(1)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi možnostmi. Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. Člen 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da se ribolovne možnosti dodelijo državam članicam, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(2)

Zato bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 ribolovne možnosti določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(3)

Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/1, ki določa dolgoročne ukrepe upravljanja za jeguljo (Anguilla anguilla), kot je predvideno v Priporočilu GFCM/46/2023/16 o dolgoročnem načrtu upravljanja za jeguljo (geografska podobmočja GFCM 1–27). Priporočilo GFCM/47/2024/1 za leto 2025 ohranja šestmesečno obdobje prepovedi gospodarskega ribolova in prepoved rekreacijskega ribolova. Poleg tega navedeno priporočilo dejavnosti gospodarskega ribolova za steklene jegulje omejuje na obdobje dveh mesecev in dovoljuje tak ribolov le pod določenimi pogoji. Ti ukrepi se v skladu z navedenim priporočilom morajo uporabljati za vse morske vode Sredozemskega morja, za sladke vode in za brakične vode, kot so estuariji, obalne lagune in somornice. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(4)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/2, v katerem so določeni dolgoročni ukrepi za trajnostno izkoriščanje rdeče korale (Corallium rubrum), kot je predvideno v Priporočilu GFCM/43/2019/4 o načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje rdeče korale v Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1–27). Priporočilo GFCM/47/2024/2 za leto 2025 ohranja zamrznitev ribolovnega napora, izraženo kot največje število dovoljenj za ribolov, in omejitve nabiranja za rdečo koralo. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(5)

GFCM je na 46. letnem zasedanju leta 2023 sprejela Priporočilo GFCM/46/2023/14 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje delfink (Coryphaena hippurus) v Sredozemskem morju (geografska podobmočja 1 do 27). S tem priporočilom so se v skladu s previdnostnim pristopom ter za prehodno obdobje 2024–2026 uvedle zgornja meja zmogljivosti flote, zamrznitev zmogljivosti naprav za zbiranje rib na plovilo in omejitev ulova. Za rekreacijski ribolov navedeno priporočilo nadalje določa, da bi bilo treba upoštevati omejeno količino dnevnega ulova. Ti ukrepi so bili v pravo Unije za leto 2024 preneseni z Uredbo Sveta (EU) 2024/259 (2) in bi se morali še naprej prenašati v pravo Unije za leto 2025. Ti ukrepi ne posegajo v ukrepe upravljanja, ki jih bo Znanstveni svetovalni odbor v okviru GFCM predlagal za dolgoročni načrt upravljanja za obdobje 2027–2031.

(6)

Uredba (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je vzpostavila večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (geografska podobmočja GFCM 1,2,5,6,7,8,9,10 in 11). Navedeni načrt določa cilje in ukrepe za dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje v njem zajetih staležev. To vključuje ukrepe za doseganje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa (MSY) za ciljne staleže, s čimer se zagotovi, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(7)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2019/1022 bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(2) navedene uredbe (ciljni staleži) določiti tako, da se postopoma, po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, doseže ribolovna umrljivost na ravni MSY.

(8)

Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2019/1022 bi bilo treba določiti v skladu z razponom vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY) (razponi FMSY), ali na nižji ravni in v skladu z zaščitnimi ukrepi iz navedene uredbe. Razponi FMSY so določeni v ustreznih mnenjih STECF. Kadar ni na voljo ustreznih znanstvenih informacij, bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(2) ali člena 1(3) navedene uredbe določiti v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva v skladu s členom 4(6) navedene uredbe.

(9)

Poleg tega je treba ribolovne možnosti izraziti kot največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami in plovila s parangali, določen v skladu z ureditvijo ribolovnega napora iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/1022, ter kot največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico (Aristeus antennatus) in orjaško rdečo kozico (Aristaeomorpha foliacea) v globokih vodah, določene v skladu z znanstvenim mnenjem in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(10)

STECF je navedel, da je za doseganje ciljev največjega trajnostnega donosa za vse staleže rib v zahodnem Sredozemskem morju v letu 2025 v zvezi s plovili z vlečnimi mrežami potrebno nadaljnje znatno zmanjšanje ribolovne umrljivosti. Poleg tega je STECF opozoril na razlike v statusu najbolj ranljivega staleža v vsaki skupini staležev in menil, da je treba ribolovno umrljivost zmanjšati različno glede na enote za upravljanje napora (EMU), in sicer EMU 1 (geografska podobmočja GFCM 1, 2, 5, 6 in 7) in EMU 2 (geografska podobmočja GFCM 8, 9, 10 in 11). STECF je v svojem mnenju navedel, da bi bilo treba za najranljivejši stalež (oslič (Merluccius merluccius) v EMU 1 ter oslič v EMU 2) ribolovno umrljivost zmanjšati za 66 % v EMU 1 in za 38 % v EMU 2, da bi leta 2025 dosegli Fmsy. Na podlagi takega mnenja bi bilo zato treba za leto 2025 največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečnimi mrežami za vsako skupino ribolovnega napora zmanjšati za 66 % v EMU 1 in za 38 % v EMU 2, ob upoštevanju prispevkov posameznih držav članic k ribolovni umrljivosti, in odšteti od največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki je za leto 2024 določen v Uredbi (EU) 2024/259.

(11)

STECF je leta 2024 navedel, da plovila s parangali vplivajo na drstnice osliča, zlasti na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11. Prav tako je navedel, da je biomasa drstitvenega staleža osliča na geografskih podobmočjih GFCM 1, 5, 6 in 7 ter na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 še vedno pod mejno referenčno točko ohranitve (BLIM) v smislu člena 2(10) Uredbe (EU) 2019/1022, pa tudi da bi bilo treba ribolovno umrljivost zmanjšati za 66 % na geografskih podobmočjih GFCM 1, 2, 5, 6 in 7 ter za 38 % na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11, da bi leta 2025 dosegli FMSY. Zato bi bilo primerno na geografskih podobmočjih GFCM 1, 2, 5, 6 in 7 največji dovoljeni ribolovni napor za plovila s parangali za leto 2025 ohraniti na ravneh, kot so bile določene za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259 na podlagi člena 7(5) Uredbe (EU) 2019/1022. Na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 bi bilo primerno največji dovoljeni ribolovni napor za plovila s parangali za leto 2025 zmanjšati za 13 % glede na največji dovoljeni ribolovni napor, kot je bil določen za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259 na podlagi člena 7(5) Uredbe (EU) 2019/1022.

(12)

STEFC je leta 2024 navedel, da ribolovna umrljivost rdeče-modrih kozic na geografskih podobmočjih GFCM 1, 2, 5, 6 in 7 ostaja precej pod trajnostnimi ravnmi in da so zato poleg zmanjšanja ribolovnega napora potrebni nadaljnji ukrepi upravljanja. Navedel je zlasti, da bi bilo treba ulov v povprečju zmanjšati za 50 % oziroma natančneje za 25 % na geografskih podobmočjih GFCM 1 in 2, za 64 % na geografskem podobmočju 5 in za 62 % na geografskih podobmočjih GFCM 6 in 7, da bi do leta 2025 dosegli FMSY. Ob nadaljevanju ukrepov, sprejetih v letih 2022, 2023 in 2024, in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo zato primerno ureditev ribolovnega napora dopolniti z največjimi omejitvami ulova. Največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih GFCM 1, 2, 5, 6 in 7 bi bilo treba zmanjšati za 10 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259.

(13)

STEFC je leta 2024 navedel, da so za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 poleg zmanjšanja ribolovnega napora potrebni nadaljnji ukrepi upravljanja, in priporočil, da se skupni ulov zmanjša za 18 %. Zato je primerno ureditev ribolovnega napora dopolniti z največjimi omejitvami ulova, in sicer ob nadaljevanju ukrepov, sprejetih v letih 2022, 2023 in 2024, ter v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Največje omejitve ulova za rdeče-modro kozico na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 bi bilo treba zmanjšati za 6 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259.

(14)

STEFC je leta 2024 navedel, da so za orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 poleg zmanjšanja ribolovnega napora potrebni nadaljnji ukrepi upravljanja, in priporočil, da se skupni ulov zmanjša za 29 %. Zato je primerno ureditev ribolovnega napora dopolniti z največjimi omejitvami ulova, in sicer ob nadaljevanju ukrepov, sprejetih v letih 2022, 2023 in 2024, ter v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Največje omejitve ulova za orjaško rdečo kozico na geografskih podobmočjih GFCM 8, 9, 10 in 11 bi bilo treba zmanjšati za 6 % v primerjavi z ribolovnimi možnostmi, določenimi za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259.

(15)

Da bi spodbudili uporabo selektivnega orodja in določili območja dejanske prepovedi ribolova in tako zaščitili mladice in drstnice, je bil z Uredbo Sveta (EU) 2022/110 (4) vzpostavljen mehanizem nadomestil v ureditvi ribolovnega napora za plovila z vlečnimi mrežami. Ker STECF za leto 2025 še naprej priporoča nadaljnje izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja in dejansko prepoved ribolova za zaščito mladic in drstnic, ti ukrepi pa dokazano vplivajo na ribolovni napor, bi morale imeti države članice možnost, da posameznemu plovilu dodelijo dodatne ribolovne dni, če plovilo izpolnjuje vsaj enega od takih ukrepov. Zadevna država članica ne dodeli dodatnih ribolovnih dni, zaradi katerih bi bila presežena raven ribolovnega napora, ki je za zadevno skupino ribolovnega napora določena z Uredbo (EU) 2024/259.

(16)

V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/1022 se v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(2) navedene uredbe pod previdnostno referenčno točko (BPA) ali pod mejno referenčno točko (BLIM), sprejmejo popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev staležev nad ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(17)

GFCM je na 44. letnem zasedanju leta 2021 sprejela Priporočilo GFCM/44/2021/20 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje malih pelagičnih staležev v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za plovila z zaporno plavarico in plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo male pelagične vrste, za obdobje 2022–2029 uvedeni najvišja raven ulova in zadevna zgornja meja zmogljivosti flote. Te ukrepe, ki se nanašajo na leto 2025, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(18)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/4 o dolgoročni ribolovni ureditvi in določitvi omejitev ulova za male pelagične staleže v Jadranskem morju v letu 2025 (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), izhajajoč iz Priporočila GFCM/44/2021/20. V Priporočilu GFCM/47/2024/4 sta bili za leto 2025 določeni ločeni ravni ulova za sardona in sardele, kar izhaja iz izvajanja novih pravil o ribolovu. Porazdelitev med državami članicami temelji na preteklem ulovu posamezne države članice. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(19)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostni pridneni ribolov v Jadranskem morju (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), s katerim sta bili za nekatere pridnene staleže uvedeni ureditev ribolovnega napora in zgornja meja zmogljivosti flote. Te ukrepe, ki se nanašajo na leto 2025, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(20)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/5 o izvajanju ureditve ribolovnega napora za ključne pridnene staleže v Jadranskem morju v letu 2025 (geografski podobmočji GFCM 17 in 18), izhajajoč iz Priporočila GFCM/43/2019/5. Priporočilo GFCM/47/2024/5 določa splošno zmanjšanje ureditve ribolovnega napora za plovila z vlečno mrežo s širilkami za 5,2 % in ohranitev ravni napora, kot je bila določena za leto 2024, za plovila z vlečno mrežo z gredjo. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjega dovoljenega ribolovnega napora za plovila z vlečno mrežo s širilkami, določenega za leto 2024 z Uredbo Sveta (EU) 2024/259, odšteti 5,2 %, največji dovoljeni ribolovni napor za plovila z vlečno mrežo z gredjo pa ohraniti na ravneh iz leta 2024.

(21)

Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih in pridnenih vrst ter v skladu z odstavkom 33 Priporočila GFCM/44/2021/20 in odstavkom 13 Priporočila GFCM/43/2019/5 je primerno ohraniti obstoječe ribolovne vzorce ter slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst in dodelitev minimalnega napora za pridnene staleže.

(22)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/4 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v Sicilski ožini (geografska podobmočja GFCM 12 do 16), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/12 in GFCM/42/2018/5. S Priporočilom GFCM/45/2022/4 so bili uvedeni ureditev ribolovnega napora za osliča (Merluccius merluccius) in omejitve ulova za dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) ter zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Priporočilo GFCM/45/2022/4 za leto 2025 vsebuje zamrznitev ribolovnega napora na ravni iz leta 2024 in 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za dolgoostno rdečo kozico. Za izvajanje navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih omejitev ulova za dolgoostno rdečo kozico, določenih z Uredbo Sveta (EU) 2024/259, odšteti 3 %.

(23)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/5 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Sicilski ožini (geografska podobmočja GFCM 12 do 16), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/7 in GFCM/43/2019/6. S Priporočilom GFCM/45/2022/5 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2025 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259, odšteti 3 %.

(24)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/6 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Jonskem morju (geografska podobmočja GFCM 19 do 21), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/8 in GFCM/42/2018/4. S Priporočilom GFCM/45/2022/6 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2025 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259, odšteti 3 %.

(25)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/7 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje staležev orjaške rdeče kozice in rdeče-modre kozice v Levantinskem morju (geografska podobmočja GFCM 24 do 27), s katerim sta bili razveljavljeni priporočili GFCM/44/2021/6 in GFCM/42/2018/3. S Priporočilom GFCM/45/2022/7 sta bili uvedeni omejitev ulova in zamrznitev ribolovne zmogljivosti. Navedeno priporočilo za leto 2025 določa 3-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico. Za izvedbo navedenih ukrepov v pravu Unije bi bilo zato treba od največjih omejitev ulova za orjaško rdečo kozico in rdeče-modro kozico, določenih za leto 2024 z Uredbo (EU) 2024/259, odšteti 3 %.

(26)

GFCM je na 45. letnem zasedanju leta 2022 sprejela Priporočilo GFCM/45/2022/3 o večletnem načrtu upravljanja za trajnostno izkoriščanje okatega ribona (Pagellus bogaraveo) v Alboranskem morju (geografska podobmočja GFCM 1 do 3), s katerim so bila razveljavljena priporočila GFCM/44/2021/4, GFCM/43/2019/2 in GFCM/41/2017/2. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(27)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/3 o sprejetju dodatnih popravnih ukrepov za okatega ribona v Alboranskem morju (geografska podobmočja GFCM 1 do 3), s katerim je bilo spremenjeno Priporočilo GFCM/45/2022/3. S Priporočilom GFCM/47/2024/3 je bilo uvedeno 30-odstotno zmanjšanje omejitev ulova za leto 2025. Za prenos teh ukrepov v pravo Unije bi bilo od največje ravni ulova, določene za leto 2024 z Uredbo Sveta (EU) 2024/259, treba odšteti 30 %.

(28)

V skladu z znanstvenim mnenjem delovne skupine GFCM za Črno morje bi bilo treba ohraniti trenutno raven ribolovne umrljivosti papaline (Sprattus sprattus), da se zagotovi trajnostnost staleža papaline v Črnem morju (geografsko podobmočje GFCM 29). Zato je primerno nadaljevati z določitvijo avtonomne kvote za ta stalež.

(29)

GFCM je na 43. letnem zasedanju leta 2019 sprejela Priporočilo GFCM/43/2019/3 o spremembi Priporočila GFCM/41/2017/4 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba (Scophthalmus maximus) v Črnem morju (geografsko podobmočje GFCM 29). S Priporočilom GFCM/43/2019/3 je bil uveden posodobljen regionalni celotni dovoljeni ulov (TAC) in sistem za dodeljevanje kvot za romba ter nadaljnji ohranitveni ukrepi, zlasti dvomesečno obdobje prepovedi ribolova in omejitev ribolovnih dni na 180 dni na leto. V skladu s Priporočilom GFCM/43/2019/3 so ti dodatni ohranitveni ukrepi funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, saj bi bilo treba brez teh ukrepov zmanjšati TAC za romba, da se zagotovi obnovitev tega staleža. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(30)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 sprejela Priporočilo GFCM/47/2024/8 o večletnem načrtu upravljanja za ribolov romba v Črnem morju (geografsko podobmočje GFCM 29), s katerim sta bili spremenjeni priporočili GFCM/43/2019/3 in GFCM/41/2017/4. V Priporočilu GFCM/47/2024/8 je bil določen TAC za romba za obdobje 2025 do 2028. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(31)

GFCM je na 47. letnem zasedanju leta 2024 odobrila prenos neizkoriščene kvote Unije za romba za leto 2023 zaradi izrednih razmer, nastalih zaradi regionalnih razmer v Črnem morju. Ta ukrep bi bilo treba izvesti v pravu Unije. Porazdelitev ribolovnih možnosti, ki izhaja iz take premajhne izkoriščenosti, bi bilo treba izvesti na podlagi zadevnih prispevkov posameznih držav članic k premajhni izkoriščenosti, ne da bi se spremenil ključ dodelitve, določen v Uredbi (EU) 2024/259 za letno dodelitev TAC.

(32)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (5), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(33)

Uredba Sveta (ES) št. 847/96 (6) določa dodatne pogoje za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot za previdnostne in analitske staleže iz leta v leto, vključno s členoma 3 in 4 Uredbe. Na podlagi člena 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prožnosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, se vsakoletna prilagodljivost za kvote v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne bi smela uporabljati kumulativno. Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba po potrebi izključiti na podlagi biološkega statusa staležev.

(34)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2025. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati na dan po objavi –