(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. decembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 7. novembra 2023 vložil Evropski odbor za biodizel (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali odbor EBB). Pritožba je bila vložena v imenu industrije biodizla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Trenutno za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (ZDA) (3) veljajo protidampinški ukrepi, za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine (4), Indonezije (5) ali ZDA (6) pa izravnalni ukrepi.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 19. julija 2024 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki so predložili pripombe glede točnosti izračunov stopnje dampinga. Vendar so se te pripombe nanašale na metodologijo, ki jo je uporabila Komisija, in ne na tiskarske napake. Zato je Komisija stranem sporočila, da bo njihove pripombe obravnavala v sklepni fazi preiskave. En proizvajalec izvoznik je opozoril na napako v zvezi s formulo za izračun stroškov po uvozu. Komisija je pojasnila, da napaka ni bila v formuli, ampak v pojasnjevalnem naslovu.

(5)

Komisija je 16. avgusta 2024 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2163 (7) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, tj. proizvajalec Unije Neste, evropski ponudnik shranjevanja biogoriv Chane, evropski zbiralec rabljenega olja za kuhanje Quatra N.V., gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCMC) (8) in trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča glede začasnih ugotovitev.

(7)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja (9) so potekala s pritožnikom, tj. proizvajalcem Unije Neste, vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom EcoCeres, zbornico CCCMC, povezanim uvoznikom (Excellence New Energy B.V.) in evropskim ponudnikom shranjevanja biogoriv Chane.

(8)

Po začasnem razkritju sta dva nevzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika Komisijo obvestila o manjših napakah v njunih imenih iz Priloge 1. Komisija je proučila trditve in ustrezno popravila imeni družb.

(9)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne sklepe.

(10)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(11)

Nobena zainteresirana stran ni zahtevala zaslišanja pred službami Komisije ali pooblaščencem za zaslišanje.

(12)

Analiza nekaterih pripomb na končno razkritje je privedla do sprememb izračunov dampinga in stopenj dampinga. Komisija je 16. decembra 2024 vse zainteresirane strani obvestila o spremembah z dodatnim razkritjem, omejenim na izvedene spremembe. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dodatnemu dokončnemu razkritju.

(13)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja, so bile uvodne izjave 7 do 24 začasne uredbe potrjene.

(14)

V uvodni izjavi 25 začasne uredbe je navedeno, da bo Komisija v sklepni fazi preiskave odločila o tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, ki jo je zahteval en proizvajalec izvoznik.

(15)

Glede na zapletenost preiskave, strukturo proizvajalca izvoznika, ki je zahteval individualno preiskavo, in zakonsko predpisane roke, ki se uporabljajo za preiskavo, je Komisija sklenila, da bi bila individualna preiskava neupravičeno obremenjujoča in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave, ter se odločila, da zavrne zahtevek strani za individualno preiskavo.

(16)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo pripomb, je bila uvodna izjava 29 začasne uredbe potrjena.

(17)

Komisija je v začasni fazi sprejela izključitev trajnostnih letalskih goriv iz obsega te preiskave, kot je navedeno v uvodni izjavi 41 začasne uredbe.

(18)

Po začasnem razkritju sta družba Quatra N.V. in odbor EBB opozorila, da bi bila izključitev trajnostnih letalskih goriv iz obsega preiskave v nasprotju z nekaterimi cilji EU glede trajnostnosti. Odbor EBB je dodal, da bi se z izključitvijo povečale prihodnje zmogljivosti za trajnostna letalska goriva na Kitajskem (ki bodo leta 2025 dosegle več kot 200 % povpraševanja Unije) in odvrnile naložbe v proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv v Uniji. Po mnenju odbora EBB bi lahko kitajski proizvajalci zlahka spremenili svojo proizvodno zmogljivost za rastlinsko olje, obdelano z vodikom, v proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv, saj sta postopka proizvodnje podobna. Poleg tega je odbor EBB trdil, da bi gospodarski subjekti zaradi izključitve trajnostnih letalskih goriv cilje razogljičenja v cestnem sektorju lahko dosegli s kitajskimi trajnostnimi letalskimi gorivi, ki se pri doseganju ciljev EU štejejo dvojno, namesto z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom / metil estri maščobnih kislin, proizvedenimi v Uniji (11), kar bi povzročilo nadaljnjo škodo industriji Unije. Odbor EBB je v svojih pripombah po dokončnem razkritju vztrajal pri svojih pripombah v zvezi s povečanjem zmogljivosti za trajnostna letalska goriva na Kitajskem, prehodom kitajske industrije z rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, na trajnostna letalska goriva in manjšimi naložbami v proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv v Uniji.

(19)

Družba Neste je nasprotovala izključitvi trajnostnih letalskih goriv iz področja uporabe ukrepov z utemeljitvijo, da so trajnostna letalska goriva zamenljiva z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom, in da mu konkurirajo. Trdila je, da so tako rastlinsko olje, obdelano z vodikom, kot trajnostna letalska goriva biodizel na osnovi ogljikovodikov brez vsebnosti kisika in da je obrate za rastlinsko olje, obdelano z vodikom, mogoče zlahka prilagoditi za proizvodnjo sintetičnega parafinskega kerozina iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin (12). Tako rastlinsko olje, obdelano z vodikom, kot trajnostna letalska goriva so na visoki ravni vrste biodizla in imajo zato enak temeljni namen: da jih uporabljajo končni uporabniki obnovljivih cestnih goriv v prometnem sektorju kot samostojna goriva ali mešano s fosilnim dizelskim gorivom, pri čemer standarda EN 590 in EN 15940 dovoljujeta trajnostna letalska goriva (iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin (13)) v mešanicah. Po navedbah družbe Neste je s teoretičnega in tehničnega vidika trajnostna letalska goriva iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin mogoče mešati s cestnim gorivom in nadomestiti rastlinsko olje, obdelano z vodikom, za goriva B7 ali B30 itd. brez kakršnih koli tehničnih nezdružljivosti. Poleg tega je opozorila, da v skladu s pravom STO ni nujno, da so izdelki popolnoma zamenljivi, da bi bili „podobni izdelki“.

(20)

Po mnenju družbe Neste bi si rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in trajnostna letalska goriva iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin konkurirala, če bi direktive EU o energiji iz obnovljivih virov (14) predvidevale možnost, da države članice uporabijo trajnostna letalska goriva iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin / mešana trajnostna letalska goriva za izpolnjevanje obveznosti glede mešanja goriv za cestni promet.

(21)

Navedeno bi skupaj z izključitvijo trajnostnih letalskih goriv iz ukrepov in možnostjo kitajskih proizvajalcev, da uporabijo 100 % svoje proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin, domnevno povzročilo poplavo kitajskih trajnostnih letalskih goriv, ki bi nadomestila rastlinsko olje, obdelano z vodikom, za namene obveznosti mešanja goriv za cestni promet v okviru kategorije z možnostjo vključitve, in posledično zmanjšanje proizvodnje metil estrov maščobnih kislin, rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, in trajnostnih letalskih goriv iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin / mešanih trajnostnih letalskih goriv v Uniji. Družba Neste je vztrajala pri kitajskih načrtih za obsežne naložbe na tem področju in dejstvu, da bi lahko kitajski proizvajalci rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, ki proizvajajo trajnostna letalska goriva iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin, zlahka povečali svojo proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv in celo preusmerili svojo proizvodnjo v slednje, saj bi se oba izdelka proizvajala v istem obratu.

(22)

Komisija je v uvodni izjavi 40 začasne uredbe priznala malo razlik v proizvodnem procesu ter v osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih trajnostnih letalskih goriv (iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin) v primerjavi z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom. Vendar glede na trditve družbe Neste in odbora EBB ni mogoče šteti, da so trajnostna letalska goriva realno zamenljiva z biodizlom z nižjimi cenami, ki se uporablja v sektorju cestnega prometa, ali da konkurirajo rastlinskemu olju, obdelanemu z vodikom / metil estrom maščobnih kislin. Opozoriti je treba, da je družba Neste sama priznala, da so „trenutno komercialni distribucijski kanali zaradi različnih končnih uporabnikov različni,“ da „se trenutno trajnostna letalska goriva iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin / mešana trajnostna letalska goriva proizvajajo za uporabo kot letalsko gorivo, rastlinsko olje, obdelano z vodikom, pa za uporabo kot cestno gorivo“ in da se uporaba trajnostnih letalskih goriv iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin za cestno gorivo za komercialne namene trenutno ne izvaja dejavno. Komisija je zato potrdila svoj sklep, da imajo trajnostna letalska goriva trenutno drugačno uporabo in jih ni mogoče šteti za zamenljiva ali v konkurenci z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom / metil estri maščobnih kislin, zato so lahko izključena iz obsega te preiskave.

(23)

Družba Neste se v svojih pripombah po dokončnem razkritju ni strinjala z zgornjim sklepom Komisije. Navedla je tudi, da so citati iz njenih izjav v uvodni izjavi 22 združeni elementi, ki ne odražajo splošnega sporočila strani. Kar zadeva domnevno združevanje, je Komisija ponovila svoje stališče, da je stran sama priznala, da se uporaba trajnostnih letalskih goriv iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin za cestno gorivo za komercialne namene trenutno ne izvaja dejavno, ko je navedla, da „čeprav se uporaba trajnostnih letalskih goriv iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin za cestno gorivo za komercialne namene trenutno ne izvaja dejavno, to ni pomembno za to analizo, ker je uporaba s tehničnega vidika mogoča“. Komisija je citirano izjavo družbe Neste štela kot potrditev, da se trajnostna letalska goriva trenutno uporabljajo za druge namene kot rastlinsko olje, obdelano z vodikom / metil estri maščobnih kislin, kar podpira splošni zaključek Komisije v uvodni izjavi 22. Komisija je menila, da različna stališča glede tega, ali so rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in metil estri maščobnih kislin zaradi svojih tehničnih lastnosti (ne)primerni za uporabo v letalstvu (15), ne morejo spremeniti njenega zaključka.

(24)

Družba Neste je v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila, da so rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in metil estri maščobnih kislin podobno blago in zamenljivi za namene obveznosti mešanja goriv za cestni promet, ter ponovila pripombe, povzete v uvodnih izjavah 19 do 21, pri čemer je opozorila na potrebo po zaščiti proizvodnje trajnostnih letalskih goriv v Uniji. Dodala je, da je z mehanizmom prostovoljne uporabe iz uvodne izjave 20 končna uporaba rastlinskega olja, obdelanega z vodikom / metil estrov maščobnih kislin ter trajnostnih letalskih goriv dejansko postala enaka, saj lahko le zavezanci v sektorju cestnega prometa zahtevajo zmanjšanje emisij za namene obveznosti mešanja goriv za cestni promet za uporabo trajnostnih letalskih goriv. Navedla je, da lahko letalski prevoznik pri uporabi trajnostnih letalskih goriv zaprosi za certifikat za zmanjšanje emisij in pridobi dobropis, ki ga nato proda zavezancem v sektorju cestnega prometa. Ti zavezanci ta dobropis uporabijo za dokazovanje izpolnjevanja obveznosti mešanja goriv za cestni promet. Komisija se ni strinjala, da so zaradi te prakse rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in trajnostna letalska goriva zamenljivi, saj se trenutno fizična trajnostna letalska goriva ne uporabljajo kot cestno gorivo, zato jih ni mogoče šteti za zamenljiva ali v konkurenci z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom / metil estri maščobnih kislin. Trajnostna letalska goriva se tržijo ločeno od rastlinskega olja, obdelanega z vodikom / metil estrov maščobnih kislin različnim končnim uporabnikom, kar potrjuje njihovo različno uporabo.

(25)

Družba Neste je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdila, da so rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in trajnostna letalska goriva podobno blago, ker jih je mogoče prijaviti pod isto oznako KN, in sicer novo oznako KN 2710 19 42 za obnovljiva goriva. Komisija je zavrnila pripombe družbe Neste, saj uvrstitev pod oznako KN ne spremeni posebne uporabe trajnostnih letalskih goriv.

(26)

Komisija je v začasni fazi zavrnila trditve, da bi bilo treba rastlinsko olje, obdelano z vodikom, izključiti iz obsega preiskave.

(27)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres ponovila, da je treba rastlinsko olje, obdelano z vodikom, izključiti iz obsega preiskave, pri čemer se je sklicevala na trditve, ovržene v začasni uredbi.

(28)

Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC ponovila, da bi bilo treba rastlinsko olje, obdelano z vodikom, izključiti iz obsega preiskave. Stran je navedla, da rastlinsko olje, obdelano z vodikom, predstavlja visokokakovostni nadomestek za dizelsko gorivo in nov tehnološki razvoj (v primerjavi z metil estrom maščobnih kislin), nato pa ponovila pripombo iz uvodne izjave 48 začasne uredbe, da so fizikalne in kemične lastnosti rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, bolj podobne lastnostim konvencionalnega dizelskega goriva kot lastnostim metil estra maščobnih kislin, in pripombo iz uvodne izjave 53 začasne uredbe, da se lahko v motorjih v čisti obliki uporablja samo rastlinsko olje, obdelano z vodikom. Zbornica CCCMC je dodala, da se je metil ester maščobnih kislin kot nadomestek za dizelsko gorivo uporabljal le teoretično in da se B100 (16) redko uporablja namesto dizelskega goriva zaradi spodnje kurilne vrednosti (energijske vsebnosti) ter ker so praviloma za B100 (in celo za mešanice z biodizlom nad B7 (17)) potrebne spremembe motorja. Po mnenju zbornice CCCMC bi bila uporaba B100 izjema, s katero ni mogoče potrditi, da sta metil ester maščobnih kislin in rastlinsko olje, obdelano z vodikom, zamenljiva. Ta neobstoj zamenljivosti bi bil dodatno podprt z dejstvom, da bi surovine vplivale na točko mašenja hladnega filtra metil estra maščobnih kislin, ne pa na točko mašenja hladnega filtra rastlinskega olja, obdelanega z vodikom. Poleg tega je zbornica CCCMC navedla, da se metil ester maščobnih kislin ne more uporabljati v vseh letnih časih v vseh državah članicah in da se rastlinsko olje, obdelano z vodikom, ne bi smelo primerjati (samo) z metil estrom iz repičnega olja (18), kot je določeno v začasni uredbi, temveč tudi z drugimi vrstami biogoriv. Zbornica CCCMC je navedla, da Komisija ni predložila nobenega dokaza o svoji trditvi, da se na trgu metil ester maščobnih kislin in rastlinsko olje, obdelano z vodikom, zaznavata kot trajnostni alternativni gorivi za dizelske motorje v prometnem sektorju. Zbornica CCCMC je opozorila na stališče Komisije v sporu v zvezi s palmovim oljem iz Malezije (DS600 (19)), ki je menila, da so pripravljavci mešanic zaskrbljeni glede tega, katera biogoriva mešajo, nato pa je sklenila, da so končni potrošniki zaskrbljeni glede surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji biogoriv, in tudi glede vrednosti točke mašenja hladnega filtra.

(29)

Komisija je zavrnila zgornje trditve zbornice CCCMC. Dejstvo, da je rastlinsko olje, obdelano z vodikom, na trge prišlo pozneje kot metil ester maščobnih kislin, ni pomembno. Pripombe iz uvodnih izjav 48 in 53 začasne uredbe so bile obravnavane in zavrnjene v istem dokumentu. Trditev, da se metil ester maščobnih kislin običajno uporablja v mešanicah, ne izpodbija dejstva, da je B100 resnična alternativa v prometnem sektorju, združljiva z večino motorjev EURO VI (20), kar priznavajo tudi strokovnjaki v prometnem sektorju. V nasprotju s tem, kar je ugotovila zbornica CCCMC, spremembe motorja niso vedno potrebne pri vozilih, ki so združljiva s katero koli mešanico nad B7, kot kaže na primer dolg seznam vozil, ki lahko delujejo na B10 (21) v Franciji. Metil ester maščobnih kislin je zamenljiv z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom, saj se lahko uporablja v čisti obliki in mešanicah v vseh letnih časih, ko se točka mašenja hladnega filtra popravi z dodatki in/ali drugimi sestavinami, kadar in kolikor je to potrebno. Čeprav se Komisija strinja, da so pripravljavci mešanic zaskrbljeni zaradi lastnosti biodizla, s katerim ravnajo, to ne ogroža zamenljivosti metil estra maščobnih kislin in rastlinskega olja, obdelanega z vodikom. Pripravljavci mešanic morajo zagotoviti, da končni izdelek na črpalki izpolnjuje standarde in druge zahteve, vendar še vedno štejejo metil ester maščobnih kislin in rastlinsko olje, obdelano z vodikom, katerega koli porekla za generične izdelke (pri fizikalnih lastnostih/specifikacijah) (22). Komisija je ugotovila, da je v poročilu odbora v zvezi s sporom DS600 navedeno, da imajo metil ester iz palmovega olja (23), metil ester iz repičnega olja in metil ester iz sojinega (tj. metil estri maščobnih kislin, proizvedeni iz palmovega olja, repičnega olja oziroma sojinega olja) ter rastlinsko olje, obdelano z vodikom, proizvedeno iz palmovega olja, repičnega olja in sojinega olja, podobne ali enake lastnosti ter končne uporabe in jih zadevni potrošniki štejejo za zelo zamenljive (24). Kar zadeva trditev, da so končni potrošniki zaskrbljeni glede surovin in vrednosti točke mašenja hladnega filtra, se Komisija z njo ni strinjala, saj take informacije na bencinskih črpalkah na splošno niso na voljo.

(30)

Ker drugih pripomb ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 30 do 57 začasne uredbe potrjeni.

(31)

Komisija je 14. avgusta 2024 obvestila skupino Jiaao, da namerava uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v dopisu o uporabi člena 18 osnovne uredbe opozorila, da je skupini Jiaao posredovala svoja poročila o preverjanju, v katerih je med drugim opisala težave, ki so se pojavile med preveritvami na kraju samem. Skupina ni izrazila nestrinjanja z opisom preveritev na kraju samem, evidentiranih v poročilih o preverjanju.

(33)

Poleg tega je Komisija poudarila, da je skupina Jiaao predložila znatno število popravkov različnih preglednic vprašalnika poleg prvotnega izpolnjenega vprašalnika in odgovora na poziv k dopolnitvi bodisi tik pred začetkom preveritve na kraju samem bodisi med njim.

(34)

Komisija je zlasti navedla nedoslednosti, ki jih je ugotovila v zvezi s surovinami, evidentiranimi v računovodskih evidencah skupine, ki so bile ugotovljene v dokumentih v zvezi z javnim naročanjem teh surovin in sporočene v izpolnjenem vprašalniku, zlasti v preglednicah v zvezi z nakupom surovin, proizvodni stroški in prodajo končnih izdelkov.

(35)

Pozna predložitev revidiranih informacij in nedosledno poročanje o surovinah sta znatno ovirala preiskavo. Zaradi predložitve revidiranih informacij v pozni fazi preiskave Komisija ni mogla ustrezno proučiti predloženih podatkov, vključno z analizo notranje skladnosti predloženih informacij v različnih delih izpolnjenega vprašalnika. Dejstvo, da skupina ni poročala o dejanskih surovinah, uporabljenih pri proizvodnji biodizla, temveč je v veliki meri poročala o tem, kar se je zdelo kot polizdelki iz te proizvodnje, je Komisiji onemogočilo, da bi ugotovila, ali so bile kode za vrste izdelkov v preglednicah, uporabljenih pri konstruiranju normalne vrednosti, na eni strani in v preglednici prodaje na drugi strani pravilno in dosledno oblikovane. Poleg tega ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila poraba surovin pravilno in dosledno razporejena glede na vrsto izdelka. Zaradi tega je bila tudi otežena uporaba neizkrivljenih stroškov, saj so stroški vložkov, ki jih je sporočila skupina Jiaao, vključevali stroške surovin in stroške delne predelave v polizdelek.

(36)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je ena od družb skupine predložila zavajajoče informacije v zvezi z različnimi vrstami izdelkov, ki jih proizvaja skupina. Nekateri izdelki so bili prvotno sporočeni kot izdelek v preiskavi. Vendar je družba med preveritvijo na kraju samem trdila, da nekaterih izdelkov ni mogoče šteti za biodizel. Šele takrat je Komisija dobila popoln pregled nad dejavnostmi družbe.

(37)

Skupina je imela možnost predložiti pripombe o nameri Komisije, da uporabi člen 18 osnovne uredbe.

(38)

Skupina je v svojih pripombah k dopisu o členu 18 potrdila, da je v poročilu o preverjanju natančno dokumentiran postopek preverjanja. Vendar je trdila, da je ustrezno pojasnila razloge za nedoslednosti pri poročanju o surovinah med preveritvami na kraju samem in da jih je skupina, pristojna za zadevo, sprejela. Skupina Jiaao je vztrajala, da pomanjkljivosti niso take narave, da bi povzročile nepotrebne težave pri oblikovanju dovolj natančnih stopenj dampinga in škode.

(39)

Poleg tega je skupina opozorila, da so bili popravki, predloženi tik pred začetkom preveritve na kraju samem, predloženi v skladu s predpreveritvenimi navodili. Skupina Jiaao je nadalje trdila, da je v nadaljnjih revizijah upoštevan dejanski položaj družb, kot ga razume in kot je to zahtevala Komisija.

(40)

Zato Komisija ne bi smela šteti, da informacije, revidirane tik pred preveritvijo na kraju samem ali med njo, znatno ovirajo preiskavo.

(41)

Komisija se ni strinjala s pripombami skupine Jiaao, opisanimi v uvodni izjavi 38. Skupina je sicer res pojasnila svoj način delovanja, vendar to ni odpravilo nedoslednosti, opisanih v uvodni izjavi 35.

(42)

V zvezi s predložitvijo revidiranih informacij je Komisija opozorila, da je skupina Jiaao tik pred začetkom preveritve na kraju samem predložila 15 revidiranih preglednic. Poleg tega je morala Komisija tudi po prejemu revidiranih preglednic zahtevati nadaljnje revizije, ker je bilo ugotovljeno, da so predložene informacije še vedno nepravilne. Zato dejstvo, da je Komisija zbrala revidirane informacije in razumela pojasnila skupine, ni pomenilo, da je skupina, pristojna za zadevo, sprejela predložene informacije kot pravilne ali zadostne, in ni odpravilo dejstva, da so bile revidirane informacije predložene v tako pozni fazi preveritve, da jih ni bilo več mogoče preveriti in uskladiti z evidencami skupine ter s podatki, navedenimi v drugih delih izpolnjenega vprašalnika.

(43)

Poleg tega je bilo stopnjo škode res mogoče izračunati, saj je bilo ugotovljeno, da so vrste izdelkov, za katere je bilo sporočeno, da se prodajajo v Unijo, skladne s predloženo prodajno dokumentacijo. Vendar delno niso bile skladne z vrstami izdelkov, za katere je bilo sporočeno, da se proizvajajo. Stopnja dampinga je bila določena tudi za skupino. Komisija je na podlagi določb člena 18 osnovne uredbe prilagodila neizkrivljene stroške, uporabljene za nadomestitev stroškov skupine za posamezne surovine, da bi upoštevala dejstvo, da so bili namesto prvotnih surovin sporočeni polizdelki, in preprečila prenizko vrednotenje normalne vrednosti.

(44)

Zato je Komisija menila, da skupina Jiaao ni predložila nobenih dodatnih informacij ali pojasnil, ki bi spremenili prvotne sklepe Komisije o uporabi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Komisija je potrdila uporabo razpoložljivih dejstev v zvezi s surovinami, ki jih je sporočila skupina Jiaao, in določitev ustreznih neizkrivljenih stroškov.

(45)

Komisija je od vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in od pritožnika prejela pripombe k predhodnemu razkritju in začasnemu razkritju, ki so se nanašale bodisi na vire in metodologijo za določitev neizkrivljenih stroškov in dobička bodisi na izračune stopnje dampinga za posamezne družbe. Skupina EcoCeres in odbor EBB sta ponovila svoje pripombe na zaslišanjih. Poleg tega je odbor EBB svoja stališča predložil pozno, potem ko so se vsi roki za predložitev pripomb k začasnemu razkritju že iztekli.

(46)

Te pripombe zainteresiranih strani, vključno s poznimi pripombami pritožnika, so bile ustrezno obravnavane v ustreznih oddelkih v nadaljevanju. Če so se nekatere trditve nanašale na podatke, specifične za posamezno družbo, in niso bile primerne za nezaupni povzetek, so bile take trditve obravnavane v dokončnih razkritjih za posamezno družbo.

(47)

Ker ni bilo pripomb glede obstoja znatnih izkrivljanj v sektorju biodizla v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, Komisija potrjuje svoje ugotovitve v zvezi s tem, kot so pojasnjene v oddelku 3.2.1 začasne uredbe.

(48)

Odbor EBB je v svojih stališčih opozoril, da daje prednost Braziliji kot reprezentativni državi, ker na njen trg ni vplivalo izkrivljanje. Stran je ponovila, da je na podlagi njenega poznavanja trga malezijska tržna dinamika podobna indonezijski, saj so v vrednostni verigi biodizla uvedeni izvozni davki, cene domačega biodizla so fiksne, domači trg pa je razdeljen prek sistema dovoljenj (25). Odbor EBB je nadalje obtožil družbo EcoCeres, da je Komisiji predložila zavajajoče informacije, čeprav dobro pozna malezijski trg, saj ima proizvajalec izvoznik proizvodni obrat v Maleziji.

(49)

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba, če bi Komisija vztrajala pri Maleziji kot reprezentativni državi, prilagoditi referenčne vrednosti za rabljeno olje za kuhanje, odplake iz proizvodnje palmovega olja ter prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček.

(50)

Komisija je priznala, da pritožnik daje prednost Braziliji kot reprezentativni državi. Prvič, Komisija je že obravnavala dejstvo, da so bili trgi biodizla regulirani z vladnimi ukrepi po vsem svetu, ter posebne trditve v zvezi z Malezijo v uvodnih izjavah 209 do 214 začasne uredbe. V zvezi z domnevno dodelitvijo domačega trga domačim proizvajalcem prek sistema dovoljenj stran ni predložila nobenih dokazov. Iz informacij, ki jih je imela na voljo Komisija, je razvidno, da namen teh dovoljenj ni bil razdeliti trg med omejeno število družb. Šlo je za dovoljenja, ki so jih izdali malezijski organi in s katerimi lahko družbe izvajajo dejavnosti na področju proizvodnje biodizla, kar je sistem, ki ni drugačen od dovoljenj, ki jih je v Braziliji izdala Agência Nacional do Petróleo, Gás Natural e Biocombustíveis (v nadaljnjem besedilu: agencija ANP) (26).

(51)

Drugič, pritožnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi nakazovali, da bi uporaba informacij iz Brazilije povzročila znatno različne referenčne vrednosti za tiste elemente konstruirane normalne vrednosti, o katerih je odbor EBB v svojih raznih stališčih veliko razpravljal. Na primer, raven PSU-stroškov in dobička brazilskih proizvajalcev biodizla na podlagi finančnih informacij, ki so na voljo v spisu, je podobna ravni malezijskih proizvajalcev biodizla. Podobno je iz javno dostopnih informacij (27) razvidno, da so bile cene rabljenega olja za kuhanje v Braziliji v obdobju preiskave podobne referenčni vrednosti, ki jo je Komisija uporabila v začasni fazi.

(52)

Komisija je ugotovila, da ni razloga za zavrnitev uporabe Malezije kot reprezentativne države. Trditve odbora EBB v zvezi s posameznimi referenčnimi vrednostmi so bile obravnavane v posebnih oddelkih v nadaljevanju.

(53)

Po začasnem razkritju sta skupini EcoCeres in Zhuoyue predložili pripombe glede določitve neizkrivljenih stroškov rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja. Strani sta zlasti trdili, da izključitev uvoza s poreklom iz Indonezije ni bila upravičena.

(54)

V zvezi s tem je skupina Zhuoyue trdila, da zgolj obstoj izvoznega davka ne ustvarja samodejno izkrivljene cene in da Komisija ni predložila dokazov o takem izkrivljanju. V podporo tej trditvi je skupina predložila primere uvoznih cen rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja s poreklom iz Indonezije, ki so podobne uvoznim cenam obeh surovin s poreklom iz nekaterih drugih držav. Skupina je to trditev ponovila v svojih pripombah po dokončnem razkritju.

(55)

Skupina EcoCeres je podobno poudarila, da zgolj obstoj izvozne dajatve ne zadostuje za sklep, da je bila indonezijska izvozna cena rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja izkrivljena. Poleg tega se je sklicevala na prejšnje preiskave (28), v katerih se je izvozna cena surovega palmovega olja in surovega olja iz palmovih jedrc, za kateri je v Indoneziji veljal izvozni davek, štela za ustrezno referenčno vrednost, ki odraža tržno ceno.

(56)

Komisija je ugotovila, da izvozni davek običajno vpliva predvsem na domačo ceno zadevnega blaga, tj. ceno rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja na domačem indonezijskem trgu. Vendar se je po obdobju preiskave obeh navedenih preiskav (oktober 2017–september 2018 za protisubvencijsko preiskavo v zvezi z biodizlom s poreklom iz Indonezije, oktober 2020–september 2021 za protidampinško preiskavo v zvezi z maščobnimi kislinami s poreklom iz Indonezije) zakonodajno okolje za palmovo olje in njegove derivate v Indoneziji spremenilo. Indonezijska vlada je namreč v obdobju neposredno pred obdobjem preiskave v tej zadevi, ki se delno prekriva z njim, uvedla vrsto zakonodajnih sprememb (npr. prepoved izvoza aprila in maja 2022 (29) (30)„ opustitev izvoznega davka do oktobra 2022 (31) (32)„ uvedba mehanizma za prilagoditev ravni izvoznega davka na podlagi razvoja svetovnih cen surovega palmovega olja avgusta 2022 (33), znižanje praga, ki omogoča zvišanje izvoznega davka (34)), ki so potencialno vplivale na trg palmovega olja in njegovih derivatov v tem obdobju, vključno z odplakami iz proizvodnje palmovega olja in rabljenim oljem za kuhanje (35). Ni bilo mogoče izključiti, da so te pogoste zakonodajne spremembe povzročile vsaj začasna nihanja in/ali izkrivljanja, ki so vplivala na domače in izvozne cene iz Indonezije, zaradi česar teh cen ni bilo mogoče uporabiti kot referenčno vrednost v teh obdobjih v teh posebnih okoliščinah in za namene uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(57)

Poleg tega je treba opozoriti, da imajo referenčne vrednosti, uporabljene v obeh preiskavah, na kateri se sklicuje skupina EcoCeres, in v tej preiskavi, drugačen gospodarski namen in spadajo v drugačen pravni okvir, ki ima drugačen kontekst in namen. V protisubvencijski preiskavi v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Indonezije je bil kontekst vzpostavitev referenčne vrednosti za količinsko opredelitev ugodnosti za proizvajalce. Namen referenčne vrednosti je bil določiti ceno, ki bi obveljala v Indoneziji, če ne bi bilo subvencijskih shem, ki so veljale v obdobju navedene preiskave, tj. od oktobra 2017 do septembra 2018. Zato različne vrste postopkov (prvi v zvezi s subvencijami), drugačen pravni okvir in kontekst ter različna zadevna časovna obdobja spodkopavajo trditev strani. Kar zadeva protidampinško preiskavo v zvezi z maščobnimi kislinami s poreklom iz Indonezije, je Komisija proučila, ali surovine, za katere velja izvozni davek, izpolnjujejo merila o deležu proizvodnih stroškov v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Tudi v tem primeru je bilo obdobje preiskave drugačno (oktober 2020–september 2021). Poleg tega se je Komisija v navedeni preiskavi oprla tudi na več drugih referenčnih vrednosti, da bi proučila, ali so bila izpolnjena ustrezna merila za ugotavljanje obstoja izkrivljanja na trgu surovin v skladu z navedeno drugačno določbo osnovne uredbe. Namen te preiskave je v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določiti neizkrivljeno ceno odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje, ki prevladuje v državi, ki ni Indonezija, tj. Maleziji kot primerni reprezentativni državi. Komisija je ugotovila, da skupina EcoCeres ni predložila nobenih dokazov, da na indonezijske cene ni vplivalo več zakonodajnih sprememb, ki jih je uvedla indonezijska vlada, in da so bile zato z vso gotovostjo primerne za uporabo kot ustrezna referenčna vrednost v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(58)

Poleg tega primerjava uvozne cene odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje s poreklom iz Indonezije s cenami odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje s poreklom iz drugih tretjih držav morda ni dokončna, saj na cene vplivajo številni dejavniki, kot so oddaljenost od države porekla, količina posameznih pošiljk/pogodb in obdobje, v katerem je blago dostavljeno.

(59)

Komisija je zato zavrnila trditve strani, opisane v uvodnih izjavah 53 do 55, in potrdila izključitev uvoza s poreklom iz Indonezije iz določitve neizkrivljenih stroškov odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje.

(60)

Poleg tega je skupina EcoCeres opozorila, da je Komisiji predložila mednarodne cene odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje, zbrane v okviru poročila Argus Biofuels. Stran je ponovila, da je te informacije predložila zaradi precej omejenih količin uvoza teh dveh pomembnih surovin v analiziranih potencialnih reprezentativnih državah (razen Malezije) in dejstva, da carinske nomenklature večine potencialnih reprezentativnih držav (razen Malezije) niso omogočale opredelitve blaga, ki bi bilo podobno surovinam, saj so zadevne oznake HS zajemale najrazličnejše blago. Skupina EcoCeres je trdila, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti porekla odplak iz proizvodnje palmovega olja in rabljenega olja za kuhanje, vključenih v mednarodne cene iz poročila Argus Biofuels, ni zadosten razlog za zavrnitev referenčnih vrednosti kot vira neizkrivljenih stroškov. Stran se je sklicevala na več prejšnjih preiskav (36), v katerih je Komisija uporabila mednarodne referenčne vrednosti z navedeno ceno vložka, kot je bil dobavljen v pristanišče na Kitajskem, ali v katerih Komisija ni izvedla analize za zagotovitev, da mednarodna referenčna vrednost ne vključuje vložkov kitajskega porekla.

(61)

Prvič, Komisija je opozorila, da je glavni razlog za to, da v poročilu Argus Biofuels niso bile uporabljene mednarodne referenčne vrednosti, ta, da so bile zaščitene z avtorskimi pravicami in da stran ni pridobila dovoljenja imetnika avtorskih pravic za uporabo podatkov v preiskavi. Drugič, v tej zadevi je Komisija ugotovila, da je LRK po vsem svetu glavni dobavitelj rabljenega olja za kuhanje, Indonezija pa je eden glavnih dobaviteljev odplak iz proizvodnje palmovega olja. Zato pri izbiri najprimernejšega vira neizkrivljenih stroškov ni mogoče prezreti dejstva, da so bile cene zadevnih surovin v navedenih državah porekla izkrivljene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(62)

Odbor EBB je po začasnem razkritju in v svojih stališčih podprl odločitev Komisije, da iz določitve neizkrivljenih stroškov na podlagi malezijskih podatkov o uvozu izključi rabljeno olje za kuhanje in odplake iz proizvodnje palmovega olja s poreklom iz Indonezije, hkrati pa ponovil svoj predlog, naj se kot vir neizkrivljenih stroškov rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja namesto malezijskih podatkov o uvozu uporabijo uvozne cene za ZDA. V podporo svoji trditvi je navedel, da:

(63)

Komisija je pojasnila, da ni natančnega količinskega praga, zaradi katerega bi uvoz nekaterih vložkov postal nezanesljiv vir neizkrivljenih stroškov. Potrošnja proizvajalcev izvoznikov se namreč lahko šteje za kazalnik tega, katero količino bi bilo mogoče zavrniti, ker ni dovolj reprezentativna. V tej zadevi je bilo iz skupne količine malezijskega uvoza rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja razvidno, da se na malezijskem trgu ti surovini v veliki meri uporabljata za proizvodnjo biodizla. Absolutne količine po izključitvi uvoza s poreklom iz Indonezije se niso štele za tako majhne, da bi povzročile izkrivljene uvozne cene na enoto. Ker je bil delež odplak iz proizvodnje palmovega olja, uvoženega v Malezijo iz Indonezije, znaten, je Komisija primerjala cene, da bi zagotovila, da tak obseg ni vplival na cene preostalega uvoza. Iz primerjave cen je bilo razvidno, da cene preostalega uvoza niso bile usklajene s cenami uvoza iz Indonezije. Podobna primerjava je bila narejena za uvoz odplak iz proizvodnje palmovega olja, pri katerem je bil delež uvoza iz Indonezije bistveno nižji. Primerjava cen med indonezijskim in drugim uvozom je pokazala, da cene indonezijskega uvoza prav tako niso vplivale na cene uvoza iz drugih držav porekla.

(64)

Zato alternativna referenčna vrednost ni bila potrebna. V vsakem primeru uvoz v ZDA ne bi bil primeren vir mednarodnih cen, stroškov in referenčnih vrednosti, zlasti v zvezi z rabljenim oljem za kuhanje. Prvič, uvozne vrednosti in količine, ki jih je predložila družba EBB, so zajemale celotno oznako HS 1518 00 . Čeprav je stran predložila podatke kot uvoz pod dvema 8-mestnima oznakama blaga, je Komisija ugotovila, da v carinsko nomenklaturo ZDA pod oznako HS 1518 00 niso bile vključene nobene druge oznake. Zato je odbor EBB kot ustrezen vir neizkrivljenih stroškov ponovno predstavil uvoz celotnega nabora različnih živalskih in rastlinskih maščob in olj, vključno z morebitnim uvozom biodizla. Komisija je že pojasnila (v prvem in drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti, navedenima v uvodnih izjavah 223, 224, 227, 228, 233 in 234 začasne uredbe), da tak pristop ni sprejemljiv, zlasti za vložek, ki predstavlja velik delež stroškov proizvodnje biodizla, ter kadar v reprezentativni državi obstajajo natančnejši in lažje dostopni ustrezni podatki.

(65)

Drugič, potreba po razlikovanju med užitnimi in neužitnimi maščobami in olji je bila obravnavana tudi v prvem in drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti v uvodnih izjavah 223, 224, 227, 228, 233 in 234 začasne uredbe. Kot je pravilno ugotovil odbor EBB, je rabljeno olje za kuhanje odpadni izdelek. Zato bi bilo napačno predpostavljati, da je s povprečno ceno celotnega uvoza živalskih in rastlinskih maščob in olj pod oznako HS 1518 00 izražena neizkrivljena cena rabljenega olja za kuhanje. Komisija je menila, da bi bilo mogoče z zmanjšanjem izbora oznak blaga na take oznake, ki zajemajo uvoz neužitnih olj, opredeliti uvozno ceno, ki je bližje dejanski ceni rabljenega olja za kuhanje. Komisija ni mogla zavzeti stališča v zvezi z domnevno sumljivimi količinami uvoženega in izvoženega rabljenega olja za kuhanje, saj ni bilo jasno, kako je bila ta analiza izvedena.

(66)

Poleg tega, kot je skupina EcoCeres prav tako pravilno poudarila v svojih nasprotnih stališčih, razlike v količinah in cenah uvoženega rabljenega olja za kuhanje izhajajo iz dejstva, da so podatki o uvozu, vključeni v prvo obvestilo, sicer zajemali več potencialnih reprezentativnih držav, vendar so bili v drugem obvestilu in predhodnem razkritju omejeni na Malezijo kot izbrano reprezentativno državo.

(67)

Zato je Komisija zavrnila trditve odbora EBB, navedene v uvodni izjavi 62.

(68)

Po začasnem razkritju je skupina Zhuoyue ponovila, da Komisija ne bi smela vključiti oznake blaga 3823 19 90 v določitev neizkrivljenih stroškov rjave maščobe, živilskih odpadkov in milnice (38). Skupina je trdila, da bi bilo treba navedeno oznako blaga, ker se med drugim nanaša na izdelke, „ki niso kislinska olja iz rafinacije […]“, izključiti iz izračuna referenčne vrednosti, saj so rjava maščoba, živilski odpadki in milnica kislinska olja, pridobljena z rafiniranjem ostankov odpadkov. Poleg tega je skupina Zhuoyue poudarila, da je vrednost uvoza na enoto pod zadevno oznako blaga višja od neizkrivljenih stroškov, določenih za rabljeno olje za kuhanje. Po njenih navedbah to dokazuje, da se oznaka blaga 3823 19 90 ne bi smela uporabljati za referenčno vrednost za rjavo maščobo, živilske odpadke in milnico, saj je rabljeno olje za kuhanje surovina višje kakovosti (nižja vsebnost prostih maščobnih kislin), zato bi morala seveda biti dražja.

(69)

Komisija je ugotovila, da rjava maščoba, živilski odpadki in milnica niso nujno kislinska olja iz rafinacije. Gre bolj za odpadno blago, ki je glede na vsebnost prostih maščobnih kislin najbolj podobno blagu, uvrščenemu pod oznako HS 3823 19 . Za opredelitev oznak blaga, primernih za določitev neizkrivljenih stroškov rjave maščobe, živilskih odpadkov, milnice in olja rabljene belilne zemlje, je Komisija iz obravnave odstranila oznake blaga, ki spadajo pod oznako HS 3823 19 in zajemajo blago na osnovi palmovega olja. Oznaka blaga 3823 19 90 je preostala oznaka, ki vključuje blago, ki spada pod posebno oznako HS, vendar ni uvrščeno pod nobeno od ustreznih 8-mestnih oznak blaga. Hkrati izključuje blago, povezano s palmovim oljem.

(70)

Poleg tega Komisija ne izpodbija, da je rabljeno olje za kuhanje glede na nižjo vsebnost prostih maščobnih kislin surovina višje kakovosti kot rjava maščoba, živilski odpadki ali milnica. Kljub temu je skupina primerjala uvozno ceno na enoto ene oznake blaga s povprečno uvozno ceno vseh oznak blaga, uporabljenih za določitev neizkrivljenih stroškov rabljenega olja za kuhanje. Vendar je bila referenčna vrednost, uporabljena za rabljeno jedilno olje, višja od referenčne vrednosti, uporabljene za rjavo maščobo, živilske odpadke in milnico. Zato referenčne vrednosti, ki jih je Komisija uporabila v začasni fazi, niso bile v nasprotju s predpostavko, da bi morala biti cena rabljenega olja za kuhanje višja od cene drugih navedenih surovin.

(71)

Komisija je zato zavrnila trditev skupine Zhuoyue, opisano v uvodni izjavi 68, in potrdila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 240 začasne uredbe.

(72)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres trdila, da prilagoditev neizkrivljenih stroškov vodika, kot jo je Komisija uporabila v začasni fazi, ni bila ustrezna. Prilagoditev je povzročila povečanje referenčne vrednosti. Vir, iz katerega so bili vzeti malezijski stroški vodika, pa se je nanašal na obnovljivi vodik za uporabo kot gorivo. Zato bi se morala z vsako prilagoditvijo (neobnovljivega) vodika za industrijsko uporabo referenčna vrednost zmanjšati. Skupina je predlagala spremembo metodologije, ki jo je Komisija uporabila v začasni fazi.

(73)

Komisija ni izpodbijala potrebe po prilagoditvi cene vodika za uporabo kot gorivo ceni vodika za industrijsko uporabo. Komisija je v začasni fazi za tako prilagoditev uporabila statistične podatke, ki jih je zbralo partnerstvo za čisti vodik. Komisija je na podlagi pripomb skupine EcoCeres delno prilagodila svojo metodologijo za določitev prilagoditve. Metodologija je bila zainteresiranim stranem razkrita v revidiranem obvestilu o metodologiji za določitev neizkrivljenih stroškov in dobička v okviru dokončnega razkritja. V sklepni fazi so bili pri izračunu stopnje dampinga skupine uporabljeni revidirani neizkrivljeni stroški vodika.

(74)

Po dokončnem razkritju je skupina EcoCeres pozdravila dejstvo, da je Komisija delno revidirala svojo metodologijo za prilagoditev cene vodika za uporabo kot gorivo ravni cene vodika za industrijsko uporabo. Vendar je trdila tudi, da bi morala biti prilagoditev navzdol znatnejša. V podporo svoji trditvi se je sklicevala na raziskavo ameriškega vladnega urada za zbiranje podatkov o energiji (39), ki je pokazala, da je bila nakupna cena vodika, ki ga uporabljajo proizvajalci kemikalij, najnižja med vsemi proučenimi predelovalnimi sektorji in znatno nižja od najvišje cene, ki jo plačujejo proizvajalci električne opreme, naprav in sestavnih delov.

(75)

Komisija je proučila trditev in odkrila, da so ugotovitve vladnega urada za zbiranje podatkov o energiji v najboljšem primeru nezadostne za določitev neizkrivljenih stroškov vodika (za industrijsko uporabo). Članek, ki ga je objavil urad na podlagi zbranih podatkov, ne razlikuje med vodikom za uporabo kot gorivo in vodikom za industrijsko uporabo. Hkrati se osnovni podatki (40) nanašajo na povprečne cene kupljenih virov energije, zato se verjetno nanašajo na vodik za uporabo kot gorivo. Komisija je zato trditev zavrnila.

(76)

Po dokončnem razkritju je odbor EBB trdil, da je Komisija uporabila deflacionirane neizkrivljene stroške vodika, ker povprečne nakupne cene iz statističnih podatkov, ki jih je zbralo partnerstvo za čisti vodik, ni izračunala na podlagi tehtanega povprečja.

(77)

Komisija se s tem ni strinjala. Statistični podatki, ki jih je zbralo partnerstvo za čisti vodik, niso bili predstavljeni kot sklop posameznih podatkovnih točk, temveč kot več opazovanj v več cenovnih intervalih. Komisija je izračunala tehtano povprečje zgornje in spodnje meje intervalov in nato določila srednjo vrednost kot aritmetično povprečje. Menila je, da je ta metoda najprimernejša glede na razpoložljivi nabor podatkov. Komisija je zato trditev zavrnila.

(78)

Po začasnem razkritju je odbor EBB poudaril, da so bile cene električne energije in zemeljskega plina, ki jih je uporabila Komisija, v Maleziji uvedene leta 2014 oziroma 2021. Stran je opozorila, da je Komisija v prejšnji preiskavi (41), v kateri je uporabila iste vire neizkrivljenih stroškov električne energije in zemeljskega plina v Maleziji kot reprezentativni državi, cene prilagodila inflaciji.

(79)

Komisija je proučila trditev in ugotovila, da je v tej zadevi res nenamerno izpustila prilagoditev inflaciji. Komisija je za izračun revidiranih neizkrivljenih stroškov električne energije in zemeljskega plina uporabila indeks cen proizvajalcev. Ker so bili neizkrivljeni stroški pare izračunani na podlagi neizkrivljenih stroškov zemeljskega plina, je bila po reviziji v zvezi z zemeljskim plinom revidirana tudi referenčna vrednost za paro.

(80)

Po dokončnem razkritju je skupina EcoCeres trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti indeksa cen proizvajalcev za prilagoditev inflaciji, saj je preveč splošen glede na to, da je indeks cen, specifičen za energijo, na voljo v podatkovni zbirki Svetovne banke (42), ki jo je uporabila Komisija. Poleg tega prilagoditev inflaciji ni bila izračunana posebej za obdobje preiskave, ki je zajemalo dve leti, saj je indeks cen proizvajalcev, ki ga je uporabila Komisija, zajemal polna koledarska leta. Skupina EcoCeres je poudarila, da ima indeks cen energije na voljo mesečne podatke, kar omogoča določitev prilagoditve posebej za obdobje preiskave.

(81)

Komisija je proučila trditev in ugotovila, da je podatkovna zbirka Svetovne banke o inflaciji dejansko vsebovala indeks cen energije za Malezijo za obdobje, potrebno za prilagoditev inflaciji. Vendar je indeks cen energije za Malezijo temeljil na ocenjenih cenah. Zato v tej zadevi ni bil nujno zanesljivejši ali ustreznejši vir informacij o inflaciji v Maleziji. Komisija je zato trditev zavrnila.

(82)

Vendar je Komisija upoštevala dejstvo, da prilagoditev inflaciji, izvedena v končnem razkritju, ni bila prilagojena posebej za obdobje preiskave, zlasti ker je bil indeks cen proizvajalcev na voljo tudi za četrtletna obdobja. Neizkrivljeni stroški električne energije, zemeljskega plina in pare so bili nadalje revidirani z revidirano prilagoditvijo inflaciji na podlagi pripomb skupine EcoCeres k dokončnemu razkritju. Skupina EcoCeres in zainteresirane strani so bile o revidirani prilagoditvi inflaciji obveščene z dodatnim razkritjem in dana jim je bila možnost, da predložijo pripombe.

(83)

Po dodatnem dokončnem razkritju je skupina EcoCeres ponovila, da bi morala Komisija namesto indeksa cen proizvajalcev uporabiti indeks cen energije. Poleg tega bi morala Komisija pri izračunu prilagoditve inflaciji za zemeljski plin kot izhodišče namesto celotnega leta 2021 uporabiti četrto četrtletje leta 2021, saj je cena zemeljskega plina, uporabljena kot referenčna vrednost, v navedenem četrtletju veljala za Malezijo.

(84)

Komisija je trditvi zavrnila. Prvič, skupina EcoCeres ni predložila nobene dodatne utemeljitve ali razlage za uporabo indeksa cen energije v primerjavi z indeksom cen proizvajalcev. Drugič, Komisija je ugotovila, da je bila uporaba indeksa cen proizvajalcev za celotno leto 2021 primernejša. Obdobje preiskave je zajemalo celotno leto, zato je bila prilagoditev inflaciji izračunana s primerjavo indeksa cen za obdobje štirih četrtletij s predhodnim obdobjem enake dolžine.

(85)

Skupina EcoCeres je v svojih pripombah k predhodnemu razkritju predložila tri trditve v zvezi z neizkrivljenimi stroški dela. Po začasnem razkritju je ponovila svoje trditve:

(86)

Prvič, Komisija je na podlagi informacij, zbranih med preveritvami na kraju samem, ugotovila, da je imela večina osebja, ki je delalo v proizvodnji (npr. nadzorne sobe, laboratoriji), visokošolsko izobrazbo, ki ustreza terciarni izobrazbi brez univerzitetne diplome, tj. pod ravnjo diplome prve stopnje. Po malezijski standardni klasifikaciji poklicev (43) so poklici, za katere se med drugim zahteva terciarna izobrazba, ki ni enakovredna diplomi prve stopnje, razvrščeni v skupino „tehniki in strokovni sodelavci“. Zato je Komisija menila, da je primerno uporabiti podatke za tehnike in strokovne sodelavce v Maleziji kot neizkrivljene stroške dela.

(87)

Drugič, na spletišču ILMIA so informacije o nacionalnem indeksu plač na voljo le do septembra 2018. Vendar je bilo treba stroške dela za obdobje 2016–2023 prilagoditi inflaciji. Zato je Komisija potrdila, da je za prilagoditev inflaciji primerno uporabiti indeks cen proizvajalcev.

(88)

Poleg tega je Komisija menila, da je bila določitev stroškov dela na uro v Maleziji dovolj natančna ob upoštevanju dejstev, da je delo k skupnim proizvodnim stroškom prispevalo manj kot 1,7 % in da bi imel ponovni izračun referenčne vrednosti na podlagi predloga skupin, opisanega v uvodni izjavi 85, točka (c), zanemarljiv učinek na konstruirano normalno vrednost.

(89)

Ob upoštevanju razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 86 do 88, je Komisija zavrnila trditve skupine EcoCeres, opisane v uvodni izjavi 85, in potrdila ugotovitve iz uvodne izjave 270 začasne uredbe.

(90)

Po dokončnem razkritju je skupina EcoCeres navedla, da bi bilo treba neizkrivljene stroške dela, uporabljene pri izračunu dampinga, uporabiti sorazmerno na podlagi ravni izobrazbe in/ali usposobljenosti osebja, s čimer je ponovila trditev, opisano v uvodni izjavi 85(a).

(91)

Poleg tega je skupina EcoCeres poudarila, da neizkrivljeni stroški dela v Maleziji, ki jih je Komisija uporabila v dokončnem razkritju, niso zanesljivi, saj temeljijo (a) na zastarelih informacijah, ki so zahtevale prilagoditev inflaciji, in (b) na viru, ki zagotavlja informacije o stroških dela na preveč splošen način, in sicer brez razlikovanja med industrijskim sektorjem in gospodarsko dejavnostjo. Poleg tega prilagoditev inflaciji ni bila določena za obdobje, ki bi natančno ustrezalo obdobju preiskave. Skupina je trdila tudi, da se je zanesljivost referenčne vrednosti dodatno znižala z uporabo dveh različnih virov za stroške dela (ILMIA) in za delovne ure (Mednarodna organizacija dela (MOD)).

(92)

V zvezi s tem je skupina EcoCeres opozorila, da se je Komisija v eni od prejšnjih preiskav (44) za plače in delovne ure oprla na podatke malezijskega statističnega urada. Skupina je predložila tudi izračun neizkrivljenih stroškov dela na podlagi (a) podatkov malezijskega statističnega urada za urno postavko in (b) informacij iz različnih javnih virov v zvezi z dodatnimi stroški dela, zlasti različnimi vrstami prispevkov za socialno varnost.

(93)

Komisija je proučila trditev. Ob upoštevanju, da so bili podatki malezijskega statističnega urada na voljo za obdobje preiskave in zlasti za industrijski sektor, v katerega spada proizvodnja biodizla, ter glede na dejstvo, da so bile na voljo tudi informacije o dodatnih stroških dela, je bilo za določitev neizkrivljenih stroškov dela dejansko ustrezneje uporabiti vire, ki jih je predlagala skupina EcoCeres. Te dodatne informacije, ki jih je predložila skupina, so vsebovale vse elemente, potrebne za konstruiranje neizkrivljenih stroškov dela na uro, kot so plače, delovne ure, prispevki za socialno varnost in drugi stroški dela, ki jih nosi delodajalec. Zato je Komisija revidirala neizkrivljene stroške dela.

(94)

Glede na sklepe Komisije o trditvi skupine EcoCeres, opisane v uvodnih izjavah 91 in 92, je trditev skupine, opisana v uvodni izjavi 90, postala brezpredmetna. Revidirana referenčna vrednost upošteva industrijski sektor, ne pa tudi ravni izobrazbe in usposobljenosti zaposlenih. Skupina EcoCeres in zainteresirane strani so bile o revidirani referenčni vrednosti obveščene z dodatnim razkritjem in dana jim je bila možnost, da predložijo pripombe.

(95)

Po dodatnem dokončnem razkritju je skupina EcoCeres predložila pripombe o revidiranem izračunu stroškov dela. Eden od upoštevanih elementov je bila odpravnina, do katere je delavec upravičen, če je bil zaposlen vsaj 12 mesecev in če je njegova mesečna plača znašala do 4 000 MYR. Glede na trajanje zaposlitve je bil delavec upravičen do 10, 15 ali 20 dni odpravnine. Ker je bila izračunana mesečna plača nekoliko višja od 4 000 MYR, je stran trdila, da bi morala Komisija uporabiti konservativen pristop in v izračun referenčne vrednosti vključiti stroške odpravnine za deset dni.

(96)

Komisija je potrdila metodologijo, uporabljeno po dokončnem razkritju. Sprejela je uravnotežen pristop in v izračun referenčne vrednosti vključila 15-dnevno odpravnino. Povprečna mesečna plača se ni razlikovala glede na različna delovna mesta (proizvodnja, uprava, vodenje) v kemični industriji. Komisija je menila, da je zelo verjetno, da je večina zaposlenih prejemala plačo, nižjo od 4 000 MYR, in da bi bili tako zakonsko upravičeni do odpravnine.

(97)

Komisija je po pripombah k začasnemu in dokončnemu razkritju, opisanih in obravnavanih v uvodnih izjavah 48 do 94, revidirala neizkrivljene stroške nekaterih proizvodnih dejavnikov, kot sledi:

Preglednica 1

Revidirani neizkrivljeni stroški nekaterih proizvodnih dejavnikov

(98)

Po začasnem razkritju sta skupini EcoCeres in Zhuoyue predložili pripombe glede določitve neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, zlasti vključitve treh dodatnih malezijskih družb, ki delujejo v sektorju organskih kemikalij, v košarico družb, uporabljeno za določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička.

(99)

Obe strani sta poudarili, da trije proizvajalci organskih kemikalij proizvajajo izdelke, ki so preveč raznoliki, da bi odražali finančne podatke proizvajalca biodizla. Poleg tega ni bilo jasno, kako so njihovi finančni podatki predstavljali manjkajoči proizvodni postopek, tj. proizvodnjo biodizla s hidrogeniranjem, saj nobena od dodanih družb ni proizvajala biodizla.

(100)

Poleg tega je skupina EcoCeres trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj je proizvodni postopek znatno vplival na PSU-stroške in dobiček.

(101)

Skupina EcoCeres je trdila tudi, da je Komisija z uporabo finančnih podatkov malezijskih proizvajalcev organskih kemikalij iz podatkovne zbirke Orbis nasprotovala svoji prejšnji utemeljitvi v tej preiskavi, v kateri je zavrnila finančne informacije, ki niso bile dovolj podrobne, da bi se z njimi na primer opredelili finančni rezultati družbe v segmentu, ki je neposredno povezan s proizvodnjo biodizla. Skupina je opozorila, da tudi finančni podatki iz zbirke Orbis ne zagotavljajo podrobnih informacij o segmentih.

(102)

Poleg tega se je skupina EcoCeres sklicevala na prejšnje preiskave (45), v katerih je Komisija finančne informacije v zvezi z izdelki, ki niso izdelek v preiskavi, uporabila le, kadar finančni podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi niso bili na voljo.

(103)

Skupina EcoCeres je nadalje trdila, da bi morala Komisija, če bi vztrajala pri razširitvi košarice družb, ki se uporablja za določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, upoštevati eno od naslednjih možnosti (v prednostnem vrstnem redu):

(104)

Poleg tega je skupina EcoCeres po predhodnem razkritju predložila posodobljene računovodske izkaze štirih proizvajalcev biodizla v Maleziji za poslovno leto 2023 (predhodno predložene informacije so zajemale poslovno leto 2022). Skupina je računovodske izkaze pridobila iz lokalnega malezijskega registra.

(105)

Komisija je potrdila, da je bilo treba razširiti košarico družb, katerih finančni podatki so bili uporabljeni za določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, da bi se upoštevale razlike med različnimi proizvodnimi postopki, zlasti v zvezi z njihovo dobičkonosnostjo. Prodajna marža družbe Neste, tj. proizvajalca Unije, ki proizvaja biodizel s končno obdelavo rastlinskih olj z vodikom, je v obdobju preiskave namreč dosegla od 730 do 880 EUR/tono (49), medtem ko je bil ciljni dobiček za biodizel, proizveden s transesterifikacijo (idealno dosežen v razmerah brez škode za proizvajalce Unije), kot je bil razkrit v začasni fazi, znatno nižji (približno 200 EUR/tono). Zato je Komisija ponovila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 282 začasne uredbe, da mora določiti neizkrivljene in razumne zneske PSU-stroškov in dobička v Maleziji, ki odražajo različne vrste proizvodnih postopkov. Ob upoštevanju razlik v stroških in dobičkonosnosti, povezanih z obema proizvodnima metodama, so morali biti zneski PSU-stroškov in dobička, uporabljeni pri določitvi normalne vrednosti, da bi se šteli za razumne v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kombinacija: (i) PSU-stroškov in dobička za biodizel, proizveden s transesterifikacijo, ter (ii) PSU-stroškov in dobička za biodizel, proizveden s končno obdelavo rastlinskih olj z vodikom. Kar zadeva prvo točko, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 279 začasne uredbe, je Komisija lahko našla takoj dostopne podatke za zadevne proizvajalce biodizla po postopku transesterifikacije. Niso pa bili takoj dostopni taki podatki za proizvajalce biodizla s končno obdelavo rastlinskih olj z vodikom v Maleziji. Zato je Komisija upoštevala PSU-stroške in dobiček, ki so jih ustvarili malezijski proizvajalci v podobnem sektorju, kot je sektor proizvajalcev biodizla s končno obdelavo rastlinskih olj z vodikom.

(106)

Komisija se ni strinjala s skupino EcoCeres v zvezi z oznako NACE, ki je primerna za opredelitev družb v podobnem sektorju, tj. sektorju, v katerega spada proizvodnja biodizla. Oznaka NACE 10.41 spada pod oddelek 10 – Proizvodnja živil. Zato je ni bilo mogoče šteti za primerno, da bi z njo izrazili PSU-stroške in dobiček sektorja, podobnega sektorju proizvodnje biodizla.

(107)

Zato je Komisija potrdila svoj pristop, kot je opisan v uvodnih izjavah 279 do 284 začasne uredbe, tj. da se finančni podatki malezijskih proizvajalcev biodizla dopolnijo s finančnimi podatki malezijskih proizvajalcev organskih kemikalij.

(108)

Vendar je Komisija upoštevala dodatne računovodske izkaze, ki jih je skupina EcoCeres predložila za malezijske proizvajalce biodizla in malezijske proizvajalce organskih kemikalij.

(109)

V zvezi s tem so bili v podatkovni zbirki Orbis na voljo finančni podatki za več kot 80 družb v Maleziji, razvrščenih pod oznako NACE 20.14. Skupina EcoCeres je predložila samo računovodske izkaze šestih takih družb. Prvič, Komisija je ugotovila, da so finančne informacije v računovodskih izkazih ustrezale podatkom v podatkovni zbirki Orbis. Drugič, ker družbe, razvrščene pod oznako NACE 20.14, ne proizvajajo nujno biodizla, temveč se s podatki o njih zagotavlja približek PSU-stroškov in dobička v širšem sektorju, nadaljnja podrobna analiza, kot je opredelitev segmenta, neposredno povezanega z izdelkom v preiskavi, ni potrebna. Tretjič, glede na veliko število proizvajalcev organskih kemikalij v Maleziji ni mogoče izključiti, da je stran predložila samo računovodske izkaze, ki bi povzročili neizkrivljene PSU-stroške in dobiček, ugodne za stran. Zato se je Komisija odločila uporabiti vse zgoraj navedene takoj dostopne finančne informacije: računovodske izkaze proizvajalcev biodizla, računovodske izkaze proizvajalcev organskih kemikalij in finančne informacije proizvajalcev organskih kemikalij v Maleziji iz podatkovne zbirke Orbis.

(110)

Poleg tega želi Komisija pojasniti, da finančne informacije iz podatkovne zbirke Orbis niso neustrezne. V postopku izbire reprezentativne države je lahko razpoložljivost podrobnejših računovodskih izkazov razlog za izbiro ene države namesto druge. Vendar to ne pomeni, da finančne informacije iz podatkovne zbirke Orbis niso sprejemljive za določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička.

(111)

Komisija je pregledala svojo raziskavo o proizvajalcih organskih kemikalij v Maleziji iz podatkovne zbirke Orbis. Ugotovila je, da je nenamerno uporabila ne le oznako NACE 20.14, ampak tudi podobne oznake v okviru drugih klasifikacij gospodarskih dejavnosti, ki so na voljo v podatkovni zbirki Orbis.

(112)

Za racionalizacijo določitve neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, zlasti košarice proizvajalcev organskih kemikalij v Maleziji, je Komisija spremenila svojo poizvedbo v podatkovni zbirki Orbis. V sklepni fazi je upoštevala samo družbe, ki so kot eno od svojih primarnih oznak v okviru te klasifikacije dejavnosti uporabile oznako NACE 20.14, in nadalje izbrala samo družbe z nekonsolidiranimi računovodskimi izkazi, ki so bili na voljo za leto 2022 ali 2023, z naslednjimi razpoložljivimi finančnimi informacijami: prihodki od prodaje, stroški prodanega blaga in dobiček. Če je bila s to poizvedbo najdena družba, za katero je skupina EcoCeres predložila računovodske izkaze iz lokalnega malezijskega registra, so bili računovodski izkazi uporabljeni na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Orbis. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da eden od domnevnih proizvajalcev organskih kemikalij z računovodskimi izkazi, ki jih je predložila skupina EcoCeres (družba Pacific Oleochemicals Sdn Bhd), v podatkovni zbirki Orbis ni razvrščen pod oznako NACE 20.14. Ta družba ni bila upoštevana pri določitvi neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička.

(113)

Komisija je zavrnila trditev skupine EcoCeres, da je treba prilagoditi utež proizvajalcev organskih kemikalij pri izračunu tehtanega povprečja PSU-stroškov in dobička. Skupna vrednost stroškov prodanega blaga proizvajalcev organskih kemikalij je bila res višja od skupne vrednosti stroškov prodanega blaga proizvajalcev biodizla. Vendar je Komisija menila, da so bili proizvajalci biodizla zadostno zastopani pri izračunu tehtanega povprečja, saj so bili posamično veliko večje družbe kot proizvajalci organskih kemikalij.

(114)

Komisija je vseeno prilagodila utež posameznih družb pri izračunu tehtanega povprečja PSU-stroškov in dobička. Za družbe, za katere so bile finančne informacije na voljo za obe poslovni leti (2022 in 2023), je uporabila povprečje dveh let in ni le seštela podatkov za obe leti, da bi se preprečila situacija, v kateri bi se finančni podatki podjetja v tehtanem povprečju šteli dvakrat.

(115)

Po začasnem razkritju in v svojih stališčih je odbor EBB pozdravil vključitev proizvajalcev organskih kemikalij v določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička ter trdil, da bi se morala Komisija zanašati le na njihove finančne podatke. V zvezi s tem je pritožnik ponovil, da so bili PSU-stroški in dobiček malezijskega biodizla izkrivljeni zaradi mehanizma samodejnega oblikovanja cen, ki se uporablja za dizelsko gorivo, prodano na maloprodajni ravni, in zaradi cene biodizla, ki jo je določila vlada.

(116)

V zvezi z mehanizmom samodejnega oblikovanja cen se je odbor EBB skliceval na poročilo mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj (50), iz katerega naj bi bilo razvidno, da ta mehanizem ni vplival le na maloprodajno ceno, ampak na celotno proizvodno verigo. Pritožnik je skupini EcoCeres očital, da je v svojih stališčih napačno prikazala delovanje mehanizma samodejnega oblikovanja cen, zlasti ker je trdila, da se s tem mehanizmom določa le maloprodajna cena goriva in da so fiksne cene goriva na voljo samo potrošnikom in nekaterim gospodarskim sektorjem.

(117)

V zvezi s fiksno ceno biodizla se je odbor EBB skliceval na naslednje informacije:

(118)

V zvezi z mehanizmom samodejnega oblikovanja cen je Komisija menila, da odbor EBB ni predložil nobenih dokazov o porazdelitvi subvencije vzdolž celotne vrednostne verige. Prvič, v poročilu mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj je navedeno le, da se z mehanizmom samodejnega oblikovanja cen ne določa le cena goriva za stranko, temveč se tudi regulirajo dobiček in storitve na strani proizvodnje (tj. za trgovce na drobno prek formule mehanizma samodejnega oblikovanja cen, ki se uporablja za konstruiranje maloprodajne cene). Drugič, v študiji UTM je bilo izračunano, kako je cena biodizla, ki je bila višja od cene fosilnega goriva, prispevala k povišanju subvencije, potrebne za kritje razlike med fiksno maloprodajno ceno goriva in dejanskimi stroški trgovca na drobno. Tudi če bi Komisija priznala, da subvencija, izplačana trgovcu na drobno, proizvajalcu biodizla zagotavlja določeno jamstvo ugodne prodajne cene, je treba upoštevati, da bi financiranje mešanice B10, ocenjeno na 9,7 milijona USD za leto 2023, pomenilo subvencijo v višini 0,005 MYR na liter take mešanice (56). Učinek na proizvajalca biodizla je zato zanemarljiv.

(119)

V zvezi z domnevno fiksno ceno biodizla je Komisija ugotovila, da odbor EBB ni predložil zadostnih dokazov. Viri, ki jih je navedla stran, so iz let 2015 in 2017, kar je veliko pred obdobjem te preiskave. Poleg tega Komisija ni mogla odkriti nobenih sodobnih uradnih virov, s katerimi bi se potrdilo, da obstaja mehanizem oblikovanja cen biodizla, ki ga regulira malezijska vlada.

(120)

Zato je Komisija zavrnila trditve odbora EBB, opisane v uvodnih izjavah 115 do 117.

(121)

Po dokončnem razkritju je skupina EcoCeres ponovila, da je kategorija organskih kemikalij preširoka. Čeprav je bila proizvodnja biodizla s končno obdelavo z vodikom bolj dobičkonosna kot s transesterifikacijo, je skupina EcoCeres trdila, da Komisija ni pojasnila, kako je bila široka kategorija proizvajalcev organskih kemikalij bolj reprezentativna za končno obdelavo z vodikom kot proizvodnja podobnega izdelka (biodizel s transesterifikacijo). V zvezi s tem je skupina EcoCeres trdila, da bi morala Komisija, če je vztrajala pri razširitvi kategorije, tako da ni zajemala le proizvajalcev biodizla, uporabiti oznako NACE 10.14, ki neposredno vključuje obdelavo rastlinskih olj z vodikom.

(122)

Komisija je opozorila, da so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 105, vsi proizvajalci biodizla, za katere so bile na voljo finančne informacije, proizvajali biodizel s transesterifikacijo. Poleg tega so informacije v spisu preiskave jasno pokazale različne ravni dobičkonosnosti, ki so jo dosegli proizvajalci po proizvodni poti s končno obdelavo z vodikom, v primerjavi z dobičkonosnostjo proizvajalcev po proizvodni poti s transesterifikacijo. Zato je bila vključitev dodatnih družb potrebna za natančno določitev ustreznega, neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička, ki je reprezentativen za celotno industrijo biodizla ne glede na uporabljeni proizvodni proces. Komisija se ne strinja s skupino EcoCeres glede oznake NACE, ki jo je skupina predlagala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, se oznaka NACE 10.14 nanaša na hidrogeniranje rastlinskih olj v živilski industriji. Zato dobičkonosnosti živilskih družb ni mogoče uporabiti kot približek za dobičkonosnost družb, ki proizvajajo gorivo. V tej zadevi so finančni rezultati družb, ki delujejo v istem industrijskem sektorju (proizvodnja organskih kemikalij) kot proizvajalci biodizla, očitno najprimernejši približek za PSU-stroške in dobiček proizvajalcev, ki uporabljajo metodo s končno obdelavo z vodikom.

(123)

Komisija je zato trditev zavrnila.

(124)

Po dokončnem razkritju je skupina EcoCeres ponovila svojo trditev v zvezi z utežjo za proizvajalce organskih kemikalij pri določanju neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička (glej uvodno izjavo 103(d)). Skupina je zlasti opozorila na število proizvajalcev organskih kemikalij (93 družb) v primerjavi s proizvajalci biodizla (7) v naboru podatkov.

(125)

Komisija je trditev zavrnila in potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 113. Zlasti je menila, da število družb ni pomembno. Reprezentativnost je bila namreč določena na podlagi uteži za stroške prodanega blaga proizvajalcev biodizla v izračunu.

(126)

Skupina EcoCeres je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju predložila tudi naslednje pripombe, specifične za družbe, vključene v določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička:

(127)

Komisija je proučila pripombe in po potrebi revidirala določitev neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička, kot sledi:

(128)

Skupina EcoCeres in zainteresirane strani so bile obveščene o navedenih spremembah z dodatnim razkritjem in dana jim je bila možnost, da predložijo pripombe.

(129)

Komisija je zavrnila zahtevek za vključitev družbe Pacific Oleochemicals Sdn Bhd v izračun neizkrivljenih PSU-stroškov in dobička. Družba je bila dejansko razvrščena pod drugo industrijsko klasifikacijsko oznako in Komisija v spisu ni imela dokazov, ki bi z gotovostjo kazali, da bi bilo treba primarne dejavnosti družbe uvrstiti pod oznako NACE 20.14, tj. proizvodnjo drugih organskih osnovnih kemikalij.

(130)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres ponovila svojo trditev glede stroškov v zvezi s prevozom, vključenih v neizkrivljene PSU-stroške, ki jih je uporabila Komisija. V zvezi s tem se je sklicevala na dejstvo, da je bila primerjava normalne vrednosti in izvozne cene izvedena na ravni franko tovarna, ter na odločitev Splošnega sodišča v zadevi Sinopec Chongqing SVW Chemical (57), v kateri je Sodišče potrdilo, da mora Komisija zagotoviti, da se stroški prevoza odštejejo od PSU-stroškov družb, uporabljenih za izračun referenčne vrednosti.

(131)

Komisija je uporabila kombinacijo računovodskih izkazov iz lokalnega registra in finančnih podatkov iz podatkovne zbirke Orbis. Dejstvo, da lahko „prodajni stroški“ v računovodskih izkazih ali „drugi operativni stroški“ iz podatkovne zbirke Orbis vključujejo stroške v zvezi s prevozom, ne pomeni nujno, da so taki stroški zadevnim družbam nastali. Od 19 sklopov računovodskih izkazov, ki so bili takoj na voljo v tej preiskavi, je namreč samo ena družba v pojasnilih k svojim računovodskim izkazom poročala, da je imela stroške prevoza. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 280 začasne uredbe, je Komisija v primeru te družbe odštela stroške v zvezi s prevozom od PSU-stroškov družbe, uporabljenih pri izračunu neizkrivljenih PSU-stroškov.

(132)

Poleg tega se je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 295 začasne uredbe, odločila primerjati izvozno ceno in normalno vrednost na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 291 in 296 začasne uredbe, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(133)

V sodbi v zadevi CCCME, ki je bila izrečena po izreku sodbe v zadevi Sinopec, je Splošno sodišče najprej opozorilo, da mora v skladu s sodno prakso stran, ki zahteva prilagoditve na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe, da bi bili normalna vrednost in izvozna cena primerljivi za namene določitve stopnje dampinga, dokazati, da je njen zahtevek utemeljen. Dokazno breme, da je treba izvesti specifične prilagoditve iz člena 2(10), točke (a) do (k), osnovne uredbe, nosijo tisti, ki se želijo nanje sklicevati (58). Iz tega sledi, da bi morale v tej zadevi, tako kot v tej preiskavi, zainteresirane strani v skladu z navedeno sodno prakso dokazati potrebo po zahtevani prilagoditvi z dokazi, ki so jih predložile med preiskavo (59).

(134)

Splošno sodišče je nato menilo, da je treba opozoriti, da čeprav se praksa izvajanja prilagoditev lahko izkaže za potrebno na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe, da se upoštevajo razlike med izvozno ceno in normalno vrednostjo, ki vplivajo na njuno primerljivost, se taka znižanja ne sme uporabiti pri vrednosti, ki je bila konstruirana in ki zato tudi ni pristna. Na tako vrednost načeloma namreč ne vplivajo dejavniki, ki lahko škodujejo njeni primerljivosti, saj je bila umetno določena (60). Poleg tega je, tako kot v zadevi CCCME, v obravnavani zadevi konstruiranje normalne vrednosti glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna vključevalo razumen znesek PSU-stroškov in ni bilo razpoložljivih informacij, ki bi kazale, da so PSU-stroški zadevnih malezijskih družb vključevali stroške prevoza za dostavo strankam. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 131, so bili podatki ob vsaki predložitvi takih dokazov ustrezno prilagojeni. Zato je Komisija ob upoštevanju svoje diskrecijske pravice pri uporabi člena 2(10) osnovne uredbe (61) v svojem pristopu upoštevala najnovejšo sodno prakso v zvezi z neutemeljenimi trditvami, da zneski za PSU-stroške, ki se uporabljajo pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), in za katere Komisija meni, da so razumni za raven trgovanja franko tovarna, vsebujejo stroške prevoza. Trditev je bila zato zavrnjena.

(135)

Ob upoštevanju pripomb k začasnemu razkritju, obravnavanih v uvodnih izjavah 98 do 134, so revidirani neizkrivljeni PSU-stroški in dobiček znašali 5,88 % oziroma 11,78 %. Komisija je menila, da so zneski PSU-stroškov in dobička na podlagi teh stopenj razumni za raven trgovanja franko tovarna.

(136)

Komisija je v začasni fazi sprejela nekatere zahteve vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, da uporabijo lastne stroške za konstruiranje normalne vrednosti, kadar so družbe lahko dokazale, da so bili nekateri vložki kupljeni pod tržnimi pogoji, na primer da so bili ti vložki uvoženi neposredno iz tretje države brez sodelovanja kitajskega posrednika, da dobavitelji niso bili povezani s proizvajalci izvozniki oziroma da so bile cene dogovorjene in plačane v tuji valuti.

(137)

Vendar Komisija ni sprejela stroškov rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja s poreklom iz Indonezije v skladu s svojimi sklepi o določitvi neizkrivljenih stroškov rabljenega olje za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja, obravnavanimi v uvodnih izjavah 232, 238 in 263 začasne uredbe.

(138)

Po začasnem razkritju so vzorčeni proizvajalci izvozniki ponovili, da tak pristop ni utemeljen. Ker se je podrobna utemeljitev nanašala na informacije, specifične za posamezno družbo, je Komisija pripombe obravnavala v zadevnih dokončnih razkritjih za posamezne družbe.

(139)

Komisija je ob upoštevanju premislekov o določitvi neizkrivljenih stroškov rabljenega olja za kuhanje in odplak iz proizvodnje palmovega olja, opisanih v uvodnih izjavah 56 do 59, zavrnila trditve iz uvodne izjave 138.

(140)

Po začasnem razkritju je skupina Jiaao predložila pripombe o metodologiji, ki jo je Komisija uporabila pri nadomestitvi stroškov različnih vrst surovin, ki jih uporablja skupina, z neizkrivljenimi stroški. Skupina je predlagala, katera referenčna vrednost naj se uporabi, da bi odražala neizkrivljene stroške teh surovin. Hkrati je skupina te surovine opisala kot različne vrste rabljenega olja za kuhanje.

(141)

Komisija je trditev zavrnila, saj je skupina v obdobju preiskave v Unijo prodajala biodizel iz različnih surovin. To je bilo podprto z ustrezno prodajno dokumentacijo in trajnostnim certifikatom, ki ga je pridobila skupina Jiaao (62). Zato ni bilo primerno uporabiti enotne referenčne vrednosti za vse vrste surovin. Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1, je Komisija ugotovila nedoslednosti pri surovinah, evidentiranih v računovodskih izkazih skupine, v zadevnih dokumentih o nakupu in v sporočenih informacijah, predloženih v okviru te preiskave. Komisija je upoštevala razpoložljiva dejstva in uporabila neizkrivljene stroške reprezentativne države tako, da je odpravila tveganje podcenjevanja normalne vrednosti.

(142)

Podrobnosti o trditvi skupine Jiaao, opisani v uvodni izjavi 140, so bile predložene le v občutljivi različici pripomb skupine k začasnemu razkritju. Zato je Komisija pripombe podrobno obravnavala v dokončnem razkritju za posamezno družbo.

(143)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres trdila, da je zaradi pristopa, ki ga je Komisija uporabila v posebnem primeru skupine, prišlo do dvojnega štetja PSU-stroškov in dobička. Podrobnosti o trditvi so bile navedene le v občutljivi različici stališč skupine. Zato je bila trditev podrobno obravnavana v dokončnem razkritju za družbo.

(144)

V zvezi s tem je Komisija sklenila, da so bili pri konstruiranju normalne vrednosti v celoti upoštevani vsi stroškovni elementi, pomembni za raven trgovanja franko tovarna, na kateri je bila konstruirana normalna vrednost, in dobiček brez dvojnega štetja takih stroškovnih elementov in dobička. Zato je Komisija zavrnila trditev strani, opisano v uvodni izjavi 143.

(145)

Po začasnem razkritju so nekateri proizvajalci izvozniki predložili tudi pripombe o metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za določitev vrednosti neizkrivljenih stroškov do tovarne iz reprezentativne države, kar zadeva stroške prevoza nekaterih vložkov od meje do tovarne.

(146)

Kadar je bilo to upravičeno, je Komisija te pripombe upoštevala in popravila izračun stroškov prevoza. Glede na občutljivost teh informacij, ki so specifične za posamezno družbo, so bile podrobnosti zadevnim proizvajalcem izvoznikom razkrite v dokončnih razkritjih za posamezno družbo.

(147)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti v začasni fazi po potrebi prilagodila normalno vrednost za neizkrivljeno vrednost stranskih proizvodov. V tej zadevi so bili stranski proizvodi take narave, da se niso ponovno uporabili za proizvodnjo biodizla, ampak so bili prodani tretjim osebam. Zato je bila neizkrivljena vrednost stranskih proizvodov odšteta od normalne vrednosti, ne pa od neizkrivljene vrednosti materialov, uporabljenih pri proizvodnji biodizla.

(148)

Skupina Jiaao je v svojih pripombah k predhodnemu in začasnemu razkritju trdila, da:

(149)

Prvič, Komisija želi opozoriti na nedoslednost v utemeljitvi skupine Jiaao, saj je skupina po eni strani trdila, da je potrošnja vložkov nepomembna za prodajo stranskih proizvodov, ker se vložki v proizvodnji biodizla uporabljajo hkrati, po drugi strani pa, da bi morala Komisija od skupne sporočene porabljene količine odšteti količino vložkov, porabljenih pri proizvodnji stranskih proizvodov.

(150)

Komisija je pri uporabi prilagoditve za stranske proizvode v vsakem primeru upoštevala svojo ustaljeno prakso. Kadar se stranski proizvod proda povezanim ali nepovezanim tretjim osebam, njegova neizkrivljena vrednost iz reprezentativne države predstavlja prodajno vrednost stranskega proizvoda in ne njegovih stroškov. Taka neizkrivljena prodajna vrednost je sestavljena iz proizvodnih stroškov, PSU-stroškov in dobička proizvajalca takega stranskega proizvoda. Zato je treba neizkrivljeno vrednost takega stranskega proizvoda odšteti od skupne vrednosti konstruirane normalne vrednosti.

(151)

Komisija je zato zavrnila trditve skupine Jiaao v zvezi s prilagoditvijo za stranske proizvode.

(152)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 48 do 151, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(153)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(154)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres opozorila na spremembe v makro podatkih odbora EBB (tj. zmanjšanje obsega prodaje) in trdila, da makro podatki z ekstrapolacijo makroekonomskih podatkov, ki temeljijo samo na podatkih članov odbora EBB in/ali strank pravnih zastopnikov odbora EBB, niso reprezentativni za industrijo Unije kot celoto in so pristranski.

(155)

Komisija je ugotovila, da je odbor EBB posodobil makro podatke zaradi napak, ugotovljenih med preveritvenim obiskom. Sklenila je, da so ti makro podatki reprezentativni za industrijo Unije. Prvič, skupina EcoCeres ni izpodbijala uvodne izjave 2 začasne uredbe glede reprezentativnosti odbora EBB, kar zadeva industrijo biodizla v Uniji. Drugič, ekstrapolacije odbora EBB so temeljile na vzorcu družb, ki so predstavljale več kot 40 % proizvodnje Unije, in so se nanašale le na dva kazalnika. To sta bila kazalnika, za katera odbor EBB ni našel alternativnih podatkov, tj. zaposlenost in obseg prodaje v Uniji (63).

(156)

Po začasnem razkritju se zbornica CCCMC ni strinjala, da je bil odgovor odbora EBB na makro vprašalnik pozitiven dokaz, skladen s pravili STO. Stran je trdila, da je obravnavana zadeva podobna zadevi EU – biodizel (Argentina) (DS473 (64)) in da nič ne kaže na to, da bi bila Komisija posebej pozorna pri zagotavljanju, da so podatki odbora EBB točni. Zbornica CCCMC je kritizirala izjavo Komisije iz uvodne izjave 308 začasne uredbe, da nobena stran ni predložila pripomb v zvezi s podatki odbora EBB o proizvodnji Unije, ker je bila zadnja različica predložena veliko po izteku roka za predložitev informacij, pomembnih za začasno fazo (in zato zbornica CCCMC ni imela nobenega zagotovila, da bo Komisija upoštevala pripombe za namene začasne uredbe). Zbornica CCCMC je kritizirala tudi neobstoj podrobnosti v zvezi z ocenami Komisije za trajnostna letalska goriva in to, kako je ponudnik tržnih informacij Stratas zbral podatke, in sicer ob upoštevanju vrzeli med skupno potrošnjo Unije, ki jo je določil Stratas (na voljo v dokumentu t24.004736), in skupno potrošnjo Unije, ki jo je določila Komisija (glej preglednico 2 začasne uredbe).

(157)

Komisija je opozorila, da je v uvodni izjavi 308 začasne uredbe upoštevano dejstvo in da nobena stran v nobeni fazi postopka ni predložila pripomb glede podatkov odbora EBB o proizvodnji Unije. Zbornica CCCMC ni nikoli predlagala (alternativnih) podatkov za proizvodnjo biodizla v Uniji. Namesto tega se je oprla na številke, ki jih je predložila Komisija, kot je prikazano v pripombah zbornice CCCMC k začasnemu razkritju (65). Komisija je v sklepni fazi navzkrižno preverila vse podatke o proizvodnji Unije, ki so bili na voljo v spisu, in potrdila, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 14 775 455 ton.

(158)

Podrobnosti o ocenah Komisije za trajnostna letalska goriva so navedene v oddelku 4.5.2.1.

(159)

Ker drugih pripomb ni bilo, so bili premisleki iz uvodnih izjav 305 do 309 začasne uredbe potrjeni.

(160)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres podala splošno izjavo, da se ne strinja s tem, da je Komisija zavrnila izvedbo segmentirane analize, v kateri bi se razlikovalo med metil estrom maščobnih kislin in rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom, ter opozorila na svoje pripombe v zvezi s tem z dne 2. januarja 2024 (66).

(161)

Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC ponovila svojo zahtevo, naj se rastlinsko olje, obdelano z vodikom, in metil ester maščobnih kislin proučita ločeno, če rastlinsko olje, obdelano z vodikom, ne bo izključeno iz obsega preiskave. Po njenem mnenju je Komisija kršila pravo STO, ker začasna uredba ni bila ustrezno utemeljena oziroma v njej niso bili pojasnjeni razlogi za zavrnitev segmentirane analize škode. Poleg tega je zbornica CCCMC trdila, da so ugotovitve o škodi zaradi neobstoja segmentirane analize neskladne z obveznostjo Komisije na podlagi prava STO, da opravi objektivno preiskavo na podlagi pozitivnih dokazov.

(162)

Komisija je opozorila, da je bilo v začasni uredbi za vsak pogoj posebej proučeno, ali bi bila v tem primeru utemeljena segmentirana analiza škode. Trditve skupine EcoCeres in zbornice CCCMC so splošne narave in ne morejo ovreči podrobnih argumentov v okviru vsakega pogoja, analiziranega v začasni uredbi. Okoliščin preiskave organov Združenega kraljestva TD0004 (67), na katero se je sklicevala skupina EcoCeres, ni mogoče ekstrapolirati na obravnavano zadevo, saj v Združenem kraljestvu ni bilo proizvodnje rastlinskega olja, obdelanega z vodikom. Komisija je zato zavrnila zahtevek za segmentirano analizo škode metil estra maščobnih kislin in rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, ter potrdila premisleke iz začasne uredbe, v skladu s katerimi ni razloga, da bi bila segmentirana analiza škode v tem primeru upravičena.

(163)

Ker drugih pripomb ni bilo, so bili premisleki iz uvodnih izjav 310 do 317 začasne uredbe potrjeni.

(164)

Popravek preglednice 6 iz oddelka 4.5.2.2 v nadaljevanju je nekoliko vplival na preglednico 2 začasne uredbe. Dokončna preglednica 2 je naslednja:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(165)

Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC navedla, da bi bilo treba potrošnjo izračunati tako, da se seštejeta celotna prodaja industrije Unije in uvoz v Unijo ter odšteje celoten izvoz biodizla Unije. Komisija je predlog zavrnila, ker zanesljivost metodologije, opisane v uvodni izjavi 318 začasne uredbe, ni bila vprašljiva.

(166)

Popravek preglednice 6 iz oddelka 4.5.2.2 je imel manjši vpliv na tržni delež v obdobju preiskave, objavljen v preglednici 3 začasne uredbe. Dokončna preglednica 3 je naslednja:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(167)

V stališčih z dne 26. januarja 2024 (68) je zbornica CCCMC od Komisije zahtevala, naj v nezaupnem spisu da na voljo podatke o spremljanju uvoza za celotno obdobje preiskave. Po mnenju strani predložitev letnih podatkov o uvozu v začasni uredbi ni mogla pomeniti (i) takojšnje razpoložljivosti / pravočasnega dostopa do informacij, zahtevanih v zgodnji fazi postopka, ali (ii) ustrezne priložnosti za zainteresirane strani, da te informacije uporabijo pri predstavitvi svojih zadev. Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC ponovila svoj zahtevek, naj Komisija v nezaupnem spisu da na voljo mesečne podatke o uvozu. Komisija je 1. oktobra 2024 zbornici CCCMC predložila mesečne obsege uvoza kitajskega biodizla.

(168)

Ker ni bilo drugih pripomb in ob upoštevanju dokončne preglednice 2, so bili premisleki iz uvodnih izjav 321 do 325 začasne uredbe potrjeni.

(169)

Po mnenju zbornice CCCMC je Komisija kršila pravo STO, ker začasna uredba ni bila ustrezno utemeljena oziroma v njej niso bili pojasnjeni razlogi za zavrnitev zahtevka zbornice CCCMC, da se analiza cenovnih učinkov/nelojalnega nižanja prodajnih cen ne osredotoči na eno leto obravnavanega obdobja. Zbornica CCCMC je dodala, da ima Komisija pozitivno obveznost, da izvede dinamično oceno trendov v razmerju med cenami dampinškega uvoza in podobnih domačih izdelkov (zato zbornici CCCMC ni treba utemeljiti zahtevka v zvezi s trendi nelojalnega nižanja prodajnih cen v celotnem obravnavanem obdobju), in navedla sodno prakso STO, v kateri je bilo maroškemu preiskovalnemu organu očitano, da je štiri leta zbiral podatke za namene ocene škode, nelojalno nižanje prodajnih cen pa omejil le na zadnjih 12 mesecev (DS578 (69)). Zbornica CCCMC je trdila, da se od zainteresiranih strani ne pričakuje, da bodo opravile retroaktivne izračune, navedla, da ne more smiselno komentirati analize nelojalnega nižanja prodajnih cen, in zahtevala podrobno nezaupno različico, iz katere bi bilo razvidno, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno za 100 % uvoženih količin vzorčenih družb. V zvezi s tem je zbornica CCCMC trdila, da košarice zadevnega uvoza in podobnih izdelkov Unije iz uvodne izjave 329 začasne uredbe niso usklajene ter da so bile kitajske uvozne cene iz preglednice 4 višje od prodajnih cen proizvajalcev Unije iz preglednice 8 začasne uredbe.

(170)

Komisija je zavrnila trditve zbornice CCCMC. Ugotovila je, da so podatki, zbrani med preiskavo, omogočili podrobne izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen le za obdobje preiskave. To dejstvo Komisiji ni preprečilo, da bi ocenila trende v razmerju med cenami dampinškega uvoza in cenami domačih podobnih izdelkov v celotnem obravnavanem obdobju v obsegu, v katerem je Komisija zbrala podatke vzorčenih družb za celotno obravnavano obdobje ter predstavila in pojasnila preglednici 4 in 8 v začasni uredbi. Nabor izdelkov in relativni obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije sta bila v celotnem obravnavanem obdobju dosledna in v spisu ni navedeno, da bi se nabor izdelkov kitajskega uvoza v navedenem obdobju znatno spremenil. Čeprav so se zadevni nabori izdelkov proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave med seboj razlikovali in jih zato ni mogoče neposredno primerjati, primerjava prodajnih cen iz preglednic 4 in 8 kaže, da razlika med povprečnimi kitajskimi in evropskimi prodajnimi cenami niha med 170 EUR/tono in 200 EUR/tono, razen leta 2022, ko je bila ta razlika veliko manjša. Opozoriti je treba, da je povprečna cena na enoto industrije Unije v preglednici 8 zajemala vse vrste izdelkov, ki jih je industrija Unije v obdobju preiskave prodajala na trgu Unije. Vse te vrste izdelkov niso bile neposredno primerljive s tistimi, ki so jih prodajali kitajski proizvajalci izvozniki, pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen pa so bile upoštevane le neposredno primerljive vrste izdelkov. Pri primerjavi neposredno primerljivih izdelkov na ravni vrste izdelka je bila ugotovljena povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 10,1 %.

(171)

Glede na to, da so nabori izdelkov za industrijo Unije in proizvajalce izvoznike v obravnavanem obdobju ostali razmeroma stabilni, bi podobna ali manjša razlika v ceni v korist industrije Unije (če povprečna cena na enoto temelji na vseh vrstah izdelka, ki se prodajajo na trgu Unije) v primerjavi z razliko, ugotovljeno v obdobju preiskave, verjetno še vedno povzročila nelojalno nižanje prodajnih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov, če se upoštevajo samo neposredno primerljive vrste izdelka. Na podlagi tega je verjetno, da je do nelojalnega nižanja prodajnih cen prišlo tudi v treh letih pred obdobjem preiskave, in sicer na primerljivih ravneh v letih 2020 in 2021 ter verjetno na precej višji ravni v letu 2022. Iz tega sledi, da je Komisija v nasprotju s trditvijo izvedla dinamično oceno cenovnih učinkov v celotnem obravnavanem obdobju. Vendar je glede na to, da so podatki za obdobje preiskave veliko bolj podrobni kot podatki za predhodna leta, ta ocena za leta pred obdobjem preiskave temeljila na razumnih ekstrapolacijah na podlagi podatkov in informacij, ki so bili Komisiji na voljo v času preiskave.

(172)

Kar zadeva razkritje podrobnih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen, jih je Komisija razkrila tistim stranem, ki bi lahko smiselno predložile pripombe o rezultatih (ker je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen posledica konsolidacije podatkov, ki so bili Komisiji predloženi le zaupno). Komisija je potrdila, da je bilo, kot je navedeno v uvodni izjavi 332 začasne uredbe, nelojalno nižanje prodajnih cen ugotovljeno za 100 % uvoženih količin vzorčenih družb, kar ne pomeni, da se je primerjalo 100 % podobnih izdelkov industrije Unije. Iz podrobnih izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen je razvidno, da je bila v obdobju preiskave povprečna prodajna cena biodizla, proizvedenega v Uniji, ki se je primerjala s ceno uvoza iz Kitajske, znatno višja od prodajne cene iz preglednice 8 začasne uredbe, in sicer v razponu 1 590–2 400 EUR/tono.

(173)

Skupina Jiaao je trdila, da so bili stroški po uvozu, ki jih je uporabila Komisija, zastareli in tudi nižji kot v treh prejšnjih protidampinških preiskavah (70). Če bi Komisija vztrajala pri uporabi stroškov po uvozu, določenih v prejšnjih protidampinških preiskavah o biodizlu, je stran predlagala razmerje med stroški po uvozu in ceno CIF, tj. 14,08 EUR/tono (71), kot primernejšo referenčno vrednost.

(174)

Komisija je menila, da je raven stroškov po uvozu odvisna od posameznega primera in izdelka. Ker v okviru tega postopka ni bilo zanesljivih preverjenih podatkov, je Komisija potrdila ustreznost uporabe stroškov po uvozu iz prejšnje preiskave o biodizlu (72). Trditve skupine Jiaao so bile zavrnjene.

(175)

Po začasnem razkritju je skupina EcoCeres zahtevala prilagoditev stroškov po uvozu z 8,5 EUR/tono na vsaj 10 EUR/tono, da bi se upoštevala inflacija v euroobmočju od leta 2018. Ker ni bilo dokazov, da so spremembe cen za gospodinjstva vplivale na negospodinjske stroške, kot so stroški po uvozu, in v kakšnem obsegu, je Komisija zavrnila trditev skupine EcoCeres.

(176)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je Komisija v uvodni izjavi 365 začasne uredbe ugotovila tudi, da cene kitajskega uvoza ovirajo dvig cen industrije Unije, s čimer jo silijo, da prodaja le malo nad stroški in ne dosega zdravih stopenj dobička. Ugotovitve o oviranju dviga cen na makro ravni so bile potrjene tudi z ugotovitvami o znatnem nelojalnem nižanju ciljnih cen v zvezi s posameznimi vzorčenimi proizvajalci izvozniki med obdobjem preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 232, so stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen znašale od 16,4 % do 44,3 %. Posledično je industrija Unije zaradi oviranja dviga cen prodajala po cenah, s katerimi ni mogla kriti niti proizvodnih stroškov, kaj šele običajno stopnjo dobička. Zato so bile v sklepni fazi potrjene ugotovitve o oviranju dviga cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(177)

Ker drugih pripomb ni bilo, so bili premisleki iz uvodnih izjav 326 do 332 začasne uredbe potrjeni.

(178)

Ker drugih pripomb ni bilo, so bili premisleki iz uvodnih izjav 333 do 337 začasne uredbe potrjeni.

(179)

Zbornica CCCMC je po začasnem razkritju trdila, da je Komisija kršila svoje zaveze v okviru STO (73), ker začasna uredba ni bila ustrezno utemeljena oziroma v njej ni bila pojasnjena podlaga za določitev obsega proizvodnje Unije in proizvodne zmogljivosti za trajnostna letalska goriva iz opombe 167 začasne uredbe. Komisija je zaradi jasnosti opozorila na naslednje besedilo navedene opombe: „Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, so bila trajnostna letalska goriva izključena iz obsega izdelka, pri čemer je bil izključen tudi obseg trajnostnih letalskih goriv. Komisija je tako iz izpolnjenega makro vprašalnika odbora EBB odštela ocenjeno proizvodnjo trajnostnih letalskih goriv (tj. 75 000 ton leta 2022 in 150 000 ton v obdobju preiskave) in ocenjeno zmogljivost za trajnostna letalska goriva.“ Komisija je ugotovila, da je trditev zbornice CCCMC neutemeljena. Po metodologiji Komisije je bila od količine v izpolnjenem vprašalniku odbora EBB, iz katerega je bil razviden obseg proizvodnje 14 925 455 ton v obdobju preiskave, odšteta razumna količina (tj. 150 000 ton) ter dobljen rezultat 14 775 455 ton, tj. ustrezna številka v preglednici 5 začasne uredbe. Odštete količine so temeljile na najboljših razpoložljivih informacijah, ki so bile Komisiji na voljo o proizvodnji trajnostnih letalskih goriv v Uniji, vključno s tržnimi informacijami, podatki proizvajalcev Unije, ocenami skupine EcoCeres (74) in splošno znanim dejstvom, da se je proizvodnja trajnostnih letalskih goriv povečala tik pred začetkom obveznosti za leto 2025. Opozoriti je treba, da niti zbornica CCCMC niti druge strani niso predlagale alternativne metodologije za določitev količin trajnostnih letalskih goriv, ki se izključijo iz makro podatkov odbora EBB.

(180)

Po mnenju zbornice CCCMC trditev iz začasne uredbe, da se je obseg proizvodnje v obdobju preiskave „znatno zmanjšal“, ni bila podprta z dokazi. Zbornica CCCMC je trdila tudi, da zmanjšanja v nobenem primeru ni mogoče pripisati uvozu iz Kitajske. Komisija je ugotovila, da je bilo zmanjšanje proizvodnje med letom 2022 in obdobjem preiskave očitno (–3 %) in vsekakor v nasprotju s povečanjem potrošnje. Vzrok za zmanjšanje je bil analiziran v oddelku 5 začasne uredbe.

(181)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 338 do 339 začasne uredbe potrjeni.

(182)

Po objavi začasne uredbe je Komisija v preglednici 6 ugotovila tiskarske napake. Preglednica 6 se popravi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(183)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju navedla, da je bil kitajski uvoz leta 2022 na ravni iz leta 2020, in dodala, da se je raven prodaje proizvajalcev Unije začela zniževati, ko je bil kitajski uvoz tako nizek kot leta 2020. Z osredotočanjem izključno na leti 2022 in 2020 je zbornica CCCMC napačno prikazala povezavo med razvojem uvoza iz zadevne države in ravnjo prodaje industrije Unije. Ob upoštevanju razvoja teh dveh kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju je očitno, da se je raven prodaje proizvajalcev Unije znižala, ko se je povečal kitajski uvoz (na primer za 52 % med letom 2022 in obdobjem preiskave). Komisija je zato trditev zavrnila.

(184)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju trdila, da so proizvajalci Unije izgubili večino svojega tržnega deleža, ko je tržni delež kitajskega uvoza znašal le 2,8 %. Komisija je trditev zavrnila, ker se je tržni delež proizvajalcev Unije najbolj zmanjšal med letoma 2021 in 2022, ko se je kitajski uvoz začel znatno povečevati (za 96 % med letoma 2021 in 2022).

(185)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb in ob upoštevanju popravljene različice preglednice 6, so bili sklepi iz uvodnih izjav 340 do 341 začasne uredbe potrjeni.

(186)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju izpodbijala sklep Komisije o neobstoju rasti, ker je iz preglednice 11 začasne uredbe razvidno skupno povečanje naložb za 14 % in ker so javno dostopne informacije prikazovale splošne dobre rezultate za vse vzorčene proizvajalce Unije in proizvajalca Unije Astra Bioplant. Komisija je ugotovila, da so javno dostopne informacije, ki jih je predložila stran, vključevale sporočilo za javnost, objavljeno po obdobju preiskave, in letni poročili za leto 2023 za celotno skupino Eni ter za družbo Chevron Corporation (75), zato niso mogle biti reprezentativne za stanje proizvodnje biodizla v Uniji v obdobju preiskave. Komisija je zavrnila trditve zbornice CCCMC.

(187)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodne izjave 342 začasne uredbe potrjeni.

(188)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju trdila, da je Komisija kršila svoje zaveze v okviru STO (76), ker ni utemeljila, da je bilo ocenjeno število zaposlenih iz preglednice 7 začasne uredbe kljub pomanjkljivostim razumno točno in ustrezno za namen te preiskave. Komisija se ni strinjala z zbornico CCCMC. Iz preglednice 7 začasne uredbe so razvidni podatki o zaposlenosti, kot jih je pritožniku sporočilo 31 proizvajalcev biodizla, in ekstrapolacija za nerespondente na podlagi podatkov o zaposlenosti, ki so jih predložili respondenti. V začasni uredbi je bilo ugotovljeno, da vsi proizvajalci Unije o podatkih o zaposlenosti odboru EBB niso poročali z enakim pristopom in da so bile za družbe, ki niso poročale, potrebne nekatere ocene. Komisija ni menila, da je treba zaradi tega razveljaviti podatke o zaposlenosti, ki jih je predložil odbor EBB, saj je Komisija med preveritvenimi obiski pri vzorčenih proizvajalcih Unije in pritožniku sama navzkrižno preverila znaten del podatkov. Nobena zainteresirana stran ni predložila drugih sklopov podatkov, s katerimi bi bilo mogoče izpodbijati ali nadomestiti podatke o zaposlenosti, ki jih je predložil odbor EBB, in spremeniti sklepe Komisije.

(189)

Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC ponovila, da je povečanje zaposlenosti jasen znak zdrave industrije, in nato izpodbijala premisleke Komisije iz uvodne izjave 345 začasne uredbe v zvezi z utemeljitvijo zbornice CCCMC o zmanjšanju produktivnosti. Zbornica CCCMC je trdila, da zmanjšanja produktivnosti ni mogoče pripisati kitajskemu uvozu, saj se je produktivnost najbolj zmanjšala (za 5 %) leta 2021, tj. v letu, ko je bil kitajski uvoz najnižji v obravnavanem obdobju. Komisija je opozorila na jasno povezavo med zmanjšano produktivnostjo v drugem delu obravnavanega obdobja in povečanjem uvoza iz Kitajske med letom 2022 in obdobjem preiskave (za 55 %) ter zavrnila trditve zbornice CCCMC.

(190)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 343 do 345 začasne uredbe potrjeni.

(191)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 346 do 348 začasne uredbe potrjeni.

(192)

Po začasnem razkritju je zbornica CCCMC navedla, da ugotovitve Komisije ne morejo vzdržati brez segmentirane analize škode, in nato opozorila na splošno znatno zvišanje prodajnih cen proizvajalcev Unije (za 69 %) kljub povečanju uvoza iz Kitajske. Poleg tega je zbornica CCCMC navedla, da kitajskega uvoza ni mogoče kriviti za nihajočo vrzel med prodajnimi cenami in proizvodnimi stroški na enoto iz preglednice 8 začasne uredbe. Zbornica CCCMC je trdila tudi, da ocena dejavnikov, ki vplivajo na cene, kot so zmožnost prenosa stroškov na potrošnike in visoki fiksni stroški zaradi presežne zmogljivosti ter visoke stopnje zaposlenosti, ni zadostna.

(193)

Komisija je ugotovila, da čeprav so se cene Unije zvišale in je vrzel med povprečnimi prodajnimi cenami Unije in povprečnimi proizvodnimi stroški na enoto nihala, so bile v obdobju preiskave, ko sta bili raven kitajskega uvoza in tudi potrošnja Unije najvišji, povprečne prodajne cene industrije Unije le za 2 EUR (oziroma za 0,1 %) višje od stroškov, kar ni vzdržno. Glede na veliko povpraševanje in poseben trg, ki ga zavezujejo cilji glede trajnostnosti in razogljičenja, se Komisija ni strinjala, da strani ne bi sprejele, da proizvajalci prenesejo stroške nanje. Komisija se je strinjala, da se bodo fiksni stroški zvišali z manjšim obsegom proizvodnje, vendar ta manjši obseg proizvodnje ni bil izbira, temveč potreben odziv proizvajalcev Unije na pritok nizkocenovnega uvoza iz Kitajske, ki se je dvakrat upošteval pri doseganju nekaterih ciljev EU glede energije iz obnovljivih virov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 329 začasne uredbe.

(194)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 349 do 351 začasne uredbe potrjeni.

(195)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 352 do 353 začasne uredbe potrjeni.

(196)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo novih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 354 do 355 začasne uredbe potrjeni.

(197)

Zbornica CCCMC je po začasnem razkritju opozorila, da zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala ni ocenjena. Zbornica CCCMC je trdila tudi, da ni povezave med kitajskim uvozom in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, saj so se ob zmanjšanju kitajskega uvoza leta 2021 zmanjšali tudi dobičkonosnost in drugi kazalniki proizvajalcev Unije, ko pa se je kitajski uvoz leta 2022 povečal, so bili proizvajalci Unije uspešnejši. Poleg tega je stran trdila, da Komisija ni upoštevala dejavnikov škode v kontekstu in v medsebojni povezavi, kot je ta, da bi dodatne naložbe negativno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, in da Komisija ni upoštevala dokazov, za katere se je zdelo, da so v nasprotju s hipotezami Komisije.

(198)

Kar zadeva zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala, je Komisija ugotovila, da jo od leta 2021 ovira zelo negativen denarni tok.

(199)

Domneva, da ni povezave med kitajskim uvozom in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, je bila neutemeljena. Komisija je opozorila, da se je dobičkonosnost najbolj zmanjšala med letom 2022 in obdobjem preiskave, tj. ko je kitajski uvoz dosegel najvišjo raven. Takrat je dobičkonosnost industrije Unije postala tako nizka, da je znašala le 0,1 %, kar je precej pod razumnim ciljnim dobičkom.

(200)

Komisija je zanikala, da je zanemarila dokaze, ki nasprotujejo njenim analizam. Komisija se ni mogla strinjati, da so elementi, ki jih je predložila zbornica CCCMC, pomembni za preiskavo, in sicer ekstrapolacija rezultatov družbe Chevron Corporation, ameriške multinacionalne energetske družbe, specializirane za nafto in plin ter dejavne v več kot 180 državah, za leto 2023 na dejavnosti na področju biodizla vzorčenega proizvajalca Unije Chevron, ali ekstrapolacija rezultatov italijanske multinacionalne energetske družbe Eni, specializirane za nafto in dejavne v več kot 60 državah, za leto 2023 s strani zbornice CCCMC na dejavnosti na področju biodizla vzorčenega proizvajalca Unije (Bio)raffineria di Gela. Komisija je dejavnike škode obravnavala v kontekstu in v medsebojni povezavi ter v zvezi s tem ni mogla skleniti, da so dodatne naložbe negativno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, saj so nove dolgoročne naložbe vplivale bolj na bilanco stanja, stroški amortizacije za te naložbe pa so bili na začetku nizki.

(201)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 356 do 360 začasne uredbe potrjeni.

(202)

Zbornica CCCMC v svojih o pripombah k začasnemu razkritju ni zanikala, da so se nekateri kazalniki škode v zvezi z industrijo Unije v obravnavanem obdobju poslabšali.

(203)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodnih izjav 361 do 362 začasne uredbe in dokončno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(204)

Povezani uvoznik Excellence New Energy B.V. je trdil, da cene metil estra maščobnih kislin po uvedbi začasnih ukrepov niso padale zaradi kitajskega biodizla, temveč zaradi drugih različnih razlogov, kot so velika nihanja cikla na trgu izdelkov iz olja, geopolitični premiki, ki še naprej vplivajo na ponudbo/povpraševanje, upad trga rastlinskega olja in rast trga rastlinskega olja, obdelanega z vodikom. Komisija je opozorila, da z dogodki po obdobju preiskave ni mogoče ovreči sklepa, da je dampinški uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave povzročil znatno škodo industriji Unije, zato je bila uvedba protidampinških ukrepov utemeljena.

(205)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju navedla, da mora Komisija zagotoviti, da so kitajski uvoz in podobni domači izdelki (večinoma metil estri maščobnih kislin na osnovi poljščin in krme) dovolj zamenljivi, preden vzpostavi vzročno zvezo med kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije. Komisija se je sklicevala na oddelka 2.3 in 2.4 začasne uredbe, ki sta potrdila, da so kitajski uvoz in domači izdelki podobni izdelki in da so nadomestljivi.

(206)

Ne glede na sklep Komisije iz oddelka 4.5.4 začasne uredbe je zbornica CCCMC trdila, da s kitajskim uvozom biodizla ni bilo mogoče pojasniti negativnih trendov, ki so razvidni iz nekaterih kazalnikov škode. Zbornica CCCMC je navedla, da pozitivni preskus pripisa ni bil izpolnjen, saj Komisija ni pojasnila, zakaj je mogoče zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije pripisati kitajskemu uvozu, katerega tržni delež je bil majhen in dražji od drugega uvoza. Zbornica CCCMC je trdila, da je Komisija kršila pravo STO (77), ker začasna uredba ni vsebovala neodvisne ocene in (zadostne) utemeljitve, da so domnevno „nizke“ cene kitajskega uvoza „ovirale dvig cen na trgu Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla ustvarjati zdravih stopenj dobička“. Zbornica CCCMC je trdila, da ni mogoče predpostaviti, da gre za oviranje dviga cen, in da je iz prodajnih cen, uvoznih cen, obsega in različnih trendov iz začasne uredbe razvidno, da kitajski uvoz nikoli ni mogel povzročiti nelojalnega nižanja prodajnih cen ali oviranja dviga cen, ker so kitajske uvozne cene biodizla ostale višje od cen Unije in so se v obravnavanem obdobju zvišale za 53 %. Glede na to, da so bile povprečne uvozne cene iz Kitajske veliko višje od povprečnih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, po mnenju zbornice CCCMC ni bilo jasno, kako so cene uvoza „nelojalno nižale“ prodajne cene Unije, „ovirale“ njihov dvig ali preprečile zvišanje povprečnih domačih cen na enoto.

(207)

Komisija je zavrnila zgornje trditve zbornice CCCMC. Prodajne cene v preglednicah 4 in 8 začasne uredbe se nanašajo na različne nabore izdelkov (78), kot je poudarjeno v uvodni izjavi 370 začasne uredbe, in niso neposredno primerljive. V obdobju preiskave je bila povprečna prodajna cena biodizla, proizvedenega v Uniji, ki je bila na koncu primerjana s ceno uvoza iz Kitajske, res višja od prodajne cene iz preglednice 8 začasne uredbe, in sicer v razponu 1 590–2 400 EUR/tono, kar je vsekakor višje kot pri uvozu iz Kitajske. Kljub temu je Komisija ob upoštevanju nabora izdelkov, ki so jih prodajali vzorčeni proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije, ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen in oviranje dviga cen. Poleg tega je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171, verjetno, da je do nelojalnega nižanja prodajnih cen prišlo v celotnem obravnavanem obdobju, saj v spisu ni bilo dokazov, da se je nabor izdelkov iz uvoza in prodaje industrije Unije v navedenem obdobju spremenil. V obdobju preiskave so cene kitajskega uvoza primerljivih vrst izdelka nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije za od 5,3 % do 13,8 %, prodajne cene industrije Unije pa se niso mogle zvišati na ravni, ki bi zadostovale za ustvarjanje zdravih stopenj dobička. Komisija je pri ugotavljanju oviranja dviga cen izhajala iz dejanskega stanja, ki ga je mogoče opazovati (izračuni za vsako vrsto posebej so pokazali, da so cene kitajskega biodizla nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije), ugotovila, da so bile povprečne splošne cene industrije Unije le malo nad njenimi povprečnimi proizvodnimi stroški, in sklenila, da bi se cene proizvajalcev Unije seveda zvišale bolj, kot so se, če ne bi bilo kitajskega nelojalnega nižanja prodajnih cen. Komisija je v okviru zdravega in naraščajočega povpraševanja pričakovala, da se bo razlika med povprečno prodajno ceno Unije in proizvodnimi stroški povečala, vendar se je razlika zmanjšala s 26 EUR/tono leta 2022 na 2 EUR/tono v obdobju preiskave. Komisija je ugotovila, da je bila v sklepni fazi postopka potrjena raven nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki se je v okviru blaga štela za znatno. Poleg tega so bile, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 176 zgoraj, ugotovitve o oviranju dviga cen potrjene s stopnjami nelojalnega nižanja ciljnih cen, določenimi za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(208)

Poleg navedenega je Komisija ugotovila, da iz prikaza v preglednici 3, ni razvidno, da je kitajski biodizel zmanjšal fizično povpraševanje po drugih vrstah biodizla, in sicer biodizlu iz poljščin, proizvedenem v Uniji, za dvakrat toliko, kot je navedeno v preglednici 3, zaradi „dvojnega štetja“ kitajskega biodizla, ki je podrobneje pojasnjeno v naslednjem oddelku.

(209)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 364 do 367 začasne uredbe potrjeni.

(210)

Popravek preglednice 6 iz oddelka 4.5.2.2 je imel manjši vpliv na nekatere tržne deleže, objavljene v preglednici 12 začasne uredbe. Dokončna preglednica 12 je naslednja:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(211)

Zbornica CCCMC je v svojih pripombah po začasnem razkritju vztrajala, da so proizvajalci Unije izgubili večino svojega tržnega deleža, ko se je povečal uvoz iz tretjih držav. Zbornica CCCMC je trdila, da se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za skoraj 10 odstotnih točk, kitajski tržni delež pa se je povečal za 2,6 odstotne točke, kar je veliko manj od uvoza iz tretjih držav. Zbornica CCCMC se je pritožila, da Komisija zaradi neobstoja informacij o surovinah za uvoz iz tretjih držav ni sprejela smiselnega sklepa o učinku tega uvoza in da je sprejela nepojasnjene predpostavke, v skladu s katerimi uvoz iz tretjih držav ne povzroča običajno višjih cen na trgu.

(212)

Komisija je potrdila, da so glede na razpoložljive informacije velik delež uvoza iz tretjih držav, razen Kitajske, predstavljali izdelki iz poljščin, kot je med drugim potrjeno v statističnem poročilu EBB za leto 2023 (81), poročilih GAIN o Kitajski (82) in Evropski uniji (83), tržnih informacijah (84) ter vrsti preiskav trgovinske zaščite, ki jih je opravila Komisija (85). V zvezi z uvozom iz Singapurja je Komisija zbrala dokaze, da cene takega uvoza niso odražale dejanskih tržnih razmer. Pri uvozu v Unijo s poreklom iz Združenega kraljestva (86) je šlo večinoma za blago, s katerim se trguje (87), po možnosti vključno z izravnavo položaja pri čezmejnih proizvajalcih iz Združenega kraljestva (88)/EU po transfernih cenah, ki jih Komisija ni mogla podrobneje izslediti. Poleg tega obstajajo znaki neobičajnih trgovinskih praks v sektorju v Združenem kraljestvu v obravnavanem obdobju (89). Tretjič, ustrezni organi Združenega kraljestva naftnim družbam izdajajo dovoljenja za aktivno oplemenitenje za uvoz biodizla, kar je olajšalo trgovanje z biodizlom, ki nima porekla iz Združenega kraljestva, v Unijo prek Združenega kraljestva, zaradi česar so statistični podatki zabrisani. Te prakse so se končale šele pred kratkim (90) (91),.

(213)

Komisija je potrdila, da je kitajski biodizel na osnovi rabljenega olja za kuhanje/odpadkov v obdobju preiskave omogočil hitrejše izpolnjevanje nekaterih nacionalnih obveznosti z manjšimi fizičnimi količinami biodizla in pritegnil višje cene na trgu Unije. V skladu z direktivami o energiji iz obnovljivih virov morajo države članice pri porabi energije doseči določen delež obnovljivih virov energije. Da bi države članice dosegle svoj skupni ciljni delež, imajo različne cilje/podredne obveznosti. V prometnem sektorju se lahko napredna biogoriva, in sicer biodizel, pridobljen iz rabljenega olja za kuhanje in nekaterih odpadnih maščob, pri doseganju nacionalnih ciljev štejejo dvakrat. To dvakratno štetje omejuje učinek povečanja obveznosti glede fizičnih količin mešanja, saj je za izpolnitev obveznosti potrebna manjša količina (tj. polovica) biogoriv.

(214)

Komisija je ugotovila, da gospodarski subjekti ne bi mogli tako hitro doseči svojega cilja (kot pri kitajskem biodizlu) z večino uvoženega biodizla iz drugih tretjih držav, ker je bil ta pridobljen iz poljščin. Komisija je zato sklenila, da je smiselna primerjava cen, količin in tržnih deležev biodizla različnega porekla mogoča le ob priznavanju zadevnega nabora izdelkov. Uvoz biodizla iz poljščin iz drugih tretjih držav ni izpodrinil biodizla Unije v (dvojnem) obsegu kot kitajski biodizel in ni mogel povzročiti škode do te mere, da bi oslabil vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in škodljivim položajem proizvajalcev Unije.

(215)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 368 do 372 začasne uredbe potrjeni ob upoštevanju dokončne preglednice 12 zgoraj.

(216)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 373 do 376 začasne uredbe potrjeni.

(217)

Zbornica CCCMC je po začasnem razkritju trdila, da sta povečanje proizvodnih stroškov in stroškov dela ter zmanjšanje produktivnosti potencialna vzroka za škodo industriji Unije. Komisija je zavrnila trditve zbornice CCCMC, ker je cenovni pritisk kitajskega biodizla preprečil industriji Unije, da bi pri cenah upoštevala zvišanje stroškov. Zato povečanje stroškov ni zmanjšalo ugotovljene vzročne zveze.

(218)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodne izjave 377 začasne uredbe potrjeni.

(219)

Zbornica CCCMC je trdila, da so proizvajalci Unije sami povzročili škodo zaradi svoje nezmožnosti proizvodnje biodizla, za katerega se uporablja premija za dvojno štetje.

(220)

Komisija se ni strinjala, da proizvajalci Unije niso mogli proizvajati biodizla, za katerega se uporablja premija za dvojno štetje. Komisija je opozorila na uvodno izjavo 57 začasne uredbe in na to, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen, pojasnjeno v oddelku 4.4.2 začasne uredbe, ugotovljeno za vsako vrsto posebej in da je bil kitajski biodizel primerjan z biodizlom, proizvedenim v Uniji iz istih surovin, za katere se uporablja ista vrsta premije (za dvojno štetje).

(221)

Zbornica CCCMC je trdila, da so proizvajalci Unije sami povzročili škodo zaradi velikih naložb, ki so povzročile negativen denarni tok in manjšo donosnost naložb.

(222)

Točka o povezavi med zmanjšano dobičkonosnostjo in naložbami proizvajalcev Unije je bila obravnavana v uvodnih izjavah 197 do 201 zgoraj. Komisija je opozorila, da je kitajski uvoz zmanjšal dobičkonosnost proizvajalcev Unije. Kot je prikazano v praznih vprašalnikih, namenjenih proizvajalcem Unije, je dobičkonosnost glavni dejavnik formule, ki se uporablja za določitev podatkov o denarnem toku in donosnosti naložb. V uvodni izjavi 359 začasne uredbe je navedeno, da so bile znatne naložbe v zadnjem delu obravnavanega obdobja že dolgo predvideni projekti in so se nanašale le na dve družbi.

(223)

Družba Excellence New Energy B.V. je trdila, da industrija Unije ni mogla konkurirati nobenemu uvozu, ker je bila ciljna cena 1 900–2 200 EUR/tono veliko višja od uvoznih cen. Komisija je pojasnila, da se ciljna cena 1 900–2 200 EUR/tono nanaša le na zelo specifičen nabor izdelkov, s katerim so bili primerjani kitajski modeli, in zato konkurenčnost industrije Unije zaradi nje ne more biti vprašljiva. Uvoz v preglednici 12 začasne uredbe se je nanašal na različne nabore izdelkov, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 370 začasne uredbe.

(224)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 378 do 380 začasne uredbe potrjeni.

(225)

Komisija je v skladu s tretjim pododstavkom člena 9(4) osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju pred razkritjem ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, v obdobju pred razkritjem, opisanem v uvodni izjavi 4, in je tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje škode.

(226)

Glede na podatke iz podatkovne zbirke Surveillance 2 je bil obseg uvoza iz Kitajske v štiritedenskem obdobju pred razkritjem za 58 % manjši od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da v obdobju pred razkritjem ni obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(227)

Komisija zato v zvezi s tem ni prilagodila stopnje odprave škode.

(228)

Več kitajskih strani je izpodbijalo ciljni dobiček v višini 11 %, uporabljen za izračun stopnje škode, z utemeljitvijo, da je bila taka stopnja dobička nerealna in/ali nesmiselna glede na razvoj trga in druge elemente (npr. regulativne spremembe, stroški) od leta 2013, tj. leta, ko je bila določena stopnja 11 %. Strani so Komisijo pozvale, naj določi novejši/bolj smiseln ciljni dobiček, pri čemer je zbornica CCCMC trdila, da bi moral biti dobiček dosegljiv za industrijo Unije. Skupina Jiaao je pričakovala ciljni dobiček, nižji od 11 %, saj naj bi se po njenem mnenju stopnje dobička v večini industrijskih sektorjev zaradi konkurence na trgu in tehnološkega napredka sčasoma znižale. Skupina Zhuoyue je menila, da bi bilo treba po odpravi protidampinških preiskav proti Argentini in Indoneziji leta 2018 določiti nov ciljni dobiček, ker naj bi taka odprava pomenila, da industrija Unije ni bila več oškodovana. Skupina Zhuoyue je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju te pripombe ponovila z utemeljitvijo, da je pričakovala, da bo raven dobičkonosnosti v zadnjih letih v običajnih konkurenčnih pogojih.

(229)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 384 začasne uredbe, Komisija ni mogla določiti stopnje dobička na podlagi let pred povečanjem uvoza iz Kitajske, saj je industrija Unije več let trpela zaradi pritoka dampinškega/subvencioniranega uvoza, zato se nobeno obdobje ni moglo šteti za obdobje, ki bi se nanašalo na običajne konkurenčne razmere na trgu Unije. Zato je Komisija uporabila dobiček, ki je bil za to vrsto industrije ugotovljen v prejšnjih preiskavah, vključno s preiskavo, zaključeno leta 2019. Osnovni dobiček je bil določen na 11 % (92). Trditev skupine Jiaao, da naj bi se stopnje dobička zaradi konkurence na trgu in tehnološkega napredka sčasoma znižale, je bila, kar zadeva sektor biodizla, neutemeljena. Razen 6 %, določenih v členu 7(2c) osnovne uredbe, kot je predlagala skupina Jiaao, nobena stran ni predlagala, kakšen bi bil po njenem mnenju (bolj) razumen osnovni dobiček. Trditve, da je 11 % neustrezen ciljni dobiček, so bile zavrnjene.

(230)

Kitajska stran je trdila, da neškodljiva cena, izračunana v uvodni izjavi 387 začasne uredbe, ne bi smela temeljiti na proizvodnih stroških iz preglednice 8 začasne uredbe, za katere se je štelo, da so nenormalni, in pozvala k prilagoditvi za izračun neškodljive cene (čeprav brez pojasnila, kako in za koliko), s čimer naj bi se odpravile nepravilnosti, kot so visoke cene energije zaradi vojne. Komisija je zavrnila trditve in opozorila, da so v preglednici 8 začasne uredbe predstavljeni proizvodni stroški za širši nabor izdelkov, kot so tisti, s katerimi se je nazadnje primerjal uvoz.

(231)

Povezani uvoznik Excellence New Energy B.V. je izrazil pomisleke o ciljni ceni, ki jo je določila Komisija, z utemeljitvijo, da je po prištetju ciljnega dobička v višini 11 % in stroškov izpolnjevanja obveznosti k proizvodnim stroškom v preglednici 8 začasne uredbe znesek komaj 1 508 EUR/tono. Komisija je pojasnila, da proizvodni stroški v preglednici 8 začasne uredbe odražajo širši nabor izdelkov kot proizvodni stroški, s katerimi so bili primerjani kitajski modeli.

(232)

Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava 389 začasne uredbe potrdi. Končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe je naslednja:

(233)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(234)

Odbor EBB (v imenu svojih članov) in družba Neste sta menila, da so ukrepi v interesu industrije Unije.

(235)

Zbornica CCCMC je trdila, da premisleki Komisije iz tega oddelka začasne uredbe niso prepričljivi, saj bo konkurenca z uvozom iz tretjih držav ostala, surovine za proizvodnjo biodizla pa se bodo prav tako uvažale. Komisija je navedla, da je zdrava konkurenca na trgu dobrodošla, in zavrnila trditve zbornice CCCMC.

(236)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili premisleki iz uvodnih izjav 392 do 394 začasne uredbe potrjeni.

(237)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, so bili premisleki iz uvodnih izjav 395 do 398 začasne uredbe potrjeni.

(238)

Družba Quatra, zbiralec rabljenega olja za kuhanje, je trdila, da bi izključitev trajnostnih letalskih goriv in rabljenega olja za kuhanje iz ukrepov povzročila uvoz takega blaga v Unijo in negativno vplivala na prizadevanja Unije za trajnostnost z odvračanjem od domačega pridobivanja rabljenega olja za kuhanje/surovin. Komisija je trditve zavrnila, saj rabljeno olje za kuhanje ni bilo zajeto v preiskavo.

(239)

Družba Chane, velik evropski ponudnik shranjevanja biogoriv, ki prav tako predeluje trajnostna letalska goriva, je trdil, da bi ukrepi ogrozili njene ambicije glede trajnostnosti in pomenili izzive za dinamiko dobavne verige, kar bi lahko vplivalo na razpoložljivost in dostopnost obnovljivih virov energije. Družbo Chane je skrbelo, da bi prišlo do motenj, neučinkovitosti skladišč, morebitne premajhne izkoriščenosti in negativnih finančnih posledic. Komisija je navedla, da bi ukrepi sicer lahko vplivali na nekatere tokove v dobavni verigi, vendar je bila razpoložljivost biodizla glede na proizvodno zmogljivost proizvajalcev Unije in številne uvoze zagotovljena. Ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvoza, temveč ponovni vzpostavitvi pogojev lojalne konkurence na trgu biodizla v Uniji.

(240)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, so bili premisleki iz uvodnih izjav 399 do 400 začasne uredbe potrjeni.

(241)

Zbornica CCCMC je v tem oddelku izpodbijala izjavo Komisije iz začasne uredbe, da je imela industrija Unije dovolj zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja, ker naj industrija Unije v obdobju preiskave ne bi bila uspešna in ker naj bi bili obeti za pridelavo oljne ogrščice slabi. Komisija se s tem ni strinjala glede na svoje ugotovitve o neizkoriščenih zmogljivostih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije, splošne ugotovitve v zvezi z industrijo Unije in številne surovine, iz katerih je mogoče izdelati biodizel.

(242)

Zbornica CCCMC je izpodbijala izjavo Komisije iz uvodne izjave 402 začasne uredbe, da bo imela uvedba ukrepov pozitiven učinek na trajnostnost in zmanjšanje emisij TGP (93). Komisija je opozorila na pomembnost dobrih kmetijskih praks, ki jih izvajajo nekateri proizvajalci Unije, pri sekvestraciji ogljika v tleh (94) in zavrnila trditve zbornice CCCMC.

(243)

Po začasnem razkritju je povezani uvoznik Excellence New Energy B.V. izpodbijal previsoke dajatve kot kontraproduktivne za širše cilje razogljičenja in tako kot zbornica CCCMC podvomil, ali so protidampinški ukrepi ustrezni v širšem okviru mednarodnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Zbornica CCCMC je dodala, da so zaradi negotovosti okoljske politike ovirane zelene naložbe podjetij in zelene inovacije ter da bi ukrepi vplivali na vrsto biodizla, ki ji je zakonodajalec EU najbolj naklonjen.

(244)

Komisija je ugotovila, da stopnja dajatev ni bila previsoka in ukrepi niso namenjeni preprečevanju uvoza, temveč ponovni vzpostavitvi pogojev lojalne konkurence na trgu biodizla v Uniji. Zaveze Komisije za boj proti podnebnim spremembam ni mogoče izpodbijati z uvedbo protidampinških ukrepov, če so pravno utemeljeni. Ugotovitve o upravičeni potrebi po ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev v Uniji so bile jasne. Navedeno je bilo, da bi zaprtje proizvajalcev biodizla v Uniji povečalo odvisnost od biodizla iz oddaljenih tretjih držav, kar bi imelo nasprotni učinek v smislu zmanjševanja ogljičnega odtisa Unije. Komisija je zavrnila trditve družbe Excellence New Energy B.V. in zbornice CCCMC.

(245)

Družba Excellence New Energy B.V. je trdila, da bi v primeru uvedbe ukrepov prišlo do motenj na terminalih in v pristaniščih. Trditev, ki ni bila utemeljena, je bila zavrnjena.

(246)

Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 404 do 405 začasne uredbe potrjeni.

(247)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(248)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(249)

Odbor EBB je navedel, da so se nekateri gospodarski subjekti s tem, da so uporabljali sistem masne bilance iz direktive o energiji iz obnovljivih virov, izogibali protidampinškim dajatvam na kitajski biodizel. Izpostavil je, da bi lahko trgovci zamenjali certifikate, ki se uporabljajo kot „dokazila o trajnostnosti“, med izdelki EU in izdelki iz tretjih držav tako, da bi v postopku T1 (tj. pred carinjenjem) poslali biodizel iz tretjih držav, katerega „dokazilo o trajnostnosti“ bi se prodalo v Uniji (in sicer za materiale, ki se pri ciljih EU glede obnovljivih virov upoštevajo dvakrat), fizični biodizel pa bi bil poslan na trg zunaj Unije. Komisija se ni strinjala, da bi se te dejavnosti lahko štele za prakse izogibanja, ki jih je treba obravnavati v okviru te preiskave.

(250)

Družba Neste in odbor EBB sta navedla, da bi izključitev sintetičnega parafinskega kerozina iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin/mešanih trajnostnih letalskih goriv iz ukrepov povečala tveganje izogibanja protidampinškim ukrepom za kitajski biodizel in oslabila popravljalni učinek ukrepov. V zvezi s tem je družba Neste opozorila, da za večino obnovljivih goriv ni posebnih ločenih oznak KN, in na dejstvo, da lahko sintetični parafinski kerozin iz hidroprocesiranih estrov in maščobnih kislin ter rastlinsko olje, obdelano z vodikom, spadata pod isto oznako blaga, če izpolnjujeta enake zahteve v zvezi z destilacijo. Odbor EBB je trdil, da je na meji težko razlikovati med trajnostnimi letalskimi gorivi in rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom.

(251)

Družba Neste in odbor EBB sta v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovila bistvo pripomb, povzetih v zgornji uvodni izjavi. Odbor EBB je trdil, da bi kitajska industrija hitro prešla z rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, na trajnostna letalska goriva, s čimer bi se izognila plačilu protidampinških dajatev na rastlinsko olje, obdelano z vodikom. Skupina EcoCeres se ni strinjala, da bi bilo mogoče hitro preiti na trajnostna letalska goriva. Odbor EBB je pozval Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop v zvezi z novim mehanizmom izvoznega davka na kitajsko rabljeno olje za kuhanje, ki naj bi pomagal absorbirati protidampinške dajatve, in subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, s katero bi se v bližnji prihodnosti znižale kitajske cene izvoza metil estrov maščobnih kislin, rastlinskega olja, obdelanega z vodikom, in trajnostnih letalskih goriv v Unijo. Odbor EBB je izrecno pozval k uvedbi novih oznak TARIC, specifičnih za trajnostna letalska goriva, za namene spremljanja, k skrbnemu spremljanju cene uvoza biodizla v Unijo in k preiskavi po uradni dolžnosti za pregled stopenj dampinga v tej preiskavi. Skupina EcoCeres je opozorila na orodja, ki so že na voljo za spremljanje gibanja biogoriv, in sicer na podatkovno zbirko Unije za biogoriva, ki jo je vzpostavila Komisija in deluje od leta 2024.

(252)

Komisija se je seznanila z zadevami, na katere sta opozorili strani, ter se zavezala, da bo spremljala tokove biodizla in trajnostnih letalskih goriv po uvedbi protidampinških ukrepov za kitajski biodizel, kot je opredeljen v členu 1 te uredbe. Zato so bile za namene spremljanja določene ločene oznake TARIC za trajnostna letalska goriva s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kot so opredeljena v členu 1 te uredbe.

(253)

Zbornica CCCMC je dvomila o obliki ukrepov. Komisija je zavrnila trditev zbornice CCCMC, ki je bila neutemeljena.

(254)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatve tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi subjekti, se ta stopnja ne more uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(255)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (95). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(256)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(257)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(258)

Če bi se, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(259)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(260)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(261)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v začasni uredbi, in do obsega, določenega v tej uredbi.

(262)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (96) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(263)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –