This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32025R0311
Commission Implementing Regulation (EU) 2025/311 of 14 February 2025 on measures to eradicate and to prevent the establishment and spread within the Union territory of fruit flies of the species Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) and Bactrocera zonata (Saunders)
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/311 z dne 14. februarja 2025 o ukrepih za izkoreninjenje ter preprečevanje naselitve in širjenja sadnih muh vrst Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) na ozemlju Unije
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/311 z dne 14. februarja 2025 o ukrepih za izkoreninjenje ter preprečevanje naselitve in širjenja sadnih muh vrst Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) na ozemlju Unije
C/2025/913
UL L, 2025/311, 17.2.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/311/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/311 |
17.2.2025 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/311
z dne 14. februarja 2025
o ukrepih za izkoreninjenje ter preprečevanje naselitve in širjenja sadnih muh vrst Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) na ozemlju Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (d), (e), (f), (g) in (i), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sadne muhe vrst Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizmi) so v delu A Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (2) navedene kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo. |
|
(2) |
Bactrocera dorsalis (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) sta navedena tudi kot prednostna škodljiva organizma v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1702 (3). |
|
(3) |
Zadevni škodljivi organizmi so pogosto navzoči v pošiljkah, poslanih v Unijo iz tretjih držav. Od leta 2019 je bila ugotovljena navzočnost zadevnih škodljivih organizmov v Belgiji, Grčiji, Franciji, Italiji, na Cipru in v Avstriji. Zadevne države članice so sprejele ukrepe (kot so intenzivno nastavljanje pasti, odstranitev napadenega sadja in odpadlega sadja, prepoved premikanja napadenega sadja), zadevni škodljivi organizmi pa so v navedenih državah članicah zaenkrat bodisi izkoreninjeni bodisi so v postopku izkoreninjenja. |
|
(4) |
Za zagotovitev enotnega in učinkovitega pristopa, ki preprečuje naselitev in širjenje zadevnih škodljivih organizmov na ozemlju Unije, je primerno sprejeti usklajene ukrepe v zvezi s preiskavami zadevnih škodljivih organizmov, načrti izrednih ukrepov, razmejitvijo območij, izkoreninjenjem ter preprečevanjem naselitve in širjenja zadevnih škodljivih organizmov zunaj razmejenih območij. |
|
(5) |
Vzpostaviti je treba seznam gostiteljskih rastlin za zadevne škodljive organizme, ki se gojijo na ozemlju Unije (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline), da se izvede preiskava in izkoreninijo zadevni škodljivi organizmi ter preprečita njihova naselitev in širjenje. Iz istega razloga bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za plodove navedenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: zadevni plodovi). |
|
(6) |
Zadevni škodljivi organizmi lahko vstopijo na ozemlje Unije s komercialnimi pošiljkami ali prtljago potnikov in se lahko dejavno širijo. Zato se pravila o preiskavah nanašajo tudi na tehnike ugotavljanja napadenosti zadevnih plodov na gostiteljskih rastlinah, preiskave na območjih, na katera se zadevni plodovi uvažajo in na katerih se z njimi trguje, nastavljanje pasti za zadevne škodljive organizme in vzorčenje potencialno napadenih plodov, da se pristojnim organom omogoči prilagoditev navedenih preiskav biologiji navedenih škodljivih organizmov. |
|
(7) |
Pristojnim organom bi bilo treba dovoliti, da v nekaterih primerih ne vzpostavijo razmejenega območja, kadar se zaradi posebne biologije zadevnega škodljivega organizma ali značilnosti enote ugotovi, da je škodljivi organizem mogoče takoj odstraniti. To velja, kadar obstajajo dokazi, da so bili zadevni škodljivi organizmi vneseni na območje s plodovi, na katerem je bila ugotovljena njihova navzočnost, da so bili navedeni plodovi napadeni pred vnosom na zadevno območje in da se zadevni škodljivi organizem ne more naseliti na navedenem območju, kadar je zadevni škodljivi organizem uradno potrjen na enoti pridelave s fizično izolacijo ali na enoti z zaščitenim gojenjem in kadar se ne more naseliti zunaj navedene enote. Pristojni organi bi morali zlasti imeti možnost, da upoštevajo primere, v katerih se ne pričakuje, da bo zadevni škodljivi organizem preživel zaradi neugodnih zimskih razmer. |
|
(8) |
Protokole nastavljanja pasti, ki se uporabljajo pri preiskavah na razmejenih območjih, bi bilo treba posebej prilagoditi biologiji zadevnih škodljivih organizmov. To je potrebno za zagotovitev ustreznega spremljanja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in postopka izkoreninjenja. |
|
(9) |
Pri ukrepih za izkoreninjenje bi bilo treba upoštevati biologijo zadevnih škodljivih organizmov kot sadnih muh in zato vključevati metode, kot so tretiranje z iztrebljanjem samcev, tehnike nanašanja vab, zbiranje in varno odstranjevanje odpadlih in (zgodnje) pobranih zadevnih plodov, tretiranje zemlje (kot je mehanska, kemična ali mikrobiološka) na območjih pridelave zadevnih rastlin in okoli njih za uničenje faz zadevnega škodljivega organizma, vezanih na zemljo, ali uporaba tehnike sterilnih žuželk. |
|
(10) |
Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje širjenja zadevnih škodljivih organizmov zunaj razmejenih območij. Navedeni ukrepi bi se morali nanašati na premike gostiteljskih rastlin za saditev, zadevnih plodov in zemlje z napadenega območja na preostalo ozemlje Unije. Ob upoštevanju, da so take gostiteljske rastline in zemlja najverjetnejše poti za širjenje zadevnih škodljivih organizmov, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so v kateri koli fazi proste zadevnih škodljivih organizmov. |
|
(11) |
Pristojnim organom in izvajalcem poslovnih dejavnosti bi bilo treba zagotoviti dovolj časa za prilagoditev tej uredbi. Zato bi se morala ta uredba uporabljati od 1. marca 2025. |
|
(12) |
Poleg tega bi bilo treba pristojnim organom dati dodaten čas za pripravo zasnove vsake preiskave in dodelitev zadostnih sredstev za njeno izvedbo v skladu z metodologijo statističnega vzorčenja. Zato bi se morala zadevna določba uporabljati od 1. januarja 2026. |
|
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) in Bactrocera zonata (Saunders) ter preprečevanje njihove naselitve in širjenja na ozemlju Unije.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„zadevni škodljivi organizmi“ pomenijo sadne muhe vrst Bactrocera dorsalis (Hendel), Bactrocera latifrons (Hendel) oz. Bactrocera zonata (Saunders); |
|
(2) |
„gostiteljske rastline“ pomenijo rastline, ki spadajo med vrste, uvrščene v Prilogo I; |
|
(3) |
„zadevni plodovi“ pomenijo plodove gostiteljskih rastlin. |
Člen 3
Preiskave ozemlja Unije v zvezi z zadevnimi škodljivimi organizmi
1. Načrt vzorčenja in shema preiskav na podlagi tveganja za zadevne škodljive organizme omogočata, da se z zadostno stopnjo zaupanja ugotovi nizka stopnja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih plodovih.
Preiskave temeljijo na splošnih smernicah Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za statistično zanesljive preiskave škodljivih organizmov rastlin na podlagi tveganj ter na znanstvenih in tehničnih informacijah iz informativnih kart Agencije za preiskavo zadevnega škodljivega organizma (4) (v nadaljnjem besedilu: informativna karta za preiskavo škodljivega organizma).
2. Preiskave se izvajajo zlasti:
|
(a) |
v plodnih delih gostiteljskih rastlin z uporabo tehnik, ki omogočajo ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma; |
|
(b) |
na letališčih in v pristaniščih ter v njihovi okolici, v prostorih za dražbe in pri trgovcih na drobno, kjer se trguje z zadevnimi plodovi, ter v njihovi okolici, na območjih, kjer se zadevni plodovi pakirajo, predelujejo ali odpošiljajo, na območjih, kjer se zadevni plodovi pridelujejo, in na drugih zadevnih lokacijah, kot je ustrezno; |
|
(c) |
z nastavljanjem ustreznih pasti, kot je določeno v Mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 26 (5), ter |
|
(d) |
v primeru kakršnega koli suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na zadevnih plodovih, z zbiranjem vzorcev zadevnih plodov in identifikacijo škodljivega organizma. |
Člen 4
Načrti izrednih ukrepov v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi
Države članice pri pripravi načrtov izrednih ukrepov v zvezi z Bactrocera dorsalis in Bactrocera zonata v navedene načrte vključijo postopke za:
|
(a) |
identifikacijo lastnikov zasebnih zemljišč, na območju katerih se uporabljajo ukrepi iz te uredbe, in |
|
(b) |
zagotovitev dostopa pristojnim organom do zemljišč iz točke (a). |
Države članice svoje načrte izrednih ukrepov vsako leto pregledajo in po potrebi posodobijo.
Člen 5
Vzpostavitev razmejenih območij
1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, pristojni organi nemudoma vzpostavijo razmejeno območje.
2. Razmejeno območje zajema naslednja območja:
|
(a) |
napadeno območje, ki je območje, na katerem je bila potrjena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, in katerega polmer je vsaj 500 m okoli krajev ugotovitve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, ter |
|
(b) |
varovalni pas s polmerom najmanj 7 km od meje napadenega območja. |
3. Pri natančni razmejitvi razmejenega območja se upoštevajo biologija zadevnih škodljivih organizmov, stopnja napadenosti, značilnosti atraktanta in posebna porazdelitev gostiteljskih rastlin na zadevnem območju.
4. Če se navzočnost zadevnega škodljivega organizma ugotovi zunaj napadenega območja, se razmejeno območje, vzpostavljeno v skladu s tem členom, ustrezno prilagodi.
5. Pristojni organi na razmejenih območjih zagotovijo, da so širša javnost in izvajalci poslovnih dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenih območij in vsemi morebitnimi omejitvami v zvezi s premiki zadevnih plodov.
Člen 6
Odstopanja od vzpostavitve razmejenih območij
1. Z odstopanjem od člena 5 se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo, kadar je izpolnjeno vsaj eden od naslednjih meril:
|
(a) |
pristojni organi ugotovijo, da se zadevni škodljivi organizem ne more naseliti na območju, na katerem je bila ugotovljena njegova navzočnost; |
|
(b) |
obstajajo dokazi, da je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje s pošiljko, v kateri je bila ugotovljena njegova navzočnost, da so bili zadevni plodovi v navedeni pošiljki napadeni pred vnosom na zadevno območje in da po navedenem vnosu ni prišlo do razmnoževanja zadevnega škodljivega organizma; |
|
(c) |
navzočnost zadevnega škodljivega organizma je uradno potrjena na enoti pridelave s fizično izolacijo od okolice, kar preprečuje širjenje zadevnega škodljivega organizma z navedene enote; |
|
(d) |
navzočnost zadevnega škodljivega organizma je uradno potrjena na enoti pridelave, ki je zaščitena tako, da se lahko prepreči nadaljnja navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na gostiteljskih rastlinah in zadevnih plodovih, pristojni organi pa so ugotovili, da se zadevni škodljivi organizmi ne morejo naseliti zunaj navedene enote pridelave zaradi neugodnih zimskih razmer. |
2. Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1:
|
(a) |
sprejme ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma in izključitev kakršne koli možnosti njegovega širjenja; |
|
(b) |
izvede intenzivno preiskavo na območju s polmerom vsaj 500 m okrog krajev ugotovitve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ter |
|
(c) |
kadar je ustrezno in zlasti v primeru odstavka 1, točki (c) in (d), uporabi učinkovite ukrepe za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma prek zadevnih plodov ali gostiteljskih rastlin z enote pridelave. |
V primeru odstavka 1, točka (b), če pristojni organi ugotovijo, da zadevni škodljivi organizem ne more preživeti zimskih razmer, se lahko obdobje preiskave omeji na obdobje pred začetkom zimskih razmer.
Člen 7
Preiskave na razmejenih območjih
1. Pristojni organi na razmejenih območjih izvajajo letne preiskave iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031, pri čemer upoštevajo informacije iz informativne karte za preiskavo škodljivega organizma.
2. Število pasti, uporabljenih na km2 v taki preiskavi, se postopoma povečuje od roba do središča območja preiskave. Države članice pri določanju števila pasti, vrste pasti, oblike nastavljanja pasti in morebitnih atraktantov, ki se uporabljajo s pastmi, upoštevajo podrobnosti iz mednarodnih smernic, zlasti ISPM 26, ter informativno karto za preiskavo škodljivega organizma.
3. Upošteva se vzorčenje zadevnih plodov, ki rastejo na območju preiskave. Pristojni organi pri določanju protokolov vzorčenja uporabljajo informativno karto za preiskavo škodljivega organizma in načela, določena v mednarodno priznanih protokolih za uradni nadzor zadevnega škodljivega organizma. Uporabljata se zasnova preiskave in shema vzorčenja, s katerima se lahko z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja opredeli enoodstotna navzočnost zadevnega škodljivega organizma.
4. Rezultati preiskav, izvedenih na razmejenem območju, se predložijo Komisiji z uporabo ene od predlog iz Priloge II.
Člen 8
Odprava razmejenih območij
Razmejeno območje iz člena 5 se lahko odpravi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
|
(a) |
na podlagi preiskav iz člena 7 navzočnost zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju dni ni bila ugotovljena vsaj 120 ali |
|
(b) |
pristojni organi so ugotovili, da je bil zadevni škodljivi organizem izpostavljen obdobju dovolj nizkih temperatur. |
Člen 9
Ukrepi za izkoreninjenje
Pristojni organi za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov na napadenem območju po potrebi uporabijo enega ali več naslednjih ukrepov:
|
(a) |
tretiranje z iztrebljanjem samcev in/ali tehnike nanašanja vab z uporabo ustreznih atraktantov; |
|
(b) |
zbiranje in varno odstranjevanje odpadlih in pobranih zadevnih plodov v zgodnji fazi zorenja in tretiranje zemlje, vključno z mehansko, kemično ali mikrobiološko, na območjih pridelave zadevnih rastlin in okoli njih, tako da se uničijo faze zadevnega škodljivega organizma, vezane na zemljo; |
|
(c) |
uporaba tehnike s sterilnimi žuželkami; |
|
(d) |
uporaba fitofarmacevtskih sredstev v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6); |
|
(e) |
kadar je na voljo, masovno nastavljanje pasti za zadevne škodljive organizme z zadostnim številom pasti, vključno s pastmi, uporabljenimi v skladu s členom 7(2). |
Člen 10
Ukrepi za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma
1. Zadevni plodovi, ki se gojijo ali skladiščijo na napadenem območju, se lahko premikajo z navedenega območja v varovalni pas ali z razmejenega območja le, če so učinkovito tretirani proti zadevnemu škodljivemu organizmu.
Tretiranja iz prvega pododstavka vključujejo uporabo ustreznih in dovolj učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev, registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, ali uporabo alternativnih metod v skladu z mednarodno priznanimi fitosanitarnimi standardi, zlasti ISPM 28 (7), kot so toplotna obdelava, hladna obdelava ali obsevanje.
Zadevni plodovi se lahko premikajo z napadenega območja v varovalni pas ali z razmejenega območja tudi:
|
(a) |
za namene ustreznega tretiranja, če se sprejmejo učinkoviti ukrepi za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma med prevozom in prek obrata za tretiranje; |
|
(b) |
če izvirajo z ozemlja zunaj razmejenega območja, se premikajo samo prek napadenega območja in se sprejmejo učinkoviti ukrepi za preprečevanje njihove napadenosti z zadevnim škodljivim organizmom, ali |
|
(c) |
če so bili zadevni plodovi pobrani v sezoni leta, kot jo opredelijo pristojni organi, v kateri se zaradi reproduktivne biologije zadevnega škodljivega organizma v zadevnih plodovih ne pričakuje pojava zadevnega škodljivega organizma v življenjskih fazah. |
2. Na gostiteljskih rastlinah, ki so namenjene za saditev in se premikajo z napadenega območja v varovalni pas ali z razmejenega območja, ni plodov in, kadar se jih drži zemlja ali drug rastni substrat, je ta zemlja prosta zadevnih škodljivih organizmov.
Vendar se lahko gostiteljske rastline s plodovi premikajo z napadenega območja ali prek njega, če navedene rastline izvirajo z območij zunaj razmejenega območja in se sprejmejo učinkoviti ukrepi za preprečevanje napadenosti rastlin z zadevnimi škodljivimi organizmi.
3. Zgornjih 10 cm vrhnje plasti zemlje z enot pridelave, kjer so se gojili zadevni plodovi, se lahko premika z napadenega območja v varovalni pas ali z razmejenega območja le, če:
|
(a) |
je bilo predmet ustreznih ukrepov za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma ali |
|
(b) |
se pod nadzorom pristojnih organov zakoplje na odlagališču z najmanj 50-centimetrsko prevleko. |
Vsak prevoz navedene zemlje na mesto tretiranja ali zakopavanja se izvede pod pogoji, ki učinkovito preprečujejo širjenje zadevnega škodljivega organizma.
4. Odpadki iz zadevnih plodov se varno odstranijo na način, ki preprečuje razvoj in širjenje zadevnega škodljivega organizma.
Člen 11
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. marca 2025.
Vendar se člen 3(1), drugi pododstavek, uporablja od 1. januarja 2026.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 14. februarja 2025
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj.
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/2072/oj).
(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/1702/oj).
(4) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane). Story map for surveillance of non-EU Tephritidae in the EU (Zemljevid poti za spremljanje neunijskih škodljivih organizmov Tephritidae v EU). https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/tephritidae-pestsurveycards.
(5) Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 26 (ISPM): Establishment of pest-free areas for fruit flies (Tephritidae) (Vzpostavitev nenapadenih območij za sadne muhe (Tephritidae)). https://www.ippc.int/core-activities/standards-setting/ispms.
(6) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1107/oj).
(7) Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 28 (ISPM): Phytosanitary treatments for regulated pests (Fitosanitarna tretiranja za nadzorovane škodljive organizme). https://www.ippc.int/core-activities/standards-setting/ispms.
PRILOGA I
Seznam gostiteljev za vsako vrsto zadevnega škodljivega organizma
Bactrocera dorsalis:
|
|
Abelmoschus spp. |
|
|
Annona cherimola |
|
|
Annona montana |
|
|
Annona muricata |
|
|
Annona reticulata |
|
|
Annona senegalensis |
|
|
Annona squamosa |
|
|
Averrhoa carambola |
|
|
Capparis spp. |
|
|
Capsicum annuum |
|
|
Capsicum frutescens |
|
|
Carica papaya |
|
|
Citrofortunella floridana |
|
|
Citrofortunella macrocarpa |
|
|
Citrullus colocynthis |
|
|
Citrullus lanatus |
|
|
Citrus amblycarpa |
|
|
Citrus aurantifolia |
|
|
Citrus aurantium |
|
|
Citrus depressa |
|
|
Citrus jambhiri |
|
|
Citrus latifolia |
|
|
Citrus limon |
|
|
Citrus maxima |
|
|
Citrus meyerii |
|
|
Citrus natsudaidai |
|
|
Citrus nobilis |
|
|
Citrus paradisi |
|
|
Citrus reticulata |
|
|
Citrus sinensis |
|
|
Citrus swinglei |
|
|
Citrus unshiu |
|
|
Coccinia grandis |
|
|
Cucumis ficifolius |
|
|
Cucumis melo |
|
|
Cucumis prophetarum |
|
|
Cucumis sativus |
|
|
Cucurbita spp. |
|
|
Cydonia oblonga |
|
|
Diospyros dasyphylla |
|
|
Diospyros decandra |
|
|
Diospyros ebenaster |
|
|
Diospyros lotus |
|
|
Diospyros mespiliformis |
|
|
Diospyros montana |
|
|
Eriobotrya spp. |
|
|
Ficus spp. |
|
|
Fortunella spp. |
|
|
Fragaria chiloensis |
|
|
Fragaria vesca |
|
|
Juglans nigra |
|
|
Juglans regia |
|
|
Lagenaria siceraria |
|
|
Malus domestica |
|
|
Malus sylvestris |
|
|
Mangifera indica |
|
|
Momordica balsamina |
|
|
Momordica charantia |
|
|
Momordica cochinchinensis |
|
|
Morus alba |
|
|
Morus nigra |
|
|
Passiflora edulis |
|
|
Persea americana |
|
|
Physalis minima |
|
|
Physalis peruviana |
|
|
Prunus armeniaca |
|
|
Prunus avium |
|
|
Prunus bokhariensis |
|
|
Prunus cerasoides |
|
|
Prunus domestica |
|
|
Prunus persica |
|
|
Psidium cattleianum |
|
|
Psidium guajava |
|
|
Punica granatum |
|
|
Pyrus communis |
|
|
Pyrus pashia |
|
|
Pyrus pyrifoli |
|
|
Sambucus spp. |
|
|
Solanum aculeatissimum |
|
|
Solanum aethiopicum |
|
|
Solanum americanum |
|
|
Solanum anguivi |
|
|
Solanum betaceum |
|
|
Solanum capsicoides |
|
|
Solanum donianum |
|
|
Solanum erianthum |
|
|
Solanum granuloso-leprosum |
|
|
Solanum incanum |
|
|
Solanum lasiocarpum |
|
|
Solanum linnaeanum |
|
|
Solanum lycopersicum |
|
|
Solanum mauritianum |
|
|
Solanum melongena |
|
|
Solanum nigrum |
|
|
Solanum pimpinellifolium |
|
|
Solanum pseudocapsicum |
|
|
Solanum seaforthianum |
|
|
Solanum sessiliflorum |
|
|
Solanum sodomeum |
|
|
Solanum stramoniifolium |
|
|
Solanum torvum |
|
|
Solanum trilobatum |
|
|
Vaccinium reticulatum |
|
|
Vitis vinifera (including hybrids) |
|
|
Ziziphus mauritiana |
|
|
Ziziphus mucronata |
Bactrocera latifrons:
|
|
Capsicum annuum |
|
|
Capsicum baccatum |
|
|
Capsicum chinense |
|
|
Capsicum frutescens |
|
|
Citrullus lanatus |
|
|
Citrus aurantifolia |
|
|
Cucumis dipsaceus |
|
|
Cucumis melo |
|
|
Cucumis sativus |
|
|
Cucurbita spp. |
|
|
Lagenaria siceraria |
|
|
Momordica charantia |
|
|
Momordica trifoliolata |
|
|
Passiflora foetida |
|
|
Persea americana |
|
|
Physalis alkekengi |
|
|
Physalis angulate |
|
|
Physalis peruviana |
|
|
Psidium guajava |
|
|
Punica granatum |
|
|
Solanum aculeatissimum |
|
|
Solanum aethiopicum |
|
|
Solanum americanum |
|
|
Solanum anguivi |
|
|
Solanum capsicoides |
|
|
Solanum donianum |
|
|
Solanum erianthum |
|
|
Solanum granuloso-leprosum |
|
|
Solanum incanum |
|
|
Solanum indicum |
|
|
Solanum lanceifolium |
|
|
Solanum lasiocarpum |
|
|
Solanum linnaeanum |
|
|
Solanum lycopersicum |
|
|
Solanum macrocarpon |
|
|
Solanum mammosum |
|
|
Solanum melongena |
|
|
Solanum muricatum |
|
|
Solanum nigrescens |
|
|
Solanum nigrum |
|
|
Solanum pimpinellifolium |
|
|
Solanum pseudocapsicum |
|
|
Solanum scabrum |
|
|
Solanum seaforthianum |
|
|
Solanum sisymbriifolium |
|
|
Solanum stramoniifolium |
|
|
Solanum torvum |
|
|
Solanum trilobatum |
|
|
Solanum viarum |
|
|
Solanum violaceum |
|
|
Solanum virginianum |
|
|
Ziziphus jujuba |
|
|
Ziziphus mauritiana |
|
|
Ziziphus nummularia |
Bactrocera zonata:
|
|
Annona reticulata |
|
|
Annona squamosa |
|
|
Citrullus lanatus |
|
|
Citrus aurantium |
|
|
Citrus limon |
|
|
Citrus paradisi |
|
|
Citrus reticulata |
|
|
Citrus sinensis |
|
|
Cucumis sativus |
|
|
Cucurbita spp. |
|
|
Cydonia oblonga |
|
|
Diospyros kaki |
|
|
Eriobotrya japonica |
|
|
Ficus spp. |
|
|
Lagenaria siceraria |
|
|
Malus domestica |
|
|
Malus sylvestris |
|
|
Mangifera indica |
|
|
Momordica charantia |
|
|
Persea americana |
|
|
Prunus armeniaca |
|
|
Prunus domestica |
|
|
Prunus persica |
|
|
Psidium cattleianum |
|
|
Psidium guajava |
|
|
Punica granatum |
|
|
Pyrus communis |
|
|
Pyrus pyrifolia |
|
|
Pyrus ussuriensis |
|
|
Ziziphus mauritiana |
PRILOGA II
Predloge za poročanje o rezultatih preiskav, izvedenih v skladu s členom 7
DEL A
PREDLOGA ZA POROČANJE O REZULTATIH LETNIH PREISKAV
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ime |
Datum vzpostavitve |
Opis |
Število |
|
Številka |
Datum |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
i |
ii |
iii |
iv |
i |
ii |
iii |
iv |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Navodila za izpolnjevanje predloge
Če izpolnite to predlogo, se predloga v delu B te priloge ne izpolni.
Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.
Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.
Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.
Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem.
Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. ob VP, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.
Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
1. |
na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd; |
|
2. |
na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javne površine; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje); |
|
3. |
fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija). |
Za stolpec 7: Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivih organizmov, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.
Za stolpec 8: Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo (izberite izmed območij iz stolpca 7).
Za stolpec 9: Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.
Za stolpec 10: Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.
Za stolpec 11: Navedite mesece leta, v katerem je bila izvedena preiskava.
Za stolpec 12: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.
Za stolpca 13 in 14: Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).
Za stolpec 15: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v VP. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).
DEL B
Predloga za poročanje o rezultatih letnih preiskav z uporabo statistično utemeljenega pristopa
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ime |
Datum vzpostavitve |
Opis |
Število |
Gostiteljska vrsta |
Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti) |
Enote pregleda |
Opis |
Enote |
Vizualni pregledi |
Nastavljanje pasti |
Testiranje |
Druge metode |
Dejavnik tveganja |
Stopnje tveganja |
Št. lokacij |
Relativna tveganja |
Delež gostiteljske populacije |
Pozitivno |
Negativno |
Nedoločeno |
Številka |
Datum |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||
Navodila za izpolnjevanje predloge
Pojasnite osnovne predpostavke za zasnovo preiskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:
|
— |
ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda; |
|
— |
metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode; |
|
— |
dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin. |
Za stolpec 1: Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.
Za stolpec 2: Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.
Za stolpec 3: Navedite velikost RO po preiskavi.
Za stolpec 4: Navedite pristop: izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.
Za stolpec 5: Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite NO, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob VP, v okolici drevesnic), v ločenih vrsticah.
Za stolpec 6: Navedite število in opis lokacij preiskav – za opis izberite enega od spodnjih vnosov:
|
1. |
na prostem (pridelovalna površina): 1.1 polje (orno zemljišče, pašnik); 1.2 sadovnjak/vinograd; 1.3 drevesnica; 1.4 gozd; |
|
2. |
na prostem (drugo): 2.1 zasebni vrt; 2.2 javne površine; 2.3 ohranitveno območje; 2.4 prosto rastoče rastline na območjih, ki niso ohranitvena območja; 2.5 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija, mokrišče, namakalno in kanalizacijsko omrežje); |
|
3. |
fizično zaprti pogoji: 3.1 rastlinjak; 3.2 zasebna lokacija, ki ni rastlinjak; 3.3 javna površina, ki ni rastlinjak; 3.4 drugo, z navedbo posameznega primera (npr. vrtni center, trgovinski obrat, ki uporablja lesen pakirni material, lesna industrija). |
Za stolpec 7: Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.
Za stolpec 8: Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je opredeljena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itd. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, material, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.
Za stolpec 9: Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi opredeli kot epidemiološka enota. Lahko gre za regije skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), urbana območja, gozdove, vrtove vrtnic, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.
Za stolpec 10: Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.
Za stolpec 11: Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni zajetje pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.
Za stolpec 12: „Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je opredeljena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).
Za stolpec 13: Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.
Za stolpec B: Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.
Za stolpec 18: Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).
Za stolpec 21: Navedite število pozitivnih, negativnih ali nedoločenih vzorcev. „Nedoločeni vzorci“ so tisti analizirani vzorci, pri katerih ni bil pridobljen noben rezultat zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo zaznavnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec).
Za stolpec 22: Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).
Za stolpec 23: Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe (ISPM) 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in načrtovano prevalenco.
Za stolpec 24: Navedite načrtovano prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Načrtovana prevalenca je določena kot cilj preiskave in ustreza kompromisu, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem navzočnosti škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo ugotavljanja navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/1715/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/311/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)