi in AGL Ahsap Sanayi Anonim Sirketi.

(189)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Turčije kot reprezentativne države ter navedenih družbah kot proizvajalcev v reprezentativni državi.

(190)

Komisija je prejela pripombe sodelujočega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Jiangshan Wood. Družba Jiangshan Wood je v svojih pripombah po prvem obvestilu menila, da Komisija ne bi smela izključiti Indonezije, ker so bili statistični podatki o uvozu navedeni v teži (kg) in ne v m3, saj bi bilo mogoče težo pretvoriti v m3 na podlagi pretvorbenih razmerij, ki jih je predložila navedena družba. Trdila je, da je Indonezija najprimernejša reprezentativna država, saj statistični podatki vključujejo uvoz vseh pomembnih proizvodnih dejavnikov po cenah, ki so v skladu s tržnimi cenami. Poleg tega je opozorila na družbe v Indoneziji, za katere so dostopne informacije, ki so na voljo takoj.

(191)

Družba Jiangshan Wood je trdila še, da Turčija ni najprimernejša reprezentativna država za večino proizvodnih dejavnikov, ker zanje ni statističnih podatkov, vrednost, ki jo je Eurostat sporočil za topolove hlode, pa je bila previsoka in ni ustrezala tržni vrednosti.

(192)

Komisija je menila, da bi se za nekatere proizvodne dejavnike, kot so posamezne vrste hlodov, sicer lahko uporabil pretvorbeni faktor, za nekatere druge, kot je furnir, pa oznaka HS zajema več vrst lesa in bi bila pretvorba pristranska, ker se pretvorbeni faktor precej razlikuje glede na les, ki se uporablja za furnir. Poleg tega se v Indoneziji vezane plošče iz trdega lesa proizvajajo večinoma iz tropskih vrst lesa, kot so tik, meranti ali sengon/albasia (110), medtem ko so najbolj zastopane vrsta lesa, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka, uvoženega iz LRK v Unijo, topol, breza in evkalipt. Količine različnih proizvodnih dejavnikov, uvoženih v Indonezijo v OP, so bile razmeroma majhne.

(193)

Nasprotno pa je imela Turčija v OP znatno proizvodnjo vezanih plošč iz trdega lesa, v kateri se uporabljajo predvsem vrste, kot so topol, breza in bukev. V letnem pregledu trga gozdnih izdelkov Turčije za leto 2021 je navedeno, da je leta 2020 proizvodnja vezanih plošč znašala 300 000 m3, za leto 2021 pa je bil predviden enak obseg proizvodnje (111). Čeprav so se statistični podatki nanašali na leto 2020 (napoved pa na leto 2021), se je predpostavljalo, da je bila raven proizvodnje v OP podobna. Zato je Komisija ohranila izbiro Turčije kot reprezentativne države, trditve družbe Jiangshan Wood pa so bile zavrnjene.

(194)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(195)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(196)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih družba Jiangshan Wood uporablja pri proizvodnji izdelka v preiskavi. V navedenem obvestilu je opredelila uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v možne reprezentativne države in navedla, da so podatki o uvozu v Turčijo vključevali podatke o uvozu za najpomembnejše proizvodne dejavnike, čeprav zanesljivih podatkov o uvozu listov za furnirje za vezane plošče in evkaliptovih hlodov ni bilo. Komisija je zato v zvezi s statističnimi podatki o uvozu proizvodnih dejavnikov sklenila, da so bili v Turčiji na voljo najpodrobnejši podatki. Na podlagi tega je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, navedenih v zadevnem obvestilu.

(197)

Komisija je nato v drugem obvestilu nadalje preučila, kako določiti referenčno vrednost za proizvodne dejavnike, opredeljene v prvem obvestilu, za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi „pod pogojem, da so relevantni podatki […] na voljo takoj“.

(198)

V tej zadevi so statistični podatki sicer vključevali podatke o uvozu topolovih hlodov in evkaliptovega furnirja v Turčijo, vendar se ta dva glavna proizvodna dejavnika nista uvažala v Turčijo (niti v katero koli drugo državo, vključno z drugimi možnimi reprezentativnimi državami) v reprezentativnih količinah. Zato je Komisija sklenila, da cene tega uvoza niso reprezentativne za tržne cene.

(199)

Komisija je zato iskala drugo referenčno ceno, ki bi bila reprezentativna za tržno ceno. Opredelila je največje izvoznike topolovih hlodov in evkaliptovega furnirja na svetu. Ker so statistični podatki o izvozu teh dveh proizvodnih dejavnikov iz največjih držav izvoznic vključevali podatke o znatnem obsegu izvoza, je Komisija v drugem obvestilu predlagala, da se referenčna cena za topolove hlode in evkaliptov furnir oblikuje na podlagi izvozne cene iz največjih držav izvoznic, tj. svetovnega izvoza iz Francije za topolove hlode in svetovnega izvoza iz Ukrajine za evkaliptov furnir.

(200)

Druga dva pomembna proizvodna dejavnika, papir za laminiranje in moka, sta se v predlagano reprezentativno državo (Turčijo) uvažala v znatnih količinah, zato je Komisija menila, da so uvozne cene papirja za laminiranje in moke v Turčijo (razen uvoza iz Kitajske in držav iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (112)) reprezentativne za tržne cene.

(201)

Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela (113) in energije (114) uporabila turške statistične podatke.

(202)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi zanemarljivega vpliva nekaterih posameznih proizvodnih dejavnikov v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive posamezne postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(203)

Po objavi drugega obvestila je pritožnik podprl odločitev Komisije, da določi nadomestitvene stroške za konstruiranje normalnih vrednosti z uporabo povprečne cene francoskega izvoza topolovih hlodov. Menil je, da je bila povprečna cena francoskega izvoza topolovih hlodov, navedena v drugem obvestilu (117 EUR/m3), razumna.

(204)

Družba Jiangshan Wood je prav tako pozdravila razumni pristop Komisije k referenčni vrednosti za topolove hlode. Vendar je navedla, da bi bilo še bolj razumno, da bi se upoštevali statistični podatki o uvozu znotraj Unije s cenami, ki so skladne s trgovalnimi cenami med Kanado in ZDA.

(205)

Komisija je pripombe upoštevala, vendar je trdila, da je povprečna cena francoskega izvoza topolovih hlodov reprezentativna za tržno ceno, saj je Francija največji izvoznik na svetu. Popravila pa je stvarne napake, ki so izhajale iz dvojnih vnosov, in ustrezno posodobila referenčno ceno (glej oddelek 3.2.3.2 Surovine).

(206)

V zvezi z evkaliptovimi furnirji je pritožnik trdil, da Ukrajina evkalipta zaradi neustreznih podnebnih razmer ne proizvaja (goji/seka) v komercialnem obsegu, zato je znatni obseg izvoza iz Ukrajine pod oznako HS 4408 90 najverjetneje ustrezal furnirjem iz brezovega in bukovega lesa ali iz drugih vrst, ki niso iglavci, in ne evkaliptovim furnirjem. Poleg tega je menil, da posledična povprečna cena izvoza iz Ukrajine (251,49 EUR/m3) ni odražala cen evkaliptovih furnirjev, ki so bile precej višje, in da je predlagana referenčna vrednost zato prenizka. Trdil je, da je bila izhodiščna cena evkaliptovega furnirja do trikrat višja od referenčne vrednosti Komisije in da bi morala v povprečju znašati približno 520 EUR/m3. Da bi pritožnik predstavil cenovne razpone, je predložil občutljive račune za evkaliptove furnirje s poreklom iz Urugvaja in Paragvaja, ki ju je štel za dva od največjih in najbolj znanih virov evkaliptovih furnirjev za proizvodnjo vezanih plošč iz trdega lesa.

(207)

Združenje PTIA je v odgovor na pripombe pritožnika navedlo, da je bila referenčna cena za evkaliptove furnirje previsoka. Trdilo je, da bi lahko Komisija namesto nje uporabila ceno brazilskega uvoza evkaliptovih hlodov v Unijo, s čimer bi pridobila referenčno ceno v višini približno 55 EUR/m3, ali pa podobno raven uvozne cene evkaliptovih hlodov v LRK. Kot dodatna dokazila je predložilo račune in pogodbe za evkaliptove hlode iz Urugvaja in Brazilije.

(208)

Komisija je najprej navedla, da je bila oznaka HS 4408 90 dejansko skupinska oznaka, ki je vključevala furnirje, izdelane iz več vrst trdega lesa, ne le evkalipta. Sprejela je tudi pripombo pritožnika, da se evkalipt v Ukrajini ne goji, zato je izvoz pod navedeno oznako iz Ukrajine verjetneje vključeval druge vrste lesa.

(209)

Komisija pa se ni strinjala s trditvijo združenja PTIA, da bi lahko cena evkaliptovega furnirja temeljila na ceni na kg uvoza evkaliptovih hlodov v Unijo ali LRK. Statistični podatki o uvozu evkaliptovih hlodov so bili na voljo le v kg in jih zato ni bilo mogoče neposredno uporabiti za določitev cene na m3. Poleg tega Komisija ni mogla točno določiti porabe evkaliptovih hlodov na m3 furnirja, saj je delež porabe v veliki meri odvisen od kakovosti hlodov in proizvodnega procesa. Nazadnje, vsako referenčno ceno evkaliptovih hlodov bi bilo treba prilagoditi, da bi se upoštevala dodana vrednost procesa za proizvodnjo evkaliptovih furnirjev iz hlodov. Komisija pa iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj, tj. zaradi pomembnosti kakovosti hlodov in proizvodnega procesa, ni mogla točno izračunati take dodane vrednosti. Zato se ni strinjala, da bi morala v zadevnem primeru referenčna vrednost za evkaliptove furnirje temeljiti na ceni evkaliptovih hlodov, ki so vhodni material in drugačen izdelek od furnirja.

(210)

Komisija je menila še, da bi bila oznaka HS, tudi če bi se Komisija odločila za izvoz evkaliptovih furnirjev iz druge specifične države, v kateri se goji evkalipt, vključno z izvozom iz Urugvaja in Paragvaja, kjer se goji več vrst trdega lesa, še vedno skupinska oznaka, ki vključuje vse vrste trdega lesa, od katerih so nekatere lahko precej cenejše od evkalipta, nekatere druge pa precej dražje (kot so različne eksotične tropske vrste, ki se uporabljajo izključno za površinske furnirje najvišje kakovosti). Ker cen na podlagi specifičnih računov ni bilo mogoče šteti za reprezentativen dokaz za določitev tržne cene, je Komisija ugotovila, da je najprimerneje, da se referenčna cena določi na podlagi povprečne izvozne cene (približno 443 EUR/m3) največjih držav izvoznic pod oznako HS 4408 90 (vključno z evkaliptom in furnirji iz vrst, podobnih evkaliptu), ki je bila v skladu s ceno izvoza evkalipta iz Paragvaja in Urugvaja, ki jo je predložil pritožnik. Zato je referenčno ceno ustrezno prilagodila.

(211)

V zvezi z referenčno vrednostjo za moko je družba Jiangshan Wood menila, da je trg moke v Turčiji izkrivljen, zato cena uvoza ni reprezentativna referenčna cena. Trdila je, da je Turčija od maja 2023 uvedla vrsto ukrepov, ki izkrivljajo trg: 130-odstotno tarifo na uvoz pšenice (0 %, če se uvožena pšenica predela v moko ali testenine, ki se izvozijo) in 102,6-odstotno tarifo na uvoz pšenične moke. Družba Jiangshan Wood je trdila, da je namen tarif ustaviti uvoz moke in spodbuditi domačo predelavo poceni uvožene pšenice v moko za izvoz. Trdila je tudi, da se je izvoz moke iz Turčije znatno zmanjšal, kar pomeni, da so bile cene moke v Turčiji v OP izkrivljene in napihnjene. Družba Jiangshan Wood je trdila, da je Turčija poleg tega uvedla številne omejitve za uvoz moke, vključno z zahtevami glede uvoznih dovoljenj in inšpekcijskih pregledov. Zato je trdila, da bi morala Komisija pri določitvi normalne vrednosti uporabiti neizkrivljeno ceno moke, ki bi lahko bila uvozna cena CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) Turčije brez uporabe davka na uvoz v višini 102,6 %.

(212)

Družba Jiangshan Wood je trdila še, da oznaka HS, ki jo je uporabila Komisija (HS 1101 00 00 ), vključuje moko, ki se uporablja za živilske izdelke in ne izključno za vezane plošče iz trdega lesa. Trdila je, da bi morala Komisija namesto tega pri določanju referenčne cene za moko uporabiti oznako HS 1101 00 15 (oznaka HS za pšenično ali soržično moko iz navadne pšenice in pire).

(213)

Komisija je zavrnila trditev, da zaradi domnevnega izkrivljanja na turškem trgu ne bi smela upoštevati uvozne dajatve. Količine moke, uvožene v Turčijo, so bile znatne, torej je obstajalo povpraševanje po moki po cenah, ki so vključevale uvozne dajatve. Zato se je njena cena štela za reprezentativno za tržno ceno. Komisija je zato zavrnila trditev, da cena moke ni reprezentativna referenčna vrednost, in ohranila svoj pristop, kot je pojasnjen zgoraj. Sprejela pa je trditev družbe Jiangshan Wood, da bi bilo treba za določitev cene namesto splošne oznake za moko (HS 1101 00 00 ) uporabiti oznako HS 1101 00 15 .

(214)

Družba Jiangshan Wood je trdila tudi, da je bila referenčna vrednost za delo in električno energijo po nepotrebnem napihnjena, saj je Komisija najprej pretvorila turško liro (TRY) v EUR, nato pa EUR v kitajski juan (CNY), zato so nanjo vplivala nihanja dvostranskega menjalnega tečaja med TRY in EUR. Navedla je, da bi morala Komisija neposredno pretvoriti TRY v CNY z uporabo povprečnega menjalnega tečaja 0,22211, objavljenega na spletišču https://www.xe.com/.

(215)

Komisija je trditev zavrnila. Menjalni tečaji, objavljeni v drugih virih, kot je spletišče, ki ga je navedla družba Jiangshan Wood, se dejansko lahko razlikujejo od tistih, ki jih je Komisija uporabila za določitev referenčne cene. Vendar se je Komisija v skladu s svojo prakso oprla na uradne menjalne tečaje, ki jih objavlja Evropska centralna banka in so bili uradni menjalni tečaji v OP. Komisija lahko z menjalnimi tečaji, ki jih objavlja Evropska centralna banka, določi neposredno pretvorbo iz TRY v EUR (v zadevnem primeru z uporabo menjalnega tečaja 0,2434). Z referenčno ceno, določeno na podlagi pretvorbe, se pridobi enaka referenčna cena v CNY, kot jo je določila Komisija. Trditev je bila zato zavrnjena.

(216)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki izdelka v preiskavi

(217)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija izrazila splošne stroške proizvodnje, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik imel pri proizvodnji izdelka v preiskavi, kot odstotek dejanskih stroškov uporabljenih surovin, nato pa je enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi splošnimi stroški lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih splošnih stroškov proizvodnje ob dostavi v tovarno družbe.

(218)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene dveh glavnih surovin, tj. topolovih hlodov in evkaliptovih furnirjev, uporabila tehtano povprečno izvozno ceno največjih izvoznikov teh surovin na svetu – Francije v primeru topolovih hlodov in povprečja glavnih držav izvoznic v primeru evkaliptovih furnirjev (116). Izvozne cene so bile na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), ki ji je Komisija prištela uvozne dajatve v višini 4,1 % za topolove hlode in v višini 2,5 % za evkaliptove furnirje, ki so se štele za razumne in skladne s povprečnimi uvoznimi dajatvami, naloženimi v desetih največjih državah uvoznicah, ki predstavljajo med 84 % in 99 % svetovnega uvoza teh lesnih izdelkov.

(219)

Za preostali surovini, tj. papir za laminiranje in moko, je Komisija določila referenčno vrednost na podlagi tehtane povprečne uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ki ji je prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (117). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v oddelku 3.2.1.5 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(220)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(221)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, vrednosti CIF, zabeleženi v statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA, prištela ustrezne uvozne dajatve.

(222)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(223)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji (118). Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2022 za povprečne stroške dela za gospodarsko dejavnost C.16 Proizvodnja lesa ter lesenih in plutovinastih izdelkov, razen pohištva; proizvodnja slamnatih in pletarskih izdelkov) po klasifikaciji NACE Rev. 2. Povprečna mesečna vrednost za leto 2022 je bila ustrezno prilagojena glede na inflacijo z uporabo indeksa stroškov dela, kot ga je objavil turški statistični urad, za prilagoditev na OP (od 1. julija 2023 do 30. junija 2024) (119).

(224)

Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil turški organ za regulacijo energetskega trga (EMRA) v svojih rednih sporočilih za javnost. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijo v kWh za industrijski sektor v OP (od 1. julija 2023 do 30. junija 2024) (120).

(225)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(226)

Komisija je pri določitvi referenčnih vrednosti za PSU-stroške in dobiček prvotno predlagala uporabo finančnih podatkov petih turških družb, ki so bili na voljo v podatkovni zbirki ORBIS za obdobje pred OP.

(227)

Družba Jiangshan Wood in združenje PTIA sta trdila, da turška družba Isik Ahsap Profil Lojistik Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi (v nadaljnjem besedilu: Isik) ne proizvaja vezanih plošč, temveč druge lesne izdelke, kot so stenske plošče, talne obloge iz MDF ali iverne plošče, zato bi bilo treba njene podatke izključiti iz izračunov.

(228)

Družba Jiangshan Wood je trdila še, da mora Komisija v zvezi s PSU-stroški družbe Murat Sahin Orman Urunleri Insaat Mimarlik Nakliyat Sanayi Ve Ticaret Limited Sirketi (ime podjetja: Tokpan) in družbe Isik odšteti znesek za stroške neposredne prodaje. Komisija je nazadnje uporabila podatke o PSU-stroških in dobičku iz turških statističnih podatkov, ker se finančni podatki petih turških družb, ki so bili na voljo v podatkovni zbirki ORBIS, niso prekrivali z OP in ker nedavno posodobljeni podatki v podatkovni zbirki ORBIS niso bili na voljo. Zato se je Komisija odločila, da bo uporabila podatke turške vlade o povprečnih stroških poslovanja in poslovnih prihodkih družb, ki jih je objavila centralna banka Turčije glede finančnih rezultatov 3 121 družb z dejavnostmi v sektorju proizvodnje lesenih, plutovinastih, slamnatih in pletarskih izdelkov (NACE – C-162), za katere je menila, da so uradni in zanesljivi. Komisiji zato ni bilo treba nadalje obravnavati pripomb družbe Jiangshan Wood in združenja PTIA v zvezi s finančnimi podatki petih turških proizvajalcev.

(229)

Na tej podlagi so PSU-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, znašali 16,1 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 8,4 %.

(230)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(231)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v tem oddelku.

(232)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija za neizkrivljene stroške uporabila splošne stroške proizvodnje in amortizacijo, da bi ugotovila neizkrivljene stroške proizvodnje.

(233)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške (121) ter dobiček (122), določene, kot je opisano zgoraj.

(234)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(235)

Družba Jiangshan Wood je v Unijo izvažala prek nepovezanih trgovcev v LRK. Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za prvo nepovezano stranko (domačega trgovca) za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(236)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V zadevnem primeru se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno družbe Jiangshan Wood primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, se niso izvedle prilagoditve normalne vrednosti franko tovarna in izvozne cene franko tovarna, kot ju je sporočila družba Jiangshan Wood.

(237)

Vendar je vrednost CIF, ki je bila določena, da bi se uporabila kot imenovalec za izračun dampinga, temeljila na ceni franko tovarna družbe Jiangshan Wood, ki ji je Komisija prištela stroške pomorskega prevoza ter PSU-stroške in dobiček nepovezanega trgovca. Da bi Komisija določila te prilagoditve za določitev vrednosti CIF na podlagi cene franko tovarna, se je v zvezi s pomorskim prevozom oprla na javno dostopne informacije (svetovni indeks cen kontejnerskega prevoza družbe Drewry) (123) in na finančno poročilo enega od nepovezanih trgovcev, ki ga je predložila družba Jiangshan Wood. Nepovezane trgovce družbe Jiangshan Wood je pozvala k sodelovanju in predložitvi svojih dejanskih podatkov o stroških pomorskega prevoza, PSU-stroških in dobičku. Ker je Komisija odgovore trgovcev prejela prepozno, da bi jih lahko upoštevala v začasnih ugotovitvah, se lahko raven teh prilagoditev v sklepni fazi preiskave spremeni.

(238)

Normalna vrednost je bila določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo proizvodnih stroškov skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(239)

Komisija ni ugotovila razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako takih popravkov ni zahteval proizvajalec izvoznik.

(240)

Ker je družba Jiangshan Wood prodajala na ravni trgovanja franko tovarna, izvozna cena ni bila prilagojena.

(241)

Kot je pojasnjeno v oddelku 1.5 Uredbe, se je Komisija odločila, da bo v skladu s členom 17(4), drugi odstavek, osnovne uredbe za ugotovitev dampinga uporabila člen 18 navedene uredbe in odobrila individualno preiskavo družbi Pizhou Jianghsan Wood Co., Ltd kot edini družbi, ki je pravočasno predložila ustrezno izpolnjen vprašalnik, ki ga je bilo mogoče preveriti, v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe.

(242)

Da bi Komisija določila stopnjo dampinga za družbo Jiangshan Wood, je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

(243)

Za vse druge proizvajalce izvoznike je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(244)

V ta namen je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila določena za družbo Jiangshan Wood, in izvoznih cen, kot jih je sporočil Eurostat. Po mnenju Komisije so bili ti statistični podatki o izvozu razumen približek za dampinško ravnanje nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov. To je bilo potrjeno z analizo povprečnih izvoznih cen, kot so jih sporočili proizvajalci izvozniki, ki so se javili pri vzorčenju, in ki so bile v enakem razponu kot podatki Eurostata.

(245)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(246)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo šestindvajset proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(247)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na približno 1 664 963 kubičnih metrov (m3) ali 1 082 031 ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, na primer pritožbe in izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložilo združenje European Panel Federation, tj. združenje proizvajalcev vezanih plošč iz trdega lesa v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 27 Uredbe, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 28 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(248)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi prodaje EU in uvoza iz vseh držav v zadevnem letu, pri čemer je upoštevala (a) podatke, ki jih je predložil pritožnik v zvezi s prodajo podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ki so bili navzkrižno preverjeni z obsegom prodaje, kot so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije, ter (b) uvoz izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat.

(249)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v m3)

(250)

Skupna potrošnja izdelka v preiskavi v Uniji se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala (–30 %). Med letoma 2021 in 2022 je bil trend upadanja zmeren. Leta 2023 se je zmanjševanje potrošnje pospešilo, v obdobju preiskave pa je potrošnja nekoliko okrevala. Komisija je ugotovila, da se je potrošnja Unije zmanjšala zaradi več dejavnikov: uvedbe ekonomskih sankcij za uvoz lesnih izdelkov, vključno z izdelkom v preiskavi, s poreklom iz Rusije in Belorusije julija 2022 po obsežni vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini, kopičenja zalog s strani uvoznikov na začetku obravnavanega obdobja po uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije leta 2021 in konca gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19. Zaradi uvedbe ekonomskih sankcij je bilo s trga Unije izključenih 1,4 milijona m3 vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Rusije (124) in Belorusije (125). Na trgu je prišlo do pretresa na strani ponudbe, saj niti industrija Unije niti druge države proizvajalke niso mogle v celoti nadomestiti ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa, zato se je trg skrčil. Breza in topol dosežeta primerno starost za sečnjo po 10 do 40 letih. Zato traja nekaj let, da se število dreves, namenjenih za proizvodnjo trdega lesa, poveča tako, da se hlodi preusmerijo s proizvodnje papirja in lesa na proizvodnjo vezanih plošč (glej uvodno izjavo 326).

(251)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi primerjave obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(252)

Komisija je v sporočenih statističnih podatkih ugotovila izkrivljene podatke na ravni dodatne enote (v tem primeru v m3). Zato se je odločila, da bo za potrebe primerjave pretvorila sporočeno težo (v tonah), ki je zanesljivejši in stabilnejši sklop podatkov, v kubične metre.

(253)

Pretvorba je temeljila na gostoti plošč, izračunani na podlagi teže, deljene z dodatno enoto. Če je bila gostota znotraj vnaprej določenega razpona gostote, določenega za vsako oznako HS, je bila sporočena dodatna enota sprejeta. Če je bila gostota zunaj razpona, je bila sporočena gostota nadomeščena s povprečno gostoto navedene oznake HS.

(254)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(255)

Uvoz vezanih plošč iz trdega lesa iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 16 %. Največji je bil leta 2022, ko se je v primerjavi z obsegom uvoza leta 2021 povečal za 32 %. Po zmanjšanju obsega uvoza leta 2023 se je količina uvoženih vezanih plošč iz trdega lesa v obdobju preiskave znova povečala.

(256)

Eden od razlogov za močno povečanje uvoza iz Kitajske je bil, da so kitajske vezane plošče iz trdega lesa na trgu Unije nadomestile vezane plošče iz trdega lesa s poreklom iz Rusije in Belorusije. Neporabljene zaloge vezanih plošč iz trdega lesa, ki so se nakopičile na Kitajskem zaradi upočasnitve kitajske gradbene industrije, so se hitro izkoristile, da bi se zapolnila vrzel na trgu Unije, ki je nastala zaradi izključitve ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 250 zgoraj.

(257)

Tržni delež kitajskega uvoza na trgu Unije se je gibal v skladu s preusmeritvijo v trgovinskih tokovih in zmanjšanjem potrošnje, kot je opisano zgoraj. V teh razmerah se je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal za 67 odstotnih točk.

(258)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi Eurostatovih statističnih podatkov v EUR/m3, kot je opisano v uvodnih izjavah 251–253.

(259)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/m3)

(260)

Cena uvoza iz Kitajske se je najprej med letoma 2021 in 2022 zvišala za 42 % zaradi nenadnega povečanja povpraševanja na trgu Unije po izključitvi 1,4 milijona m3 vezanih plošč iz trdega lesa iz Rusije in Belorusije zaradi ekonomskih sankcij in gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19. Vendar je bilo to zvišanje začasno, cene pa so se leta 2023 in v OP ponovno znižale na ravni, zelo podobne tistim iz leta 2021.

(261)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter ustrezne tehtane povprečne cene sodelujočega proizvajalca za posamezno vrsto uvoženega izdelka, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, ki so določene na podlagi CIF, z ustreznimi prilagoditvami za carino in stroške, nastale po uvozu.

(262)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je 46,3-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(263)

Komisija je ugotovila še, da so bile kitajske uvozne cene, kot so navedene v preglednici 4, v celotnem obravnavanem obdobju stalno nižje od povprečne prodajne cene industrije Unije na enoto in povprečnih proizvodnih stroškov industrije Unije na enoto, kot so navedeni v preglednici 8 v nadaljevanju.

(264)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(265)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(266)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi z vsemi proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(267)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(268)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(269)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(270)

Obseg proizvodnje industrije Unije, ki je leta 2021 znašal 1 872 902 m3, je leta 2022 ostal precej nespremenjen, saj je bilo proizvedenih 1 845 776 m3 vezanih plošč iz trdega lesa (–1 %). Leta 2023 in v OP pa se je proizvodnja EU v primerjavi z letom 2021 močno zmanjšala, in sicer za 9 % oziroma 11 %, pri čemer je bilo od 1. julija 2023 do 30. junija 2024 proizvedenih le 1 664 963 m3. Industrija Unije ni mogla izkoristiti izključitve ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa s trga Unije zaradi ekonomskih sankcij, da bi povečala svoj obseg proizvodnje. Nasprotno, zaradi povečanja kitajskega uvoza (+32 % leta 2022, +10 % leta 2023 in +16 % v OP), prodanega po dampinških cenah, je bila od leta 2022 prisiljena zmanjšati svojo proizvodnjo. V celotnem obravnavanem obdobju se je celotni obseg proizvodnje industrije Unije znatno zmanjšal, in sicer za 11 %.

(271)

Razvoj proizvodne zmogljivosti, ki se je v obravnavanem obdobju po naložbah industrije Unije povečala za 2 %, kaže prizadevanja industrije Unije, da bi nadomestila ruske in beloruske vezane plošče iz trdega lesa, ki so bile izključene s trga Unije zaradi sankcij.

(272)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila s 75 % nizka že leta 2021, ko je pandemija COVID-19 negativno vplivala na povpraševanje. Leta 2022 je industriji Unije uspelo ohraniti to raven, vendar se je izkoriščenost leta 2023 zmanjšala za 10 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2021, v OP pa za 13 %.

(273)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(274)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu EU se je med letoma 2021 in 2023 zmanjševal, nato pa se je v obdobju preiskave nekoliko povečal. V celotnem obravnavanem obdobju se je celotni obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal, in sicer za 12 %.

(275)

Zmanjševanje prodaje industrije Unije je sorazmerno z zmanjševanjem obsega njene proizvodnje.

(276)

Tržni delež industrije Unije je leta 2021, ko so se v Unijo še vedno uvažale ruske in beloruske vezane plošče iz trdega lesa, znašal 38 %. Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal. Vendar bi bilo treba to povečanje obravnavati v okviru splošnega znatnega zmanjšanja velikosti trga (–30 % zaradi izključitve ruskih in beloruskih izdelkov iz vezanih plošč iz trdega lesa s trga Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 250 zgoraj). Zato se je tržni delež industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave povečal na 46 %, čeprav se je obseg njene prodaje v obravnavanem obdobju zmanjšal.

(277)

Povečanje tržnega deleža industrije Unije za 26 odstotnih točk bi bilo treba obravnavati tudi ob upoštevanju dvotretjinskega povečanja (za 67 %) tržnega deleža kitajskih proizvajalcev, ki se je v obravnavanem obdobju povečal z 18 % na 31 %, kot je navedeno uvodni izjavi 254.

(278)

Čeprav se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju povečal, sta se obseg proizvodnje in prodaje v istem obdobju zmanjševala v absolutnem in relativnem smislu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 280 v nadaljevanju, se je rahlo poslabšala tudi zaposlenost.

(279)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(280)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v celotnem obravnavanem obdobju znižala za 2 %. Leta 2022 se je povišala za 1 % v primerjavi s predhodnim letom. Leta 2023 in v obdobju preiskave pa se je znižala za 1 % oziroma 2 %.

(281)

Razmeroma stabilna stopnja zaposlenosti med letom 2021 in koncem OP je bila posledica nepripravljenosti industrije Unije, da bi skrčila svojo visoko usposobljeno delovno silo. Kot je razvidno tudi iz razvoja proizvodne zmogljivosti, prikazanega v uvodni izjavi 271, se je industrija Unije zavedala, da povpraševanje po njenem izdelku v Uniji še vedno obstaja, vendar se je spopadala s cenovnim pritiskom zaradi kitajskega uvoza, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 288 v nadaljevanju, zaradi česar ni mogla povečati proizvodnje in prodaje.

(282)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 270, in razmeroma stabilne stopnje zaposlenosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 280, se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v m3 na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 %.

(283)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(284)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Novembra 2021 so bili uvedeni protidampinški ukrepi v razponu od 14,4 % do 15,8 % na uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije (126). Vezane plošče iz brezovega lesa spadajo v obseg izdelka v preiskavi.

(285)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(286)

Prodajne cene na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 41 %. To zvišanje je bilo posledica velikega povišanja stroškov surovin, zlasti hlodov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 287 v nadaljevanju. V letih 2022 in 2023 so se cene EU zaradi gospodarskega razcveta po pandemiji COVID-19 še bolj povišale, in sicer za 49 % oziroma 53 %. V obdobju preiskave so se prodajne cene znižale za 12 % v primerjavi z najvišjimi iz leta 2023.

(287)

Proizvodni stroški industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju znatno zvišali. Najprej so se leta 2022 zvišali za 43 % v primerjavi z letom 2021, nato pa so se leta 2023 in v obdobju preiskave še dodatno zvišali, pri čemer je bilo zvišanje v primerjavi z letom 2021 57-odstotno. Glavni razlog za zvišanje stroškov je bil trend naraščanja cen hlodov, ki so se na nekaterih območjih Unije podvojile.

(288)

Industriji Unije je leta 2022 uspelo znatno zvišati prodajne cene, da bi se upoštevala visoka rast stroškov na enoto. Od leta 2023 in v obdobju preiskave pa zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil kitajski uvoz, ni mogla prenesti dodatnega zvišanja stroškov na potrošnike z ustreznim zvišanjem cen. Morala je ohraniti določeno raven cen, da ne bi izgubila določenega obsega prodaje, kar je ob zmanjšanju potrošnje pomenilo, da je lahko povečala svoj tržni delež na trgu Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 257.

(289)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(290)

Stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 17 %. Najprej so se leta 2022 zvišali za 9 %, nato pa so se leta 2023 nekoliko znižali. V obdobju preiskave so se ponovno zvišali zaradi prestrukturiranja nekaterih proizvajalcev Unije.

(291)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(292)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog povišale za 25 %. Končne zaloge so se leta 2022, ko si je industrija Unije prizadevala nadomestiti nekatere izključene ruske in beloruske vezane plošče iz trdega lesa, vendar je njena prizadevanja spodkopalo povečanje poceni uvoza iz Kitajske, močno povečale, in sicer za 48 %. Ravni zalog so se nato znižale, vendar so bile leta 2023 in v obdobju preiskave še vedno precej nad ravnmi končnih zalog iz leta 2021.

(293)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(294)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Zaradi zvišanja prodajnih cen EU za 49 % leta 2022, skupaj z zvišanjem proizvodnih stroškov za 43 %, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 285 do 288, so se v navedenem letu ravni dobičkonosnosti zvišale. Vendar je bilo to zvišanje začasno, saj se je dobičkonosnost nato v obdobju preiskave zmanjšala na negativno raven, ker so se proizvodni stroški še naprej zviševali (57 %), medtem ko ustrezno zvišanje cen (41 %) ni bilo mogoče. Z drugimi besedami, tržni delež industrije Unije se je leta 2023 znatno zmanjšal, industrija Unije pa je začela v obdobju preiskave ustvarjati izgube, ker ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi pokrila naraščajoče proizvodne stroške. Dokazi so zato kazali na oviranje dviga cen v letu 2023 in OP.

(295)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka je sledil trendu dobičkonosnosti, pri čemer se je stanje po letu 2022 poslabšalo s pozitivnega na negativni denarni tok.

(296)

Naložbe industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 31 %. Te naložbe so se nanašale predvsem na posodobitev proizvodne opreme proizvajalcev Unije.

(297)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Po pandemiji COVID-19, ko je lahko industrija Unije zvišala cene, se je leta 2022 močno povečala, leta 2023 pa se je zmanjšala in je v obdobju preiskave postala negativna.

(298)

Zaradi poslabšanja različnih kazalnikov, kot so proizvodnja, prodaja, dobičkonosnost in donosnost naložb, se je v obravnavanem obdobju poslabšala tudi zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala.

(299)

Potrošnja vezanih plošč iz trdega lesa na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 % zaradi različnih dejavnikov, kot so ekonomske sankcije, uvedene na uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz Rusije in Belorusije, sprostitev ruskega uvoza, nakopičenega leta 2021, ki ni bil evidentiran kot potrošnja, leta 2022 in v naslednjih letih na trg Unije ter konec gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19. V tem okviru se je količina vezanih plošč iz trdega lesa, uvoženih iz Kitajske, v obravnavanem obdobju znatno povečala v absolutnem in relativnem smislu.

(300)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obdobju preiskave povečal na 16 % nad ravnjo iz leta 2021. Njegov tržni delež se je povečal z 18 % v letu 2021 na 31 % v obdobju preiskave (+67 %). Cena uvoza iz Kitajske se je najprej leta 2022 zvišala za 42 % v primerjavi z letom 2021, nato pa se je stalno zniževala. V OP je bila cena uvoza iz Kitajske za 12 % višja od ravni iz leta 2021, kar je bilo v jasnem nasprotju z razvojem cene industrije Unije ali drugih tretjih držav v Uniji, ki se je v istem obdobju znatno zvišala (za 41 % oziroma 34 %).

(301)

Večina makrokazalnikov in mikrokazalnikov se je v obravnavanem obdobju poslabšala. Obseg prodaje, obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 12 %, 11 % oziroma 13 %. V razmerah zmanjševanja potrošnje (–30 %) je industrija Unije povečala svoj tržni delež za 8 odstotnih točk na 46 %, saj se je njena prodaja zmanjšala manj kot potrošnja. Povečanje tržnega deleža industrije Unije bi bilo treba obravnavati tudi v okviru znatnega povečanja tržnega deleža kitajskega uvoza na trgu Unije. Poleg tega so se po zmanjšanju prodaje proizvajalcev Unije zaloge povečale za 25 %, kar je negativno vplivalo na njihov denarni tok. Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, in sicer za 2 %, vendar so se hkrati zmanjšale naložbe za 31 %. Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(302)

Medtem ko se je povprečna prodajna cena EU v obravnavanem obdobju zvišala za 41 %, so se proizvodni stroški na enoto v istem obdobju zvišali veliko bolj (+57 %). Industrija Unije, ki je v letih 2021 in 2022 ustvarjala dobiček, zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil kitajski uvoz, od leta 2023 ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi pokrila te naraščajoče proizvodne stroške, tako da se je v letu 2023 njen dobiček znatno zmanjšal, v obdobju preiskave pa je utrpela izgube (–2 %). Poslabšali so se tudi stroški dela, ki so se zaradi prestrukturiranja nekaterih proizvajalcev Unije zvišali za 17 %. Neto denarni tok in donosnost naložb industrije Unije sta sledila trendu dobičkonosnosti, pri čemer sta v obdobju preiskave postala negativna.

(303)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(304)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, zmanjšanje potrošnje EU in energetska kriza, kot so trdile zainteresirane strani.

(305)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo z vse večjim prodorom uvoza vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Kitajske na trg, zaradi katerega je prišlo do stalnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije, saj so bile kitajske cene v celotnem obravnavanem obdobju stalno nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije na enoto, stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pa je dosegla raven vse do 46,3 %. Dotok nizkocenovnega kitajskega uvoza je leta 2023 in v OP povzročil oviranje dviga cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 255, kar je industriji Unije v istem obdobju preprečilo, da bi nadomestila del vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije in Belorusije, ki so bile leta 2022 prepovedane na trgu EU Razvoj obsega uvoza in cen, kot je prikazan v preglednicah 3 in 4 zgoraj, je pokazal oviranje dviga ravni cen industrije Unije (glej preglednico 8), s čimer je bila vzpostavljena vzročna zveza med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(306)

Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 16 %, in sicer s 683 984 m3 leta 2021 na 794 899 m3 v obdobju preiskave, tako da je njegov tržni delež znašal 31 %. Ta uvoz se je v celotnem obravnavanem obdobju izvajal po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Industrija Unije zaradi tega vse večjega obsega poceni uvoza ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov.

(307)

V razmerah naraščajočih stroškov in cenovnega pritiska zaradi kitajskega dampinškega uvoza industrija Unije ni mogla določiti vzdržnih cen, zaradi česar se je dobičkonosnost močno zmanjšala, in sicer s pozitivne stopnje v višini 7 % leta 2021 in 12 % leta 2022 na znatno nižjo stopnjo v višini 4 % v letu 2023 in izgubo v višini –2 % v obdobju preiskave. Industrija Unije se je v letu 2023 in OP soočala z dodatnim zvišanjem stroškov, medtem ko so se cene kitajskega uvoza še znižale, in sicer za skoraj 20 % leta 2023 v primerjavi z letom 2022, v OP pa so se znižale še bolj. Tudi drugi finančni kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb, so v obdobju preiskave postali negativni.

(308)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz vezanih plošč iz trdega lesa iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu cene in obsega.

(309)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(310)

Z izključitvijo ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa s trga Unije leta 2022 je uvoz iz drugih virov predstavljal le približno 63 % obsega uvoza iz Kitajske. V absolutnem smislu se je obseg uvoza iz teh virov od leta 2023 do obdobja preiskave rahlo zmanjšal. V skladu s tem je tržni delež uvoza iz držav, ki niso Kitajska, Rusija in Belorusija, v obdobju preiskave ostal znatno pod 31-odstotnim tržnim deležem kitajskih proizvajalcev.

(311)

Uvoz iz držav, ki niso Kitajska, Rusija in Belorusija, se je prodajal po cenah, ki so bile skoraj dvakrat višje od cen uvoza iz Kitajske. V obdobju preiskave je povprečna cena uvoza iz Kitajske znašala 56 % povprečne cene uvoza iz držav, ki niso Kitajska, Rusija in Belorusija.

(312)

Komisija je na podlagi omejenega obsega, stalnega tržnega deleža in visoke cene uvoza iz drugih virov, razen Kitajske, Rusije in Belorusije, začasno sklenila, da učinek uvoza iz tretjih držav ni zmanjšal vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(313)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(314)

Obseg izvoza industrije Unije se je leta 2022 zmanjšal za 37 % v primerjavi z letom 2021, kar je verjetno povezano z nepričakovano razpoložljivostjo vezanih plošč iz Rusije in Belorusije na mednarodnem trgu po uvedbi ekonomskih sankcij EU, zaradi katerih je bila prodaja teh izdelkov na trgu Unije prepovedana. Zaradi preusmeritve tega obsega se je izvoz industrije Unije leta 2023 in v obdobju preiskave še naprej zmanjševal. V obravnavanem obdobju se je izvoz zmanjšal z 28 % celotnega obsega prodaje industrije Unije na 23 % oziroma za 113 340 m3 v absolutnem smislu.

(315)

Kot je prikazano v uvodnih izjavah 259, 286 in 309, so se cene na svetovnem trgu leta 2022 zvišale za približno 35–50 %. Izvozne cene EU so na splošno sledile istemu trendu kot cene, zaračunane v EU. Industrija Unije je leta 2022 zvišala izvozne cene na 150 % ravni iz leta 2021, v OP pa so se cene znižale na 148 %.

(316)

Učinek negativnega razvoja obsega izvoza so ublažili njegova majhna absolutna količina (295 536 m3 v OP) in delež celotne prodaje industrije Unije (18,6 % v OP) skupaj z zvišanjem povprečnih izvoznih cen v obravnavanem obdobju. Komisija je začasno sklenila, da izvozna učinkovitost ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(317)

Komisija je ugotovila, da je izključitev uvoza vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Rusije in Belorusije s trga Unije leta 2022 močno vplivala na potrošnjo EU. Leta 2021, tj. v letu pred uvedbo ekonomskih sankcij za nekatere lesne izdelke iz Rusije in Belorusije, sta ti državi izvozili 1 365 549 m3 vezanih plošč iz trdega lesa na trg Unije, kar je predstavljalo skupni 36-odstotni tržni delež na trgu Unije. Do leta 2023, ki je bilo prvo polno leto uporabe sankcij, se je obseg njunega skupnega uvoza vezanih plošč iz trdega lesa v Unijo zmanjšal na 174 m3 (ali 0-odstotni tržni delež).

(318)

Izključitev ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa so izravnala gibanja na trgu, zlasti izogibanje protidampinškim ukrepom in sankcijam, pri čemer je bilo leta 2023 prek Kazahstana uvoženih 143 490 m3 vezanih plošč iz trdega lesa, v obdobju preiskave pa 113 501 m3; povečanje uvoza iz drugih tretjih držav za 169 615 m3 in nazadnje povečanje kitajskega uvoza v obdobju preiskave za 110 916 m3. Kljub temu se je potrošnja Unije v OP zmanjšala za 30 %.

(319)

Komisija je preučila razloge, zakaj večina izključenih ruskih in beloruskih vezanih plošč ni bila takoj ali kratkoročno nadomeščena z industrijo Unije, ki je trdila, da je njena prosta zmogljivost v obdobju preiskave znašala 873 037 m3, ali uvozom iz drugih držav.

(320)

Kar zadeva industrijo Unije, je bilo nenadno povečanje proizvodnje omejeno, ker glavne surovine, tj. hlodi, niso bili takoj na voljo, kar je splošna značilnost te industrije, ki je odvisna od vhodnega materiala, s katerim se ne trguje v velikem obsegu. Poleg tega je industrija Unije proizvajala po naročilu in ne na zalogo. Zato ni imela velikih količin vezanih plošč iz trdega lesa, ki bi jih lahko takoj mobilizirala, ko so bile ruske in beloruske vezane plošče iz trdega lesa z ekonomskimi sankcijami izključene s trga Unije. Srednjeročno ima industrija Unije v smislu proizvodnje in surovin zmogljivost, da nadomesti večino obsega, izključenega s trga, če se ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji.

(321)

Odziv kitajskih proizvajalcev in proizvajalcev iz drugih tretjih držav na uvedbo ekonomskih sankcij v EU je bil hitrejši. Uvoz iz Kitajske in preostalega sveta, razen Rusije in Belorusije, se je leta 2022 takoj povečal za 32 % oziroma 49 %. Kljub temu se je uvoz iz Kitajske in preostalega sveta leta 2023 skupaj povečal le za 353 491 m3. S povečanjem uvoza se ni mogla nadomestiti izključitev 1 427 973 m3 ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa.

(322)

Komisija je začasno sklenila, da zmanjšanje potrošnje ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(323)

Združenje PTIA je trdilo, da se potrošnja Unije po letu 2022 ni zmanjšala zaradi uvedbe ekonomskih sankcij za ruske in beloruske vezane plošče iz trdega lesa, ampak zaradi upada povpraševanja, ki ga je povzročila upočasnitev gradbene industrije Unije. Trdilo je, da nezmožnost industrije vezanih plošč iz trdega lesa v EU, da bi zapolnila vrzel, ki je nastala zaradi izključitve ruskih in beloruskih vezanih plošč, dokazuje, da se je zmanjšalo povpraševanje na trgu EU in ne ponudba. To zmanjšanje povpraševanja naj bi bilo glavni vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(324)

Komisija je menila, da je gradbeni sektor Unije v letih 2021 in 2022 dosegel vrhunec po pandemiji COVID-19, temu pa je sledila upočasnitev. Vendar sta se proizvodnja in prodaja industrije Unije zmanjšali precej manj (–12 % v letu 2023 in –11 % v OP) kot potrošnja (–30 %), kar kaže, da je industriji Unije tudi ob krčenju trga uspelo še naprej proizvajati in prodajati znatne količine, kljub temu, da je bil pritisk kitajskih proizvajalcev, ki so stalno povečevali svoj obseg uvoza po znatno nižjih cenah, vedno bolj občuten in je povzročal znatno škodo.

(325)

Poleg tega je izogibanje protidampinškim ukrepom in omejitvam zaradi ekonomskih sankcij v zvezi z vezanimi ploščami iz trdega lesa s poreklom iz Rusije in Belorusije prek Kazahstana in Turčije (127) pokazalo, da je bilo povpraševanje na trgu Unije še vedno veliko. Dejansko je mogoče razmere na trgu Unije najbolje opisati kot zmanjšanje ponudbe in ne kot zmanjšanje povpraševanja.

(326)

Komisija je ugotovila, da zaradi dejstva, da brezovi in topolovi hlodi, ki so glavna surovina za vezane plošče iz trdega lesa v EU, niso bili takoj na voljo v večjih količinah (glej uvodno izjavo 320), tudi same vezane plošče iz trdega lesa niso bile takoj na voljo, kar je pomenilo zmanjšanje ponudbe, zaradi katerega se je zmanjšala celotna potrošnja Unije. Komisija je menila, da so težave, povezane z nerazpoložljivostjo hlodov, v celoti fiziološke in ena od splošnih značilnosti industrije vezanih lesenih plošč. Natančneje, drevesa, ki so primerne starosti za proizvodnjo vezanih plošč iz trdega lesa, se posadijo 10–40 let pred sečnjo. Proizvajalci vezanih plošč iz trdega lesa imajo lastne nasade ali kupujejo od dolgoročnih dobaviteljev z večletnimi pogodbami, čeprav so na nekaterih trgih v Uniji pogoste tudi dražbe. Zaradi tega ozkega grla pri ponudbi surovin ni bilo mogoče takoj znatno povečati obsega proizvodnje vezanih plošč iz trdega lesa. Srednjeročni postopni prehod s hlodov, namenjenih za proizvodnjo papirja in lesa, na vezane lesene plošče pa je mogoč, če lahko industrija vezanih plošč iz trdega lesa v Uniji zaračunava poštene tržne cene. Poleg tega se lahko posekajo tudi tako imenovani rezervni nasadi, ki so zreli, vendar niso bili posekani zaradi okoljskih razlogov, npr. ohranjanja tal.

(327)

Ugotovljeno je bilo, da so bili kitajski dobavitelji vezanih plošč iz trdega lesa edini, ki so lahko v letih 2022 in 2023 znatno povečali svoj obseg prodaje, ker so imeli velike zaloge zaradi upočasnitve kitajskega gradbenega sektorja od leta 2021. Srednjeročno je ta uvoz proizvajalcem EU preprečil, da bi povečali svoj obseg proizvodnje.

(328)

Glede na navedeno je Komisija trditev zavrnila in menila, da industrija Unije ni mogla nadomestiti prepovedanih ruskih in beloruskih vezanih plošč iz trdega lesa zaradi povečanja kitajskega dampinškega uvoza in pomanjkanja hlodov, ki bi bili takoj pripravljeni za uporabo. Zmanjšanje potrošnje, ki se je začelo leta 2022 in doseglo vrhunec leta 2023, nakar je potrošnja v OP rahlo okrevala, je za industrijo Unije pomenilo zamujeno priložnost in je morebiti prispevalo k škodi, vendar ni zmanjšalo vzročne zveze s kitajskim dampinškim uvozom. Tak uvoz v obravnavanem obdobju, za katero je bilo značilno krčenje trga Unije, se je močno povečal po obsegu, njegova cena pa se je znižala, kljub splošnemu povišanju stroškov industrije Unije (glej uvodno izjavo 287).

(329)

Združenje PTIA je trdilo, da je bila energetska kriza v EU zaradi ruske invazije na Ukrajino odločilen dejavnik pri povišanju proizvodnih stroškov industrije Unije.

(330)

Komisija je ugotovila, da je imela energetska kriza le omejen vpliv na industrijo vezanih plošč iz trdega lesa. Vzorčeni proizvajalci Unije so proizvajali lastno energijo z biomaso (sekanci, lubje, žagovina, furnirji z napako). Čeprav industrija Unije ni bila neobčutljiva za zvišanje cen energije, ki je bilo povezano tudi z rastjo cen prevoza, je bila razmeroma dobro zaščitena pred energetsko krizo.

(331)

Komisija je zato trditev zavrnila in začasno sklenila, da visoke cene energije niso zmanjšale vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in znatno škodo.

(332)

Komisija je začasno ugotovila vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske. Zaradi povečanja obsega dampinškega uvoza iz Kitajske po vedno nižjih cenah se je industrija Unije soočala s 57-odstotnim zvišanjem svojih proizvodnih stroškov, kot je razvidno iz uvodne izjave 287, zaradi česar ni mogla določiti vzdržnih cen, kar je povzročilo močno poslabšanje njenega gospodarskega položaja. Kitajski uvoz je povzročil negativne cenovne učinke za industrijo Unije. Komisija je ugotovila znatno raven nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je povzročil kitajski uvoz. Prav tako je ugotovila znatno oviranje dviga cen v letu 2023 in v OP. Dobičkonosnost industrije Unije se je zmanjšala s 7 % na izgubo v višini –2 % v obdobju preiskave, denarni tok in donosnost naložb pa sta v OP prav tako postala negativna.

(333)

Komisija je opredelila učinke vseh drugih znanih dejavnikov na industrijo Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Začasno je menila, da uvoz iz tretjih držav razen iz Kitajske zaradi omejenega obsega in razmeroma visoke cene ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je nadalje začasno sklenila, da zmanjšanje izvoza in potrošnje na trgu Unije ni pomembno in neposredno prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Iz istega razloga je v oddelku 5.3.1 zgoraj natančno pojasnila, da začasna nerazpoložljivost hlodov, čeprav bi lahko prispevala k nastali škodi, ni zmanjšala vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in znatno škodo.

(334)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično in skupaj, niso oslabili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda zajema zmanjšanje proizvodnje, prodaje in produktivnosti, znižanje cen ter zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti, dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb ter zvišanje stroškov dela in povečanje zalog.

(335)

V tej zadevi so pritožniki trdili, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode (glej uvodne izjave 346 do 348 v nadaljevanju).

(336)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(337)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(338)

V zvezi s tem je pritožnik menil, da bi moral razumen ciljni dobiček znašati med 10 % in 15 %.

(339)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. V zvezi s stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav ni bilo mogoče določiti stopnje dobička na podlagi nobenega leta tik pred povečanjem dampinškega uvoza iz zadevne države, saj je industrijo Unije v navedenih letih prizadel dampinški uvoz iz drugih držav porekla. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je na leti 2021 in 2022 močno vplivalo gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, zato se nista zdeli primerni za določitev ciljnega dobička. Zato se nobeno od teh let ni moglo šteti za leto, v katerem so na trgu Unije obstajale običajne konkurenčne razmere. Komisija je zato menila, da je primerneje uporabiti stopnjo dobičkonosnosti v višini 13,43 %, doseženo leta 2017.

(340)

Industrija Unije je predložila dokaze, da bi bila v običajnih konkurenčnih pogojih raven njenih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju višja. Komisija je te informacije preverila med preveritvenimi obiski na kraju samem, tako da je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi, ter ugotovila, da so trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, in ustreznimi dejanskimi izdatki v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala med 0,07 % in 1,18 %, odvisno od vzorčenih proizvajalcev.

(341)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 13,4 % iz uvodne izjave 339, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 13,5 % in 14,6 %, odvisno od položaja vzorčenih proizvajalcev.

(342)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi predloženih informacij, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, je določila dodatne stroške v razponu med 1,06 EUR/m3 in 5,55 EUR/m3 v primerjavi s stroški zagotavljanja skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave. Ti dodatni stroški so bili prišteti neškodljivi ceni.

(343)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno na m3 za podobni izdelek industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno ciljno stopnjo dobička (glej uvodno izjavo 341) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(344)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(345)

Stopnja odprave škode za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(346)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(347)

Ker so bile stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati.

(348)

Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(349)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(350)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno in uporabnikov.

(351)

Industrijo Unije sestavlja približno šestindvajset družb. Sedeže imajo v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, v Italiji, Latviji, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji in na Švedskem ter neposredno in posredno zaposlujejo približno 40 000 delavcev. Industrija vezanih plošč iz trdega lesa večinoma zagotavlja delovna mesta na podeželskih območjih. Večina proizvajalcev Unije, tj. skupno sedemnajst družb, je podprla pritožbo in nobeden od njih ni nasprotoval začetku preiskave.

(352)

Trenutna stopnja dobičkonosnosti industrije Unije je nevzdržna. Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da zviša prodajne cene in ponovno vzpostavi dobičkonosnost.

(353)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu nadaljnjega oviranja dviga cen in dodatnega zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo še več izgub, zaprtje proizvodnih obratov ter odpuščanje delavcev.

(354)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(355)

Dvainpetdeset uvoznikov se je registriralo kot zainteresirane strani, nekateri od njih pa so predložili več stališč in pripomb. Devetnajst uvoznikov je ustanovilo združenje PTIA, ad hoc zvezo uvoznikov Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, je Komisija zbrala vzorec treh proizvajalcev. Dva vzorčena uvoznika sta predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, en uvoznik pa delno izpolnjen vprašalnik.

(356)

Več uvoznikov je trdilo, da industrija Unije nima zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja v Uniji in da bi ukrepi povzročili pomanjkanje na trgu. Uvozniki so trdili tudi, da višjih cen ob morebitni uvedbi visokih protidampinških dajatev ni mogoče prenesti na stranke in da bodo z njimi izrinjeni s trga. Poleg tega so bile predložene trditve v zvezi s pomanjkanjem interesa proizvajalcev Unije za dobavo nekaterih vrst vezanih plošč iz trdega lesa.

(357)

Komisija je glede tveganja pomanjkanja vezanih plošč iz trdega lesa na trgu Unije zaradi ukrepov menila, da je to tveganje omejeno. Prvič, industrija Unije ima zmogljivost za povečanje proizvodnje. Drugič, poleg Kitajske obstaja še veliko drugih virov dobave. Nazadnje, kitajski proizvajalci izvozniki lahko še naprej izvažajo v Unijo po poštenih cenah.

(358)

Vezane plošče iz trdega lesa, uvožene iz Kitajske, so skupaj z vezanimi ploščami iz trdega lesa, uvoženimi iz držav, ki niso Kitajska, pomemben in dobičkonosen sestavni del ponudbe izdelkov uvoznikov. Ob uvedbi ukrepov se lahko spremeni nabor izdelkov, ki jih ponujajo uvozniki in trgovci, saj bi se povečal delež vezanih plošč iz trdega lesa, ki niso kitajskega porekla, vendar ni verjetno, da se bo z uvedbo ukrepov uvoz iz Kitajske popolnoma ustavil.

(359)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije pripravljena in sposobna oskrbovati vse segmente trga Unije, vendar tega trenutno ne more storiti, saj je bila iz nekaterih tržnih segmentov izrinjena zaradi kitajskega dampinškega uvoza. Nekatere vrste vezanih plošč iz trdega lesa se uvažajo po cenah, ki so tako nepošteno nizke, da so nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije.

(360)

Skratka, protidampinški ukrepi na stopnji, ki je bila določena zgoraj, lahko negativno vplivajo na nekatere nepovezane uvoznike. Zaradi razpoložljivosti alternativnih virov vezanih plošč iz trdega lesa, razen Kitajske, in zmožnosti uvoznikov, da vsaj del zvišanja stroškov prenesejo na svoje stranke, tak vpliv na splošno ne bi smel biti znaten. Izpolnjeni vprašalniki so pokazali, da so vzorčeni uvozniki v OP dosegli zdrave stopnje dobičkonosnosti.

(361)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike kot celoto predvidoma omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(362)

En uporabnik in združenje uporabnikov ter dva dobavitelja, trgovca na debelo/trgovca na drobno, so se registrirali kot zainteresirane strani. En uporabnik, tj. družba Bouwmaat, je predložil delno izpolnjen vprašalnik. Uporabniki niso predložili nobenih posebnih trditev, vendar je združenje uvoznikov in trgovcev PTIA predložilo pripombe v zvezi z delom pritožbe, ki se nanaša na interes Unije, pri čemer je nasprotovalo uvedbi visokih dajatev tudi z vidika končnih uporabnikov.

(363)

Uvedba ukrepov bo verjetno vplivala na uporabnike, vendar Komisija v tej fazi ni imela podatkov uporabnikov, saj na podlagi enega delno izpolnjenega vprašalnika, ki ga je prejela, ni mogla podrobno analizirati vpliva ukrepov.

(364)

Komisija je ocenila verjetni vpliv ukrepov na uporabnike in začasno ugotovila, da za večino industrijskih uporabnikov stroški vezanih plošč iz trdega lesa, ki jih uporabljajo pri svoji osnovni dejavnosti, npr. izdelavi opažev za gradbeništvo, niso zelo znatni glede na njihove skupne stroške. Enako velja za prometni sektor, npr. stroški tankih vezanih plošč iz trdega lesa, ki se uporabljajo za notranjo opremo rekreacijskega vozila ali ladje, so zanemarljivi v primerjavi s skupno ceno. V skladu s tem bo vpliv na večino industrijskih uporabnikov, ki predstavljajo več kot 60 % končnih strank, in njihove dobavitelje omejen. Pričakovano zvišanje cen bo bolj vplivalo na neindustrijske uporabnike in njihove dobavitelje. V določeni meri bo vplivalo tudi na uporabnike v industriji pohištva, izdelave omar in glasbenih instrumentov, čeprav se vezane plošče iz trdega lesa na splošno uporabljajo za visokokakovostne izdelke, ki se prodajajo po visoki ceni, s čimer se zmanjša pomen stroškov surovin. Komisija je ugotovila, da morebitni negativni vpliv ukrepov na uporabnike ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(365)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov za ugotovitev, da uvedba ukrepov za uvoz vezanih plošč iz trdega lesa s poreklom iz Kitajske očitno ni v interesu Unije.

(366)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(367)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz izdelka s poreklom iz zadevne države v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodni izjavi 349 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(368)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(369)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odraža stanje v zvezi s to družbo, ugotovljeno v tej preiskavi. Ta stopnja dajatve velja izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ga je proizvedel poimensko navedeni pravni subjekt. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedeno družbo, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(370)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(371)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(372)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(373)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(374)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti.

(375)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(376)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino in gospodarsko varnost. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(377)

Komisija je prejela pripombe združenja CNFPIA in več kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Strani so med drugim zahtevale, da Komisija razkrije izračune in metodologijo za določitev stopnje dampinga za „ves drug uvoz“.

(378)

Komisija se s tem ni strinjala. Namen informacij, predloženih v začasni fazi, je bil zainteresiranim stranem omogočiti, da predložijo pripombe o točnosti izračunov in ne o metodologiji. Metodologija za določitev stopnje dajatve za „ves drug uvoz“ je pojasnjena v oddelku 3.5 Uredbe, zainteresirane strani pa so bile pozvane k predložitvi pripomb, kot je določeno v členu 2(1) spodaj. Dejanskih izračunov, ki so temeljili na normalni vrednosti družbe Jiangshan Wood, pa ni bilo mogoče razkriti brez razkritja zaupnih podatkov družbe. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(379)

Drugih pripomb ni prejela.

(380)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(381)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene.

(382)

Pritožnik je opozoril na domnevne prakse izogibanja že v fazi registracije uvoza zadevnega izdelka (128). Ta domnevna praksa je vključevala nameščanje zelo tankih zunanjih plasti furnirja iz mehkega lesa na površinski furnir vezane plošče iz trdega lesa. Zaradi take prakse se izdelek vključi v carinske oznake, ki jih ni treba registrirati, ne da bi se pri tem spremenile njegove bistvene lastnosti. Zato je Komisija menila, da je primerno spremljati tak uvoz, da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja. Zato bi bilo treba oblikovati ločene oznake TARIC za uvoz takih izdelkov pod oznakama KN 4412 10 00 in 4412 39 00 . Informacije, zbrane pri spremljanju tega uvoza, bi se lahko uporabile tudi za začetek preiskave proti izogibanju v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2016/1036 –