(1)

Okvir nadzora, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2022/2554, bi moral temeljiti na strukturiranem in stalnem sodelovanju med evropskimi nadzornimi organi in pristojnimi organi prek nadzorniškega foruma in skupnih pregledniških ekip.

(2)

Organi iz člena 40(2) Uredbe (EU) 2022/2554 bi morali zagotoviti, da imajo njihovi člani osebja, ki bodo imenovani za člane skupne pregledniške ekipe iz člena 40(1) navedene uredbe, tehnično strokovno znanje, ki se zahteva v profilih, potrebnih v skupnih pregledniških ekipah. Če organ dokaže, da nima osebja s posebnim tehničnim strokovnim znanjem, ki je potrebno v skupnih pregledniških ekipah, bi moral glavni nadzornik to obravnavati kot utemeljitev za to, da so v zadevnem trenutku organi oproščeni obveznosti predlagati člane osebja v skupne pregledniške ekipe. V tem primeru bi se moral organ kljub temu po najboljših močeh zavezati, da bo obravnaval to pomanjkanje strokovnega znanja in poskušal okrepiti svoje zmogljivosti, da bi prispeval k skupnim pregledniškim ekipam v okviru naslednje kampanje.

(3)

Člani osebja organov iz člena 40(2) Uredbe (EU) 2022/2554, ki so imenovani za člane skupne pregledniške ekipe iz člena 40(1) navedene uredbe, bi morali biti še naprej zaposleni pri organu predlagatelju, zato bi morala zanje veljati delovni čas in stalna lokacija dela, kot sta vključena v njihove pogodbe o zaposlitvi.

(4)

Za zagotovitev najučinkovitejše uporabe virov pri izvajanju nadzornih dejavnosti bi bilo treba članom skupnih pregledniških ekip omogočiti, da so del več skupnih pregledniških ekip in nadzorujejo več ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT. Pri številu ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT, ki se dodelijo določenemu članu skupne pregledniške ekipe, in splošnih kadrovskih potrebah skupnih pregledniških ekip bi bilo treba upoštevati profil tveganja ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT in predvideno raven intenzivnosti nadzornih dejavnosti. Ta možnost nadzora več ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT se upošteva v strateškem večletnem načrtu nadzora, ki ga glavni nadzorniki letno posodabljajo v potrebnem obsegu, in se odraža v individualnem letnem načrtu nadzora. Da bi se pri potrebnem osebju v skupnih pregledniških ekipah zagotovilo, da so načrtovane in stalne zaveze organov predlagateljev zanesljivo izpolnjene, bi se moral glavni nadzornik o strateškem večletnem načrtu nadzora posvetovati s skupno nadzorno mrežo in nadzorniškim forumom.

(5)

Glavni nadzornik bi moral pri določanju števila članov osebja v vsaki skupni pregledniški ekipi in posledične sestave uporabiti kombinacijo meril in načel. Glede na raznolik tehnološki in geografski odtis ter uporabo ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT s strani različnih finančnih subjektov bi bilo treba pri teh merilih in načelih upoštevati tehnično naravo nadzornih nalog, različne razrede odvisnosti finančnih subjektov od storitev, ki jih zagotavljajo ključni tretji ponudniki storitev IKT, geografsko porazdelitev, velikost in število finančnih subjektov, ki so odvisni od teh storitev, ter po možnosti sorazmerno medsektorsko zastopanost. Pri opravljanju te naloge bi se moral glavni nadzornik opirati na informacije, ki jih zagotovijo pristojni organi v okviru imenovanja ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT, vključno z informacijami, potrebnimi za vsa podmerila, kot so določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2024/1502 (2), in upoštevati kritičnost ključnih tretjih ponudnikov storitev IKT za zagotavljanje specifičnih finančnih storitev na ravni držav članic in Unije.

(6)

Da bi struktura in sestava skupnih pregledniških ekip ustrezali svojemu namenu ter za stalno zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti okvira nadzora, bi morali glavni nadzornik in člani skupnih pregledniških ekip redno ocenjevati dosežke skupnih pregledniških ekip. Glavni nadzornik in organi predlagatelji bi morali te ocene uporabiti za preverjanje, ali so člani skupnih pregledniških ekip še vedno sposobni opravljati svoje naloge, in spremeniti članstvo v skupnih pregledniških ekipah, kjer je to ustrezno.

(7)

Za zagotovitev, da člani skupnih pregledniških ekip delujejo kot ena ekipa in da se nadzorne dejavnosti izvajajo dosledno, bi morali evropski nadzorni organi določiti nadzorne postopke, ki jih morajo člani skupnih pregledniških ekip in koordinator glavnega nadzornika upoštevati pri opravljanju svojih nalog.

(8)

Ker nadzorne naloge vključujejo obdelavo zaupnih informacij, bi moral glavni nadzornik članom skupne pregledniške ekipe odobriti dostop do takih informacij in z njimi povezanih virov IT (vključno z orodji, aplikacijami in nabori podatkov) ter virov, ki niso povezani z IT (vključno s politiko, postopki in dokumentacijo), na podlagi potrebe po seznanitvi in v okviru določenega obsega njihovih zadolžitev, če to člani skupne pregledniške ekipe potrebujejo za pomoč glavnemu nadzorniku pri izpolnjevanju njegovih zakonsko predpisanih funkcij ali nalog. Glavni nadzornik bi moral pri določanju dogovorov med sabo in pristojnimi organi za izvajanje te uredbe v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1505 (3) za zagotovitev ustreznega financiranja stroškov, povezanih z viri, ki jih zagotovijo organi predlagatelji, v take dogovore vključiti oddelek, v katerem je podrobno opisan postopek povračila neposrednih in posrednih stroškov vseh organov predlagateljev, vključenih v skupne pregledniške ekipe. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev preglednega in zaupanja vrednega izvajanja nadzornih dejavnosti s temi dogovori zagotoviti tudi, da člani skupnih pregledniških ekip pri opravljanju svojih nalog niso v nasprotju interesov.

(9)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki so ga Evropski komisiji predložili Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(10)

Skupni odbor evropskih nadzornih organov iz člena 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), člena 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter člena 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je organiziral odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne stroške in koristi predlaganih standardov ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010, interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade, ustanovljeni v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –