(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 15. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom suspenzijskega polivinil klorida (S-PVC) s poreklom iz Egipta in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 2. oktobra 2023 vložil Trgovinski odbor za polivinil klorid (v nadaljnjem besedilu: pritožniki). Pritožba je bila vložena v imenu industrije S-PVC v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 14. junija 2024 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

(4)

Komisija je prejela več pripomb zainteresiranih strani.

(5)

Družba Foamalite Ltd (v nadaljnjem besedilu: Foamalite), uporabnica S-PVC s sedežem na Irskem, je izrazila zaskrbljenost zaradi „težave, specifične za Irsko“, saj ima njen glavni konkurent sedež na Severnem Irskem in lahko uvaža S-PVC z nižjimi dajatvami ter se spopada z večjo konkurenco uporabnika zunaj Unije, zlasti iz Turčije. Družba Foamalite izvozi približno tretjino svoje proizvodnje iz Unije, velik delež v Združeno kraljestvo. Komisija ugotavlja, da bi uporaba aktivnega oplemenitenja v Uniji omogočila uvoz S-PVC brez dajatev, kadar bi se oplemeniteno blago ponovno izvozilo. To bi zagotovilo, da dajatve ne bi vplivale na konkurenčnost družbe Foamalite zunaj Unije. V zvezi s konkurenco, ki jo predstavlja konkurent na Severnem Irskem, je Komisija ugotovila, da bodo za konkurenta na Severnem Irskem veljali enaki ukrepi kot za družbo Foamalite v Uniji, kot je določeno v členu 5 Protokola o Irski/Severni Irski k Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3).

(6)

Komisija je pojasnila, da se pripombe družb TCI Sanmar in Foamalite niso nanašale na točnost osnovnih izračunov dampinga in škode v smislu člena 19a osnovne uredbe. Zato Komisija teh pripomb v začasni uredbi ni obravnavala. Vendar so te pripombe obravnavane v uvodnih izjavah 35 in 36 v nadaljevanju.

(7)

Družba Formosa Plastics Corporation (v nadaljnjem besedilu: Formosa), ameriška proizvajalka, je trdila, da je Komisija v svojih izračunih storila več tiskarskih napak. Te pripombe so obravnavane v uvodni izjavi 60 v nadaljevanju.

(8)

Komisija je julija 2024 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1896 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst polivinil klorida (PVC) s poreklom iz Egipta in Združenih držav Amerike.

(9)

Po objavi začasnih ukrepov so vladi Egipta in Združenih držav, družbe TCI Sanmar Chemicals S.A.E. (v nadaljnjem besedilu: TCI Sanmar), Formosa, Oxy Vinyls, LP (v nadaljnjem besedilu: Oxy Vinyls) in Westlake Corporation (v nadaljnjem besedilu: Westlake) ter pritožniki v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložili pisna stališča o začasnih ugotovitvah.

(10)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanje družbe Oxy Vinyls je potekalo 3. oktobra 2024.

(11)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(12)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz S-PVC s poreklom iz Egipta in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju. Vlada Združenih držav Amerike, družbe TCI Sanmar, Formosa, Oxy Vinyls, Westlake, Shin-tech in Tricon Dry Chemicals ter Evropsko združenje za okenske profile iz PVC (European PVC Window Profiles Association – EPPA) so predložili pripombe v roku.

(13)

Pripombe, ki so bile predložene v zvezi z začasno uredbo in so jih strani ponovile v svojih pripombah k dokončnemu razkritju brez kakršnih koli novih vsebinskih elementov, so v tej uredbi obravnavane enkrat.

(14)

Po začasnem razkritju je Komisija od egiptovske in ameriške vlade ter družbe Formosa prejela pripombe v zvezi z reprezentativnostjo vzorca proizvajalcev Unije. Strani so podvomile v reprezentativnost vzorca Unije, ki je predstavljal približno 25 % ocenjene proizvodnje S-PVC in 26 % prodaje Unije. Vlada ZDA se je v zvezi s tem sklicevala na poročilo pritožbenega organa STO v zadevi ES – pritrdilni elementi, v kateri je bilo ugotovljeno, da domača industrija, ki predstavlja 27 % celotne ocenjene proizvodnje podobnega izdelka, ne izpolnjuje količinskega praga in ni v skladu s členom 4.1 protidampinškega sporazuma STO (5).

(15)

Prvič, Komisija ugotavlja, da nobena od zainteresiranih strani ni predložila pripomb o vzorcu proizvajalcev Unije, ko je bil ta sporočen v začetni fazi. Drugič, zadeva, ki jo omenja vlada ZDA, se nanaša na opredelitev „večjega deleža“ in začetek postopka v skladu s členoma 4.1 in 5.4 protidampinškega sporazuma STO, ne na vzorčenje. Ta člena se torej ne uporabljata za izbiro vzorca. Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(16)

Vlada ZDA je od Komisije zahtevala tudi pojasnilo o tem, kako je izbrala vzorec. Kot je navedeno v obvestilu o začetku (6), je Komisija ob začetku preiskav izbrala začasni vzorec, informacije o tem pa so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem (7). V obvestilu k dokumentaciji so bila navedena imena vzorčenih družb in merila, uporabljena za njihovo izbiro, tj. obseg proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU v obdobju preiskave. Strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb in je potrdila začasni vzorec.

(17)

Vlada ZDA in družba Formosa sta prav tako podvomili, da je vzorec vključeval dva izvajalca oplemenitenja. Družbi INOVYN Manufacturing Belgium SA in Vynova Wilhelmshaven GmbH vsekakor proizvajata S-PVC na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Komisija meni, da proizvodnja S-PVC na podlagi sporazuma o poslih oplemenitenja ne pomeni, da ta dva vzorčena subjekta nista proizvajalca, temveč ravno nasprotno. Kot je industrija Unije navedla v svojem odgovoru na te pripombe, je bila vključitev izvajalcev oplemenitenja potrebna tudi za zajetje različnih poslovnih modelov, ki se uporabljajo v Uniji. Subjekta, ki proizvajata S-PVC na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja, sta med največjimi proizvajalci S-PVC v Uniji. V nasprotju s trditvami vlade ZDA je Komisija upoštevala celotne proizvodne stroške proizvajalcev, potem ko je v ta namen pridobila dostop do računovodskih evidenc izvajalcev.

(18)

Družba Formosa je trdila tudi, da v odprti dokumentaciji ni bilo dovolj informacij o natančnih dogovorih med izvajalci oplemenitenja in njihovimi izvajalci, da bi lahko zainteresirane strani ocenile reprezentativnost vzorca.

(19)

Vendar družba Formosa ni predložila pripomb o predlaganem vzorcu industrije Unije, ko je bil ta dan na voljo v odprti dokumentaciji, niti ni med preiskavo predložila pripomb o popolnosti odprte dokumentacije. Vsekakor je odprta dokumentacija preiskave vsebovala dovolj podrobnosti za opredelitev izvajalcev oplemenitenja v zgodnejši fazi postopka, vključno z njihovo različno prodajno strukturo, zato so lahko zainteresirane strani ocenile reprezentativnost vzorca. Te trditve se zato zavrnejo.

(20)

Vlada ZDA in družba Formosa sta trdili, da Komisija pri izbiri vzorca ni upoštevala geografske porazdelitve industrije Unije. Komisija je v odgovor na to pripombo ponovila, da je bil vzorec proizvajalcev Unije v celoti izbran v skladu s členom 17 osnovne uredbe, saj so ga sestavljali trije največji proizvajalci Unije glede na proizvodnjo in prodajo Unije. Poleg tega imajo vsi ti proizvajalci Unije sedež v različnih državah članicah (Belgija, Nemčija in Nizozemska), kar zagotavlja dobro geografsko porazdelitev ob upoštevanju teže držav članic proizvajalk. Te pripombe se zato zavrnejo.

(21)

Pripombe glede reprezentativnosti vzorca Unije so bile torej zavrnjene.

(22)

Ker dodatnih pripomb glede vzorčenja ni bilo, se uvodne izjave 8 do 15 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava 16 začasne uredbe potrdi.

(24)

Vlada ZDA je pritožnikom očitala „pretirano redigiranje“ dokumentov, ki je po njenem mnenju oviralo zmožnost ameriških strani, da predložijo pripombe o ključnih elementih pritožbe. To bi bilo v nasprotju s členoma 6.4 in 6.5 protidampinškega sporazuma STO.

(25)

Komisija je to vprašanje analizirala. Ugotovila je, da je vlada ZDA napačno prikazala stanje, ko je navedla, da so „vse priloge k pritožbi v celoti zaupne“, čeprav ni bilo tako. Pri številnih prilogah je odprta različica popolnoma enaka zaupni različici. Pri številnih drugih prilogah nezaupna različica ustrezno odraža informacije iz zaupne različice, pri čemer ustrezno upošteva občutljive informacije družb. V nekaterih posebnih primerih nezaupni povzetek zaradi narave zadevnih informacij ni bil mogoč. V takih primerih so strani, ki so predložile informacije, to utemeljile, Komisija pa je zahtevo za zaupnost ocenila in sprejela. Komisija je zato sklenila, da je nezaupna različica pritožbe skladna z določbami člena 19(2) osnovne uredbe ter členov 6.4 in 6.5 protidampinškega sporazuma STO.

(26)

Vlada ZDA je očitala tudi dejstvo, da Komisija ni upoštevala pripomb družbe Oxy Vinyls glede pretirano redigiranega gradiva, ki ga je predložila industrija EU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija po pripombah družbe Oxy Vinyls stopila v stik z vzorčenim proizvajalcem Unije, ki je nato v roku, ki ga je določila Komisija, predložil revidirano nezaupno različico izpolnjenega vprašalnika.

(27)

Glede na zgornje ugotovitve so bile uvodne izjave 17 do 29 začasne uredbe potrjene.

(28)

Vlada ZDA in družba Formosa sta predložili pripombe v zvezi z omejenimi podaljšanji, odobrenimi proizvajalcem izvoznikom za izpolnjevanje protidampinškega vprašalnika, in neprožnostjo pri določanju časovnega razporeda preveritev, kar je povzročilo nepotrebne težave za anketirance iz ZDA. Vlada ZDA je za utemeljitev teh trditev opozorila na časovni zamik med podaljšanim rokom za odgovor na vprašalnik in uvedbo začasnih ukrepov ter med izvedbo preveritve na kraju samem in izdajo poročila o tej preveritvi.

(29)

Komisija je zavrnila te trditve in menila, da so navedeni primeri nepomembni, saj je proizvajalcem izvoznikom zaradi dela prostih dni Komisije za odgovor na vprašalnik dala na voljo več kot 37 dni, določenih v obvestilu o začetku, in da je skrbno določila časovni razpored preveritev, da bi se čim bolj prilagodila željam proizvajalcev izvoznikov. Opozorila je tudi na dejstvo, da je celoten preiskovalni postopek dolgotrajen in da so imeli proizvajalci izvozniki po predložitvi izpolnjenega vprašalnika več dodatnih priložnosti za predložitev manjkajočih in/ali dodatnih podatkov, vse do preveritev na kraju samem in tudi med njimi.

(30)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 30 in 31 začasne uredbe potrdita.

(31)

Družba Oxy Vinyls je navedla, da je Komisija izbrala obdobje preiskave na način, ki je zagotovil najslabši možni izid za izvoznike ZDA z vidika škode, kot je razvidno iz razlike med pogodbenimi cenami ZDA in Unije. Komisija je opozorila, da je bilo obdobje preiskave izbrano v skladu z njeno stalno prakso in členom 6(1) osnovne uredbe. Ta trditev se zato zavrne.

(32)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodna izjava 32 začasne uredbe potrdi.

(33)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 33 do 38 začasne uredbe.

(34)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 50 do 58 začasne uredbe.

(35)

Družba TCI Sanmar je trdila, da je prišlo do velike napake pri izračunu, saj sporočene vrednosti CIF, ki jih je uporabila Komisija, niso bile cene meja Unije, ker stroški prevoza in s tem povezani stroški za vse transakcije, opravljene po cenah FAS ali FCA, niso bili sporočeni v njenih preglednicah prodaje.

(36)

Komisija ugotavlja, da morajo proizvajalci izvozniki v skladu z njeno ustaljeno prakso in za zbiranje podatkov, potrebnih za oceno izvoznih cen in stopenj dampinga v skladu z veljavnimi določbami osnovne uredbe, za vsako izvozno transakcijo sporočiti ne le dejansko ceno na računu, ampak tudi ločeno ceno CIF iste transakcije. Če dobavni pogoj osnovne transakcije ni CIF, mora proizvajalec izvoznik oceniti to vrednost CIF. V obravnavani zadevi se je Komisija namreč oprla na vrednosti CIF, ki jih je predložila družba TCI Sanmar. Če je bil dobavni pogoj osnovne transakcije CIF, je Komisija vrednost CIF, ki jo je družba TCI Sanmar napačno sporočila, uskladila z dejansko vrednostjo na računu. Pripomba in pojasnilo Komisije sta se smiselno nanašala tudi na ceno CIF, uporabljeno pri izračunu stopnje škode (glej uvodni izjavi 129 in 130 začasne uredbe).

(37)

Družba TCI Sanmar se je v skladu z dokončnim razkritjem vrnila k svojim prejšnjim pripombam o tem vprašanju in trdila, da se je Komisija oprla na neustrezne vrednosti CIF in da je poznejša napaka pri izračunu delno nastala zaradi zahtev Komisije za spremembo podatkov, ki jih je družba TCI Sanmar prvotno predložila v izpolnjenem vprašalniku. Družba TCI Sanmar je dodala, da podatki Eurostata kažejo vrednost CIF v višini 926 EUR na tono, ki je znatno višja od vrednosti, ki jo je Komisija uporabila v svojih izračunih, tudi zato, ker vrednosti CIF Eurostata vključujejo maržo trgovca (med drugimi stroški), vrednosti CIF, ki jih je uporabila Komisija, pa ne.

(38)

Komisija pojasnjuje, da imajo v skladu z njeno ustaljeno prakso podatki, ki jih posamezne družbe sporočijo v izpolnjenih vprašalnikih, vključno z odgovori na poziv k dopolnitvi, prednost pred splošnimi in javnimi statističnimi podatki, zlasti če se uporabljajo za izračun za posamezno družbo. Statistični podatki niso podatki za posamezno družbo in tudi niso na voljo za vsako transakcijo posebej. Komisija je pojasnila tudi, da je na koncu za sporočanje točnih podatkov odgovorna vsaka stran, ki je predmet preiskave.

(39)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 59 in 60 začasne uredbe.

(40)

Opozoriti je treba, da mora Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(41)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške pakiranja.

(42)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške pakiranja. Popravki so bili izvedeni za stroške kredita, kadar so ti stroški vplivali na cene in primerljivost cen (glej tudi uvodno izjavo 47 te uredbe in uvodno izjavo 67 začasne uredbe).

(43)

Družba TCI Sanmar je po uvedbi začasnih ukrepov ponovila prejšnje trditve, da bi bilo treba normalne vrednosti prilagoditi navzdol zaradi učinkov valutne krize na egiptovsko gospodarstvo v obdobju preiskave. V ta namen se je družba TCI Sanmar sklicevala na uvodno izjavo 64 začasne uredbe, v kateri je povzeta prejšnja trditev družbe TCI Sanmar, ki je v bistvu pomenila uporabo menjalnega tečaja, ki ga je 6. marca 2024 določila egiptovska centralna banka (CBE), za izračun dampinga v zvezi s transakcijami, izvedenimi v obdobju preiskave, tj. med 1. oktobrom 2022 in 30. septembrom 2023. Družba TCI Sanmar je dodala, da osnovne okoliščine devalvacije EGP kažejo, da je bila v obdobju preiskave dejanska vrednost EGP znatno nižja od objavljenega tečaja banke CBE. Družba TCI Sanmar je v svojih stališčih po začasnem razkritju trdila, da Komisija v začasni uredbi ni obravnavala trditve družbe TCI Sanmar.

(44)

Egiptovska vlada je po objavi začasnih ukrepov prav tako predložila stališče, v katerem se je sklicevala na trditev družbe TCI Sanmar iz uvodne izjave 43 in dodala, da so predloženi dokazi (prilagoditev menjalnega tečaja dne 6. marca 2024) pomembni za to preiskavo. Egiptovska vlada se je v svojem stališču nejasno sklicevala na poročilo pritožbenega organa STO o Argentini – keramične ploščice, v katerem je pritožbeni organ STO ugotovil, da se dokazi po obdobju preiskave, ki so neposredno povezani s transakcijami v obdobju preiskave, ne bi smeli zavrniti kot nepomembni.

(45)

Komisija se sklicuje na uvodni izjavi 65 in 66 začasne uredbe, v katerih so bile pripombe v celoti obravnavane in zavrnjene. Komisija je menila, da je trditev egiptovske vlade napačna, ker je banka CBE določala veljavne menjalne tečaje v celotnem obdobju preiskave, ki bi jih bilo zato treba uporabiti za transakcije, opravljene v navedenem obdobju preiskave. Seveda se menjalni tečaj, določen 6. marca 2024, ne bi smel uporabljati za transakcije, izvedene v obdobju preiskave, ki je trajalo od 1. oktobra 2022 do 30. septembra 2023. V zvezi s tem se zdi, da uporaba menjalnega tečaja, ki ga je predlagala družba TCI Sanmar, ni v skladu z zahtevami iz člena 2(10), točka (j), osnovne uredbe.

(46)

Družba TCI Sanmar je v skladu z dokončnim razkritjem ponovno trdila, da uradni menjalni tečaji, ki jih je egiptovska centralna banka (CBE) določila za obdobje preiskave, ne odražajo tržne realnosti. Komisija ugotavlja, da ponovljena trditev ni mogla spremeniti prejšnje ocene Komisije iz uvodnih izjav 65 in 66 začasne uredbe ter uvodne izjave 45 te uredbe.

(47)

Družba TCI Sanmar je predložila drugo trditev v zvezi s primerjavo med normalnimi vrednostmi in izvoznimi cenami, na katero se je Komisija sklicevala v uvodni izjavi 67 začasne uredbe. Zaradi občutljive narave osnovnih dejstev je Komisija to trditev obravnavala le z družbo TCI Sanmar.

(48)

Družba TCI Sanmar je v skladu z dokončnim razkritjem ponovila trditev iz prejšnje uvodne izjave v zvezi s popravki za stroške kredita. Glede na občutljivo naravo osnovnih dejstev je Komisija ponovno potrdila zavrnitev te trditve samo v zvezi z družbo TCI Sanmar.

(49)

Egiptovska vlada je ponovila trditev družbe TCI Sanmar iz uvodne izjave 47, pri čemer je zgolj navedla, da bi bilo treba izvozne cene egiptovskega izvoznika TCI Sanmar prilagoditi navzgor na podlagi predloženih dokazov. Namen te trditve družbe TCI Sanmar je bil zvišati izvozno ceno, vendar je bila na podlagi analize trditve, ki jo je opravila Komisija, ta prilagojena navzdol. Egiptovska vlada je menila, da je Komisija z zavrnitvijo odobritve prilagoditve izvoznih cen družbe TCI Sanmar navzgor kršila člen 2(10) osnovne uredbe, ki določa načelo poštene primerjave med normalnimi vrednostmi in izvoznimi cenami. V zvezi s tem se je egiptovska vlada sklicevala na poročilo pritožbenega organa STO EU – pritrdilni elementi (Kitajska), v katerem je bila poudarjena potreba po pošteni primerjavi v skladu s členom 2.4 protidampinškega sporazuma.

(50)

Komisija potrjuje, da je zagotovila pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami. Osnovne podrobnosti je bilo mogoče zaradi zaupnosti posredovati le neposredno družbi TCI Sanmar.

(51)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 61 do 68 začasne uredbe potrdijo.

(52)

Ker v zvezi z izračunom stopnje dampinga ni bilo nobene sprejete trditve, se uvodna izjava 72 začasne uredbe potrdi.

(53)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(54)

Družba Westlake je v izpolnjenem vprašalniku navedla konsolidirane stroške proizvodnje klora in kavstične sode ter odštela prihodek, ustvarjen s prodajo kavstične sode. Komisija je v začasni fazi to prilagoditev zavrnila. Razlogi za ta pristop so bili podrobno opisani v individualnem razkritju družbi Westlake, in sicer:

(55)

Po začasnem razkritju je družba Westlake izpodbijala pristop Komisije v zvezi s tem vprašanjem. Trdila je, da je bistveno upoštevati dejstvo, da sta proizvodnji S-PVC in kavstične sode prepleteni in temeljita na skupnih dobičkih. V podporo tej trditvi se je sklicevala na opis proizvodnje PVC, ki ga je Komisija navedla v sklepu o preiskavi združitve INEOS/Solvay/JV (8). Komisija je v navedenem sklepu kavstično sodo opisala kot stranski proizvod pri proizvodnji PVC.

(56)

Komisija je najprej ugotovila, da družba Westlake ni predložila nobenih argumentov, s katerimi bi izpodbijala točke (ii) do (iv) uvodne izjave 54, ki so bile vključene v njeno individualno razkritje. Komentirala je le točko (v) (in s tem implicitno tudi točko (i)), pri čemer je navedla, da se ne strinja s tem, da se kavstična soda šteje za soproizvod. Družba Westlake je trdila, da bi bilo treba kavstično sodo šteti za stranski proizvod, kot je Komisija ugotovila v navedeni preiskavi združitve.

(57)

V zvezi z zadevo INEOS/Solvay/JV je Komisija ugotovila, da sklepi, ki jih v preiskavah združitev sprejme Generalni direktorat Komisije za konkurenco, niso zavezujoči za preiskave trgovinske zaščite, ki jih Generalni direktorat za trgovino izvaja v skladu z drugim sklopom pravil. Vsekakor objavljeni sklep v zadevi INEOS/Solvay/JV dejansko potrjuje, da je kavstična soda stranski proizvod elektrolize soli in vode in ne S-PVC. Navedeno je tudi, da je kavstična soda gospodarsko najpomembnejši stranski proizvod v sami vertikalni verigi PVC – in ne samo S-PVC (9).

(58)

Na podlagi navedenega je bila trditev družbe Westlake glede prilagoditve za kavstično sodo zavrnjena.

(59)

Družba Formosa je navedla več trditev v zvezi z izračunom normalne vrednosti. Prva trditev se je nanašala na domnevno napako, ki naj bi jo storila Komisija, ko je v fazi predhodnega razkritja najprej revidirala finančne prihodke in odhodke, navedene v preglednici dobičkonosnosti družbe Formosa, nato pa ob uvedbi začasnih ukrepov ni upoštevala pripomb družbe Formosa v zvezi s to revizijo. Druga domnevna napaka se je nanašala na oceno stroškov, povezanih s prevozom, navedenih v isti preglednici. Tretja trditev se je nanašala na obravnavo popustov pri prodaji. Četrta trditev se je nanašala na izračun prodajnih, splošnih in upravnih stroškov, kadar je treba konstruirati normalno vrednost. Zadnja trditev se je nanašala na metodologijo za izračun dobičkonosne prodaje družbe pri izračunu dampinga.

(60)

Štiri od teh trditev so bile zavrnjene, ena pa sprejeta. Razlogi za njihovo zavrnitev in sprejetje ene trditve so bili razkriti le družbi sami, saj pripombe niso bile povzete v odprti različici.

(61)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 73 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(62)

Po dokončnem razkritju je družba Formosa ponovila dve trditvi v zvezi z izračunom normalne vrednosti iz uvodne izjave 59, in sicer trditev v zvezi z zahtevo za revizijo razporeditve finančnih prihodkov in odhodkov, navedenih v preglednici dobičkonosnosti, ter metodološko trditev o tem, kako bi morala Komisija izračunati delež prodajnih, splošnih in upravnih stroškov.

(63)

Komisija je zavrnila obe trditvi na podlagi pojasnil, ki so bila že predložena v Prilogi III k posebnim dokumentom o razkritju, poslanim družbi Formosa 29. oktobra 2024 (10). Skratka, Komisija se je pri prvi trditvi oprla na preverjene podatke. V zvezi z drugo trditvijo je Komisija potrdila, da je bil delež prodajnih, splošnih in upravnih stroškov izračunan v skladu z uveljavljeno metodologijo za izračun dampinga kot delež prihodka od prodaje franko tovarna, navedenega v preglednici dobičkonosnosti.

(64)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 83 začasne uredbe, je bila v primeru posredne prodaje prek nepovezanih trgovcev v ZDA izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri je bil zadevni izdelek prodan navedenim trgovcem.

(65)

Družba Westlake je trdila, da v času prodaje tem nepovezanim trgovcem ni vedela, ali je bilo določeno prodano blago namenjeno v Unijo oziroma kakšne količine prodanega blaga so bile namenjene v Unijo. Trdila je, da zato cene te prodaje niso bile specifične za trg Unije in da za to prodajo ni bilo mogoče šteti, da odraža izvozne cene za Unijo. Zato je trdila, da se ta prodaja ne bi smela upoštevati pri izračunu dampinga. Komisija je opozorila, da je med preiskavo pridobila informacije, na podlagi katerih je lahko določila namembni kraj v EU za veliko število transakcij s temi nepovezanimi trgovci, pri čemer so bile v izračun izvozne cene vključene le tiste transakcije, za katere je bilo mogoče določiti namembni kraj v EU. Pri izračunu dampinga je bil izključen posredni izvoz, za katerega ni bilo mogoče potrditi namembnega kraja v EU. Komisija je ugotovila, da ni pomembno, ali je bila družba Westlake ob prodaji nepovezanemu domačemu trgovcu seznanjena s končnim namembnim krajem tega izvoza. Dejstva so pokazala, da so bile te prodajne transakcije prodaje v Unijo in so bile zato vključene v izračun dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 82 in 83 začasne uredbe potrdita.

(67)

Opozoriti je treba, da mora Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(68)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške ter stroške prevoza in zavarovanja. Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, stroški pakiranja, popusti in drugi popravki, kadar je to ustrezno.

(69)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge tozadevne stroške ter stroške prevoza in zavarovanja. Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, stroški pakiranja in popusti, kadar je to ustrezno.

(70)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 84 in 85 začasne uredbe potrdita.

(71)

Delno sprejeta trditev družbe Formosa je povzročila rahlo spremembo njene stopnje dampinga, in sicer se je s 70,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, povišala na 71,2 %.

(72)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(73)

Po objavi začasne uredbe je družba Formosa trdila, da dejstvo, da je več kazalnikov škode temeljilo na ocenah, vzbuja dvom o zanesljivosti navedenih kazalnikov.

(74)

Komisija je v odgovor na to pripombo navedla, da je makrokazalnike za oceno škode, kot sta obseg proizvodnje in prodaje itd., ocenila na podlagi informacij, ki jih je prejela od vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev Unije ter Eurostata, kot je v osnovi pojasnjeno v uvodni izjavi 100 začasne uredbe. Poleg tega družba Formosa ni opredelila nobenih posebnih težav v zvezi s temi ocenami ali predložila alternativnih ocen.

(75)

Te pripombe družbe Formosa so bile na podlagi navedenega zavrnjene.

(76)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 92 in 93 začasne uredbe potrjeni.

(77)

Po objavi začasne uredbe sta družbi Westlake in Oxy Vinyls ponovili svojo trditev, da bi bilo treba pri analizi škode upoštevati prihodke in dobičke od kavstične sode ter dejstvo, da se S-PVC in kavstična soda prepletata pri proizvodnji in na trgih. Družba Oxy Vinyls je zlasti trdila, da Komisija ni navedla zadostnih razlogov za zavrnitev, da bi bilo treba pri oceni škode upoštevati tudi dejavnost v zvezi s kavstično sodo. Poleg tega je družba Westlake trdila, da se proizvajalci S-PVC, ki so vključeni v proizvodnjo klora, zanašajo na skupne dobičke.

(78)

Komisija ugotavlja, da družbi Westlake in Oxy Vinyls nista predložili nobenih dodatnih dokazov, ki bi postavili pod vprašaj ugotovitve iz uvodne izjave 97 začasne uredbe in začasne ugotovitve, kot so pojasnjene v uvodnih izjavah 55 do 58. Komisija vsekakor opozarja, da vsi proizvajalci Unije niso vključeni v proizvodnjo klora. Poleg tega sta S-PVC in kavstična soda soproizvoda kloralkalnega postopka, kavstična soda pa ni soproizvod ali stranski proizvod pri proizvodnji S-PVC, zato bi ju bilo treba obravnavati ločeno.

(79)

Pripomba družbe Oxy Vinyls, da Komisija ni navedla zadostnih razlogov za zavrnitev kavstične sode pri analizi škode, je bila zelo nejasna in ni vsebovala pomembnih dejavnikov, ki bi zaradi te zavrnitve vplivali na industrijo Unije. Komisija se ne strinja z zgornjo navedbo družbe Oxy Vinyls iz naslednjih razlogov. Komisija je v uvodnih izjavah 96 in 97 začasne uredbe jasno pojasnila postopek proizvodnje izdelka v preiskavi pri različnih vzorčenih proizvajalcih Unije in pomen kavstične sode v njem. Komisija v zvezi s tem ponovno ugotavlja, da so vsi vzorčeni proizvajalci Unije kupovali klor od ločenih pravnih subjektov, bodisi povezanih bodisi nepovezanih. Zato je bila proizvodnja kavstične sode ločena od proizvodnega procesa S-PVC in ni vplivala na stroške proizvodnje ali dobičkonosnost izdelka v preiskavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Družba Oxy Vinyls je trdila tudi, da je imela Komisija dolžnost analizirati segmentacijo trga izdelka v preiskavi. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da za S-PVC ni bilo segmentacije trga, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 in 99 začasne uredbe. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih novih dokazov, ki bi postavili pod vprašaj začasni sklep o segmentaciji trga, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(80)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 94 do 99 začasne uredbe potrjeni.

(81)

Po dokončnem razkritju je družba Oxy Vinyls ponovila svojo trditev, da bi morala Komisija PVC in kavstično sodo obravnavati kot integrirani industriji, zaradi česar bi bila potrebna kumulativna obravnava pri oceni škode. V podporo tej trditvi se je sklicevala predvsem na opis proizvodnje PVC, ki ga je Komisija navedla v sklepu o preiskavi združitve INEOS/Solvay/JV.

(82)

V zvezi z navedenim Komisija vztraja pri svojem stališču, kot je navedeno v uvodni izjavi 57. Trditev je bila zato zavrnjena.

(83)

Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 100 do 103 začasne uredbe potrjeni.

(84)

Egiptovska vlada ter družbi TCI Sanmar in Westlake so izpodbijale kumulativno oceno učinkov uvoza iz Egipta in ZDA, saj je bil po njihovi oceni tržni delež uvoza iz Egipta zanemarljiv. Družbi Westlake in TCI Sanmar sta se v podporo svoji trditvi sklicevali tudi na sodbo Sodišča v zadevi Eurofer proti Komisiji (11), v kateri je Sodišče pojasnilo, da zahteva po 1-odstotnem deležu iz člena 5(7) in člena 9(3) osnovne uredbe ni obvezen prag, nad katerim Komisija ne more sklepati, da je uvoz iz določene države zanemarljiv.

(85)

Komisija ponovno poudarja, da so bili pogoji iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjeni. Ugotavlja tudi, da je bil uvoz iz zadevnih držav prav tako nad pragom zanemarljivosti, določenim v protidampinškem sporazumu STO (12). Komisija je opozorila, da je uvoz iz Egipta v obdobju preiskave dosegel 1,92-odstotni tržni delež, kar je očitno nad pragom de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Poleg tega je Sodišče v zadevi Eurofer proti Komisiji navedlo, da se lahko tržni delež, ki „zelo malo“ presega 1 %, šteje za zanemarljiv, pri čemer ima Komisija določeno diskrecijsko pravico, da oceni, kaj se v posameznem primeru šteje za zanemarljivo. V tej preiskavi 1,92-odstotni tržni delež v obdobju preiskave ni „zelo malo“ presegal 1 % in se zato ni štel za zanemarljivega.

(86)

Na podlagi navedenega so bile uvodne izjave 104 do 107 začasne uredbe potrjene.

(87)

Po dokončnem razkritju je družba TCI ponovila svojo trditev o nekumulativni obravnavi, pri čemer se je sklicevala na sodbo Sodišča v zadevi Eurofer proti Komisiji. Komisija meni, da je ustrezno preučila svojo trditev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 85. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(88)

Družba Westlake je podvomila v metodologijo Komisije, izbrano za oceno obsega uvoza E-PVC, ki se uvršča pod oznako KN 3904 10 00 . Družba Westlake je zlasti podvomila, kako je bilo ugotovljeno, da 4 % obsega uvoza pod navedeno oznako KN predstavljajo obseg uvoza E-PVC v EU. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102 začasne uredbe, je Komisija v zvezi s tem razdelitev uvoza pod oznako KN 3904 10 00 med obe vrsti PVC izvedla na podlagi tržnih informacij, vključenih v pritožbo. Poleg tega Komisija ugotavlja, da družba Westlake ni predložila nobenih dokazov, da so bile ocene Komisije napačne, ali alternativne, primernejše metodologije za izračun deleža E-PVC. Poleg tega zgolj izražanje dvomov brez opredelitve kakršnih koli težav ne zadostuje za izpodbijanje pristopa Komisije, ki temelji na tržnih informacijah. Družba Oxy Vinyls je trdila, da dampinški uvoz iz ZDA ni znatno narasel, saj je uvoz v celotnem obdobju preiskave kazal upadanje. Komisija ugotavlja, da ta argument temelji na četrtletnih podatkih o uvozu iz ZDA v obdobju preiskave, in ker je bil uvoz v zadnjem četrtletju obdobja preiskave najmanjši, je sklenila, da je uvoz upadal. Preglednica 1 prikazuje četrtletni razvoj uvoza. V vseh štirih četrtletjih obdobja preiskave je bil uvoz iz zadevnih držav večji od četrtletnega uvoza, ugotovljenega leto prej.

Preglednica 1

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah), četrtletni razvoj

(89)

Na podlagi navedenega je Komisija zavrnila pripombe in potrdila sklepe iz uvodnih izjav 108 do 110 začasne uredbe.

(90)

Družba Oxy Vinyls je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni obravnavala njene trditve v zvezi z domnevnim pretovarjanjem uvoza iz ZDA v Združeno kraljestvo prek držav članic EU, zaradi česar je bil v tem postopku evidentiran večji obseg uvoza iz ZDA.

(91)

Komisija je ugotovila, da podatki o uvozu, pridobljeni od Eurostata, ne vključujejo blaga, ki prispe v pristanišča Unije in se prek tranzitnega postopka pretovori v druge namembne kraje, temveč zajemajo blago, ki se sprosti v prosti promet na carinskem območju Unije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(92)

Družba Oxy Vinyls je nadalje trdila, da se dampinški uvoz iz ZDA ni dejansko povečal, temveč je vsako povečanje sovpadlo z obdobji višje sile, kar kaže, da je bil uvoz namenjen zgolj odpravljanju pomanjkanja ponudbe na trgu Unije.

(93)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da se je večina primerov višje sile zgodila na začetku obravnavanega obdobja, tj. v letih 2020 in 2021, zato z njimi ni mogoče pojasniti škode, ki se je pokazala v obdobju preiskave po močnem povečanju dampinškega uvoza v drugi polovici leta 2022.

(94)

Glede na navedeno so bile trditve družbe Oxy Vinyls po dokončnem razkritju zavrnjene.

(95)

Po objavi začasne uredbe je družba TCI Sanmar trdila, da dejstvo, da so bile uvozne cene v obdobju preiskave nižje od cen Unije, ne zadostuje za dokaz, da je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela škodo. Družba je Komisijo pozvala, naj uporabi enak pristop kot v sklepu o pentaeritritolu (13) in konča preiskavo.

(96)

Zadeva, ki jo je navedla družba TCI Sanmar, sploh ni bila upoštevna za to preiskavo, saj je bilo dejansko stanje v sklepu o pentaeritritolu zelo drugačno. V navedeni preiskavi se je obseg dampinškega uvoza v obdobju preiskave povečal za 8 %, medtem ko se je v tej preiskavi dampinški uvoz med letom 2022 in obdobjem preiskave povečal za 91 %, saj se je obseg v obdobju preiskave podvojil (od leta 2020 do leta 2022 se je obseg dampinškega uvoza povečal za 131 286 ton, od leta 2022 do obdobja preiskave pa se je obseg dampinškega uvoza povečal za nadaljnjih 157 119 ton). Vsekakor se dejstva vsakega protidampinškega postopka preučijo posamično in Komisija ni vezana na sklepe, sprejete v drugih zadevah (14). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(97)

Poleg tega je družba Oxy Vinyls pozvala k dinamični oceni nelojalnega nižanja prodajnih cen za celotno obravnavano obdobje, pri čemer je trdila, da ocena Komisije ni primerna, ker je statična. Družba Oxy Vinyls je v podporo navedla številna poročila STO (15). Ista stran je trdila, da je obstajala opazna razlika med promptnimi in pogodbenimi cenami proizvajalcev iz ZDA in Unije ter da bi morala Komisija škodo in dampinške cene primerjati z uporabo istega sklopa cen.

(98)

Nazadnje, vlada ZDA je trdila, da je analiza Komisije o nelojalnem nižanju prodajnih cen temeljila izključno na cenah CIF, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcev ZDA v obdobju preiskave, ter da sklicevanje na isto 12-mesečno obdobje pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen in izračunih stopnje dampinga ni upoštevalo temeljnih razlik med obema analizama.

(99)

Komisija ugotavlja, da je bila njena analiza nelojalnega nižanja prodajnih cen opravljena v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija izvedla primerjavo cen za celotno obravnavano obdobje, pri čemer je preučila gibanje cen in ga združila s podrobnimi izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen in nelojalnega nižanja ciljnih cen, in sicer na podlagi podatkov, specifičnih za posamezno družbo, tako na strani proizvajalca izvoznika kot na strani industrije Unije, za obdobje preiskave. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 115 in 116 začasne uredbe, je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen izračunana na ravni vrste izdelka, v vprašalnikih za proizvajalce izvoznike in vzorčene proizvajalce Unije pa je Komisija od teh strani zahtevala, naj podatke o prodaji, ki temeljijo na vrstah izdelka, predložijo samo za obdobje preiskave. Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb k vprašalniku in trdila, da bi morala Komisija od proizvajalcev izvoznikov in vzorčenih proizvajalcev Unije zahtevati, naj sporočijo podatke o prodaji na ravni vrste izdelka za celotno obravnavano obdobje, niti ni nobena stran predložila pripomb glede dejstva, da struktura kontrolne številke izdelka ne zahteva razlikovanja med promptno in pogodbeno prodajo. Na podlagi navedenega so bile pripombe o nelojalnem nižanju prodajnih cen zavrnjene.

(100)

Družbi Oxy Vinyls in Westlake sta trdili tudi, da ni dokazov o povezavi med cenami industrije Unije in uvozom, temveč da so morali proizvajalci Unije znižati cene zaradi tržne dinamike in ne zaradi učinka uvoza. Poleg tega sta družbi TCI Sanmar in Oxy Vinyls trdili, da ni dokazov o oviranju dviga cen. Vlada ZDA je trdila tudi, da je Komisija ugotovila, da je uvoz iz Egipta in ZDA oviral dvig cen podobnega izdelka le v obdobju preiskave.

(101)

Komisija je ugotovila, da obstaja jasna povezava med povečanjem obsega uvoza iz zadevnih držav in postopnim znižanjem uvoznih cen v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije ni mogla prodajati po cenah, s katerimi bi se pokrili njeni stroški proizvodnje, in je posledično v obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo. Ta povezava je bila dejansko jasna, če upoštevamo razlike med letom 2022 in obdobjem preiskave, ko se je obseg uvoza povečal za 91 %, tržni delež pa za 116 %, kar je povzročilo 28-odstotno znižanje cen industrije Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(102)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 111 do 117 začasne uredbe potrjeni.

(103)

Po dokončnem razkritju je družba Oxy Vinyls ponovila svojo prejšnjo trditev v zvezi z dinamično oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen. Komisija vztraja pri svojih ugotovitvah, kot so navedene v uvodni izjavi 99.

(104)

Poleg več pripomb o specifičnih kazalnikih škode, ki so bile obravnavane v vsakem oddelku, je Komisija prejela pripombe družbe Formosa o njeni splošni analizi škode. Družba Formosa je trdila, da Komisija ni zagotovila trdnih dokazov o škodi za proizvajalce Unije, saj več kazalnikov škode ni kazalo negativnega gibanja, temveč so ostali pozitivni ali vsaj stabilni, kot na primer proizvodna zmogljivost, cene in dobičkonosnost. Poleg tega se lahko zmanjšanje tržnega deleža šteje za zanemarljivo le zato, ker je industrija Unije tudi v obdobju preiskave ostala nad 80 %.

(105)

Komisija različnih kazalnikov ni obravnavala ločeno, temveč je vse kazalnike škode obravnavala skupaj in kljub trditvam družbe Formosa je večina teh kazalnikov kazala negativno gibanje. Poleg tega za ugotovitev znatne škode ni pravne zahteve, da vsi kazalniki škode kažejo negativno gibanje.

(106)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih specifičnih pripomb, sta bili uvodni izjavi 118 in 122 začasne uredbe potrjeni.

(107)

Vlada ZDA je Komisiji očitala, da je za oceno proizvodnje S-PVC v Uniji v obdobju preiskave začasno uporabila uradne statistične podatke za leto 2022.

(108)

Komisija je za oceno proizvodnje S-PVC v Uniji uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke. Poleg tega vlada ZDA ni predložila nobenih dokazov, ki bi postavili pod vprašaj zanesljivost podatkov, ki jih je uporabila Komisija, ali novejših podatkov za oceno proizvodnje.

(109)

Po objavi začasne uredbe je Eurostat objavil najnovejše podatke o proizvodnji zadevnega izdelka za leto 2023 (16). Po tej posodobitvi je relativna teža proizvajalcev S-PVC v obdobju preiskave postala 65 % celotne proizvodnje. Analiza, ki jo je Komisija opravila na podlagi podatkov za leto 2022, pri kateri je delež proizvajalcev S-PVC znašal 66 %, je torej ostala veljavna za določitev proizvodnje Unije v obdobju preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(110)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 123 do 127 začasne uredbe potrjeni.

(111)

Družba TCI Sanmar je trdila, da dejstvo, da je industrija Unije izgubila skorajšnji monopol na trgu Unije, ni posledica škodljivega dampinga, temveč zgolj kaže na običajen konkurenčni proces in ciklično naravo industrije z nihanji povpraševanja in spremembami deleža ponudbe. Družba TCI Sanmar je trdila, da je v sodbi Hubei (17) Splošno sodišče menilo, da je treba zmanjšanje tržnega deleža obravnavati glede na dejstvo, da je imela industrija velik tržni delež.

(112)

Komisija opozarja, da okoliščine preiskave, na kateri temelji sodba Hubei, niso bile enake kot v obravnavanem primeru. V navedeni sodbi je zlasti navedeno, da „kot v bistvu pravilno trdi tožeča stranka, so razen razvoja tržnega deleža industrije Skupnosti vsi zgoraj našteti gospodarski dejavniki pozitivni in skupaj kažejo podobo industrije, ki je v zagonu, in ne podobe industrije, ki bi bila občutljiva ali ogrožena“ (18). Zato Komisija meni, da iz navedene sodbe ni mogoče sklepati, da je presoja Splošnega sodišča v zvezi s tržnim deležem pomembna za to preiskavo, v kateri je obstajalo več negativnih dejavnikov, ki dokazujejo škodo, poleg izgube tržnega deleža in dejstva, da je PVC v nasprotju s proizvodnjo brezšivnih cevi in cevi iz železa ali jekla ciklična industrija, ki je poleg tega v obravnavani zadevi ohranila stabilno proizvodno zmogljivost, kot je navedeno v uvodnih izjavah 126 in 127 ter 187 začasne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(113)

Na podlagi navedenega so bile uvodne izjave 128 do 132 začasne uredbe potrjene.

(114)

V zvezi s tem kazalnikom ni bila prejeta nobena pripomba. Zato je bila uvodna izjava 133 začasne uredbe potrjena.

(115)

V zvezi s tema kazalnikoma ni bila prejeta nobena pripomba. Zato so bile uvodne izjave 134 do 138 začasne uredbe potrjene.

(116)

V zvezi z višino stopnje dampinga in okrevanjem od preteklega dampinga niso bile prejete nobene pripombe. Zato sta bili uvodni izjavi 139 in 140 začasne uredbe potrjeni.

(117)

Vlada ZDA se je sklicevala na dokaze, ki jih je predložila družba Oxy Vinyls v zvezi z dejstvom, da so se stroški etilena na trgu EU povečali za skoraj 50 odstotkov in da so bili stroški etilena na trgu EU v prvi polovici leta 2023 več kot trikrat višji od stroškov etilena na trgu ZDA, ter dejstvo, da to v začasni uredbi ni bilo obravnavano. Hkrati je družba Oxy Vinyls priznala, da je znatno povečanje stroškov etilena v Uniji doseglo vrh leta 2022.

(118)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil etilen, glavna surovina pri proizvodnji S-PVC, ustrezno upoštevan skupaj z drugimi proizvodnimi dejavniki v preglednici 7 začasne uredbe. Ker pa je bila škoda vidnejša v obdobju preiskave, ko se je uvoz iz zadevnih držav v primerjavi z letom 2022 skoraj podvojil, vrh stroškov etilena leta 2022 ni bil škodljiv dejavnik za škodljivi položaj industrije Unije v obdobju preiskave. Opozoriti je treba tudi, da bi industrija Unije, če ne bi bilo dampinškega uvoza, lahko zvišala cene, da bi si povrnila stroške (za več podrobnosti glej preglednico 1 za četrtletni razvoj uvoza iz zadevnih držav).

(119)

Družba Oxy Vinyls je po dokončnem razkritju trdila, da so se stroški etilena v letu 2023 še naprej zviševali, kar je pomenilo stalen pritisk na proizvajalce Unije. Medtem ko družba Oxy Vinyls v zvezi s tem ni predložila nobenih ustreznih dokazov, je Komisija z vpogledom v javno dostopne statistične podatke ugotovila, da je bila povprečna svetovna cena etilena v obdobju preiskave za 16 % nižja od povprečne cene leta 2022 (19). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(120)

Družba Oxy Vinyls je trdila, da se proizvajalci Unije v obdobju preiskave niso začeli prilagajati cenam, temveč so morali zaradi tržne dinamike v obdobju preiskave svoje cene znižati. Družba Oxy Vinyls je trdila, da so proizvajalci Unije po treh letih nenehnega zviševanja cen preprosto zašli v nevarnost, da bodo odgnali stranke, ki delujejo na vedno bolj skrčenem trgu. Ugotovljeno je bilo, da industrija Unije v obdobju preiskave ni mogla zvišati cen, da bi pokrila stroške, zaradi močnega povečanja dampinškega uvoza in ne zaradi druge tržne dinamike ali odganjanja strank, kot je trdila družba Oxy Vinyls. Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 141 do 143 začasne uredbe potrjeni.

(121)

V zvezi s stroški dela ni bila prejeta nobena pripomba. Zato so bile uvodne izjave 144 do 146 začasne uredbe potrjene.

(122)

V zvezi z zalogami ni bila prejeta nobena pripomba. Zato sta bili uvodni izjavi 147 in 148 začasne uredbe potrjeni.

(123)

Vlada ZDA ter družbi Oxy Vinyls in TCI Sanmar so trdile, da je škodo, ki jo je ugotovila industrija Unije, mogoče pojasniti z velikimi naložbami v obdobju preiskave. Trdile so, da so navedene naložbe negativno vplivale na stroške proizvodnje in dobiček vzorčenih proizvajalcev Unije.

(124)

Komisija je priznala, da so bile znatne naložbe posledica potrebe po zagotavljanju skladnosti z veljavnimi predpisi (z drugimi besedami, da se omogoči nadaljnje poslovanje). Vendar ugotovljene škode ni mogoče pripisati tem naložbam, ker se take naložbe amortizirajo v dolgih obdobjih in niso povečale tekočih stroškov amortizacije ter zato niso prispevale k ugotovljeni škodi, zaradi katere je industrija Unije v obdobju preiskave ustvarjala izgubo.

(125)

Za ponazoritev nepravilnosti trditev, ki so jih navedle te strani, so v naslednji preglednici prikazani zneski naložb in stroški amortizacije v obravnavanem obdobju. Iz preglednice je razvidno, da so se naložbe sicer povečale, vendar se je skupna amortizacija proizvodnih stroškov S-PVC za vzorčene proizvajalce v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 odstotnih točk, saj so družbe odložile naložbe. To kaže, da izgub, ki jih je imela industrija Unije v obdobju preiskave, ni mogoče povezati z ravnjo izvedenih naložb.

Preglednica 2

Naložbe in stroški amortizacije (v EUR)

(126)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodih izjav 149 do 154 začasne uredbe potrjeni.

(127)

Družba Oxy Vinyls je po dokončnem razkritju trdila, da so vse višji stroški izpolnjevanja obveznosti, povezani s številnimi okoljskimi in socialnimi prizadevanji Unije, pomemben dejavnik pri morebitni škodi, ki bi jo lahko utrpela industrija Unije, in zahtevala, da se to ustrezno upošteva pri oceni Komisije. Nadalje je trdila, da so proizvajalci Unije dodelili sredstva za namene skladnosti proti koncu obravnavanega obdobja, ko se je domnevna škoda začela. Trdila je tudi, da so ti stroški prispevali k zmanjšanju donosnosti naložb proizvajalcev Unije ob koncu obravnavanega obdobja.

(128)

Komisija se najprej sklicuje na uvodni izjavi 124 in 125, v katerih so analizirani stroški izpolnjevanja obveznosti v obliki amortizacije. Njihov vpliv na naložbe je bil ustrezno upoštevan v analizi škode. V zvezi z donosnostjo naložb je bilo to ocenjeno v uvodnih izjavah 153 in 159 začasne uredbe, v katerih je bilo očitno, da se je zaradi položaja proizvajalcev Unije, ki so v obdobju preiskave ustvarjali izgubo, razvijala negativno.

(129)

Družba Oxy Vinyls je po dokončnem razkritju trdila, da njena trditev po začasnem razkritju, da nezmožnosti proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala ni mogoče razumno pripisati uvozu iz ZDA, v dokončnem razkritju ni bila obravnavana.

(130)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, je Komisija preučila poseben položaj vzorčenih družb in ugotovila različne razloge, zaradi katerih imajo te družbe težave pri pridobivanju sredstev v okviru njihove prerazporeditve na ravni skupine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 154, so bili namreč priznani dajanje prednosti naložbam v drugih regijah sveta, neodpravljanje ozkih grl v proizvodnem procesu, izredni tekoči proračunski rezi in drugo. Vendar vloge dampinškega uvoza ni bilo mogoče prezreti zaradi njegovega učinka na položaj teh proizvajalcev v obdobju preiskave, v katerem so ustvarjali izgubo, in posledične negotovosti glede prihodnosti. Trditev družbe Oxy Vinyls je bila zato zavrnjena.

(131)

Vse trditve strani po začasni uredbi so bile zavrnjene. Komisija je zato na podlagi ugotovitev, razkritih v začasni uredbi, sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, zato so bile uvodne izjave 155 do 161 začasne uredbe potrjene.

(132)

Družba TCI Sanmar je nasprotovala trditvi, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije, pri čemer je trdila, da (i) je bilo močno povečanje obsega uvoza izmerjeno na podlagi izjemno nizkega izhodišča, in sicer 1-odstotnega tržnega deleža, in da je industrija Unije v obdobju preiskave ohranila prevladujoč 80-odstotni tržni delež, (ii) da cene uvoza niso bile škodljive in da je bila industrija dobičkonosna v celotnem obravnavanem obdobju, razen v obdobju preiskave, ter (iii) da je bil vzrok za izgube industrije Unije v obdobju preiskave visoka raven naložb. Komisija je menila, da so bili ti elementi obravnavani v drugih oddelkih: glej uvodne izjave 85, 96, 99, 124 in 125.

(133)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 163 do 170 začasne uredbe potrjeni.

(134)

Družba Formosa je nasprotovala trditvi, da je uvoz iz tretjih držav ostal razmeroma stabilen, in Komisijo pozvala, naj natančneje preuči uvozna gibanja.

(135)

Komisija je potrdila, da je bil uvoz iz vseh tretjih držav, razen zadevnih držav, v obdobju preiskave stabilen glede na leto 2020 (322 205 ton v obdobju preiskave v primerjavi s 317 781 tonami leta 2020 v absolutnih številkah) in da se je njegov tržni delež le zmerno povečal (z 8 % leta 2020 na 10 % v obdobju preiskave). Poleg tega Komisija ugotavlja, da družba Formosa ni pojasnila, kaj točno bi morala Komisija analizirati drugače, niti ni predložila dokazov, ki bi izpodbijali sklep Komisije v zvezi z uvozom iz tretjih držav. Zato je bila ta trditev družbe Formosa zavrnjena.

(136)

Družba TCI Sanmar je trdila, da je bil uvoz iz Mehike znaten in da je težko razumeti, kako je lahko Komisija štela, da ima uvoz iz zadevnih držav učinek oviranja dviga cen, uvoz iz Mehike pa ne. Cene uvoza iz Mehike so bile v obdobju preiskave nekoliko višje od cen uvoza iz Egipta, vendar še vedno nižje od cen industrije Unije. Družba TCI Sanmar je Komisijo pozvala, naj popravi neustrezno preučitev, ali je uvoz iz Mehike, ki je drugi največji izvoznik v Unijo, v obdobju preiskave oslabil vzročno zvezo.

(137)

Komisija se sklicuje na preglednico 11 v začasni uredbi, v kateri je jasno navedeno, da je bil obseg uvoza iz Mehike v obdobju preiskave 9 % manjši kot leta 2020, njegov tržni delež pa je v celotnem obravnavanem obdobju ostal stabilen. Glede na ta gibanja Komisija trdi, da uvoz iz Mehike skupaj z državami, ki niso zadevne države, ni oslabil vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom.

(138)

Družba TCI Sanmar je opozorila tudi, da se je uvoz iz Južne Koreje v obravnavanem obdobju povečal z 0 % leta 2020 na 2 % v obdobju preiskave. Družba TCI Sanmar je navedla, da je povečanje obsega in tržnega deleža podobno povečanju egiptovskega uvoza ter da Komisija ni zadostno preučila povečanja uvoza iz Južne Koreje.

(139)

Komisija ugotavlja, da se je uvoz iz Južne Koreje v obravnavanem obdobju povečal za 48 368 ton in v obdobju preiskave dosegel 1,6-odstotni tržni delež. Ugotavlja tudi, da so bile cene uvoza iz Južne Koreje v obdobju preiskave sicer 14 % nižje od cen vzorčenih proizvajalcev Unije, vendar 7 % višje od cen uvoza iz zadevnih držav. Hkrati so bile cene uvoza iz Južne Koreje dosledno višje od cen proizvajalcev Unije v vseh drugih obdobjih obravnavanega obdobja. Ob priznavanju, da je uvoz iz Južne Koreje, zlasti ob upoštevanju njegovega povečanja tržnega deleža v obravnavanem obdobju, morda prispeval k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave, Komisija potrjuje sklep iz uvodne izjave 175 začasne uredbe, da navedeni uvoz iz tretjih držav (vključno z Južno Korejo) ni oslabil vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(140)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 171 do 175 začasne uredbe potrjeni.

(141)

Družba TCI Sanmar se po dokončnem razkritju ni strinjala z oceno Komisije, da uvoz iz Južne Koreje ni oslabil vzročne zveze, prvič, ker so bile uvozne cene iz Južne Koreje v obdobju preiskave nižje od cen proizvajalcev Unije, in drugič, ker se je Komisija oprla na podatke iz drugih obdobij in ne iz obdobja preiskave.

(142)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 139, je Komisija priznala, da je uvoz iz Južne Koreje morda prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, vendar je trdila, da njegovega učinka ni mogoče posamično šteti za znatnega v smislu obsega in cen ter da ni mogel oslabiti vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(143)

Družbi Formosa in Oxy Vinyls sta trdili tudi, da sta sklicevanje na izvoz v Švico po ceni, ki je nižja od tržne, in trditev, da „poceni“ uvoz iz ZDA in Egipta preplavlja trge tretjih držav, kot sta Združeno kraljestvo in Švica, neutemeljena.

(144)

Vendar je ta ugotovitev temeljila na oceni podatkov o prodaji, ki so jih predložili ameriški proizvajalci in nepovezani trgovci, ter na statističnih podatkih o uvozu za Švico in Združeno kraljestvo. Poleg tega je preiskava, ki poteka v Združenem kraljestvu, zlasti po sklepu o registraciji uvoza z dne 26. julija 2024 (20), potrdila, da sklepi Komisije niso neutemeljeni.

(145)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 176 do 184 začasne uredbe potrjeni.

(146)

Družba Westlake je trdila, da so bili razlog za nizko izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave in morebitne negativne posledice, ki jih je ta posledično utrpela, povezani z dejstvom, da je imela industrija Unije veliko večjo zmogljivost, kot jo je lahko domači trg absorbiral. Družba Westlake je trdila, da je nameščena zmogljivost industrije Unije ostala precej nad povpraševanjem Unije, tudi ko je povpraševanje doseglo vrh leta 2021, ki ga je zaznamovalo močno gospodarsko okrevanje v EU, da je zmogljivost proizvajalcev Unije v navedenem letu presegla povpraševanje Unije za 22,5 %, in da je bilo neizogibno, da bo taka stalna presežna zmogljivost negativno vplivala na proizvajalce Unije, vendar ne more biti pokazatelj škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz.

(147)

Podobno je družba Oxy Vinyls trdila, da čeprav je Komisija priznala „razmeroma visoko raven presežne zmogljivosti“, je to težavo zavrnila kot nepomembno za položaj industrije Unije s precej nejasno utemeljitvijo, da je taka presežna zmogljivost nekako normalna. Družba Oxy Vinyls je trdila, da ni mogoče, da se presežna zmogljivost v tujini obravnava kot sumljiva in da se ukrepa proti njej, medtem ko se doma šteje za neškodljivo.

(148)

Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da pripombe družbe Westlake pri merjenju presežne zmogljivosti ne upoštevajo izvoza industrije Unije. Zato se zavrnejo, ker merijo presežno zmogljivost le v povezavi s povpraševanjem v Uniji. Poleg tega so bili podatki, predstavljeni v njihovi trditvi, netočni. Komisija je poleg tega v zvezi s pripombami družbe Oxy Vinyls ugotovila, da industrija Unije pred močnim povečanjem dampinškega uvoza konec leta 2022 ni kazala znakov nizkih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti (21), razmeroma visoka raven presežne zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave pa je bila neposredna posledica močnega povečanja dampinškega uvoza in začasnega krčenja gospodarstva, ki je bilo posebej obravnavano v oddelku 5.2.5 v nadaljevanju.

(149)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 185 do 190 začasne uredbe potrjeni.

(150)

Vlada ZDA je trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 192 začasne uredbe priznala, da je zvišanje cen podobnega izdelka v letu 2022 mogoče pripisati energetski krizi v navedenem letu. Navedla je tudi, da je na industrijo Unije vplivala energetska kriza leta 2022, zaradi katere so se zvišale cene podobnega izdelka.

(151)

Egiptovska vlada je trdila, da „Komisija ni ustrezno upoštevala znatnih učinkov energetske krize in krčenja gospodarstva na trgu Unije“, saj „sklep Komisije, da so uvozne cene povzročile škodo, ni utemeljen, saj so proizvajalci Unije imeli višje stroške zaradi energetske krize, vendar so te stroške prenesli na stranke, ne da bi utrpeli znatno škodo“.

(152)

Družba Formosa je od Komisije zahtevala, naj revidira svojo oceno in upošteva škodljivi vpliv energetske krize, ne da bi tako škodo pripisala dampinškemu uvozu. Družba Formosa je trdila tudi, da se je Komisija preveč zanašala na podatke iz leta 2021 in prve polovice leta 2022 ter neupravičeno prezrla vpliv energetske krize v poznejših mesecih leta 2022 in na začetku leta 2023.

(153)

V zvezi z navedenim je Komisija opozorila, da se je njena izjava v uvodni izjavi 193 začasne uredbe nanašala na to, da je lahko industrija Unije leta 2022 višje stroške, vključno z višjimi stroški energije, prenesla na uporabnike. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 142 začasne uredbe, stanje konec leta 2022, ko so imeli vzorčeni proizvajalci Unije težave pri kritju vseh stroškov s prodajnimi cenami, ni bilo enako.

(154)

Komisija je ponovno poudarila, da je energetska kriza vplivala na stroške industrije Unije od leta 2022 dalje. Vendar je industrija Unije te višje stroške lahko prenesla, dokler se dampinški uvoz konec leta 2022 in leta 2023 (tj. v obdobju preiskave) ni močno povečal. Nazadnje, Komisija je menila, da je analiza uvoza iz tretjih držav potrdila, da bi bilo, če bi škodo povzročila energetska kriza in ne dampinški uvoz, pri čemer bi industrija Unije te stroške energije lahko prenesla, pričakovati znatno povečanje tržnega deleža za uvoz iz drugih držav. Vendar je bilo znatno povečanje tržnega deleža ugotovljeno le pri dampinškem uvozu.

(155)

Družba Westlake je izpodbijala navedbo pritožnikov o koncu energetske krize konec leta 2022. V zvezi s tem je Komisija menila, da so pritožniki in Komisija energetsko krizo obravnavali kot obdobje, v katerem so se cene energije stalno zviševale, medtem ko so družba Westlake in drugi proizvajalci iz ZDA, kot je družba Formosa, šteli, da se energetska kriza nanaša na obdobje, v katerem so bile cene energije v Uniji znatno višje kot v ZDA. Komisija ni zanikala, da so bile cene energije v ZDA nižje kot v Uniji (in so še vedno), vendar je dejstvo, da so se cene energije v Uniji prenehale zviševati. Komisija je ugotovila, da se je zaradi skupnih ukrepov držav članic cena plina (vira energije, ki ga je ruska vojna agresija proti Ukrajini najbolj prizadela) „proti koncu leta 2022 znatno znižala, leta 2023 pa je ostala razmeroma stabilna“ (22). Komisija je zato ponovila, da na podatke za obdobje preiskave ni vplivalo stalno zviševanje cen energije v Uniji. Nasprotno, stabilizacija cen je potrdila, da na podatke za obdobje preiskave niso vplivale spremembe cen energije.

(156)

Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 191 do 194 začasne uredbe potrjeni.

(157)

Družba Oxy Vinyls je trdila, da je kakršno koli domnevno škodo, ki naj bi jo utrpela industrija Unije, povzročilo krčenje trga Unije. Komisijo je pozvala, naj v skladu s preteklo prakso prekine preiskavo na tej podlagi. Družba Formosa je od Komisije zahtevala, naj revidira svojo oceno in upošteva škodljivi učinek splošnega gospodarskega krčenja industrije, ne da bi kakršno koli tako škodo pripisala domnevno dampinškemu uvozu. Družba TCI Sanmar je trdila tudi, da ugotovitve Komisije omajajo njeno oceno in dokazujejo, da Komisija ni ustrezno preučila, ali je krčenje povpraševanja oslabilo vzročno zvezo.

(158)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 196 začasne uredbe, se je povpraševanje po S-PVC na trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 18 %. Komisija je v uvodni izjavi 197 nadalje pojasnila, da je bil razlog za to kombinacija visoke inflacije in stroškov izposojanja, kar je vplivalo na gospodarstvo na splošno in omejilo povpraševanje v gradbenem sektorju, ki je glavni trg za PVC. Poleg tega je bilo v uvodni izjavi 200 začasne uredbe priznano, da je imelo krčenje omejen učinek, vendar ni prekinilo ali oslabilo vzročne zveze. V zvezi s tem je namreč mogoče poudariti, da je bila škoda ugotovljena v obdobju preiskave in da se je povpraševanje v primerjavi z letom 2022 skrčilo za 11 %, medtem ko se je dampinški uvoz iz Egipta in ZDA v istem obdobju povečal za 91 % v absolutnem obsegu in za 116 % v tržnem deležu, njegove cene pa so bile 20 % nižje od cen proizvajalcev Unije. Ti podatki jasno kažejo, da čeprav je krčenje povpraševanja morda prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, je bil glavni vzrok škode za proizvajalce Unije močan porast dampinškega uvoza, krčenje povpraševanja pa te zveze ni oslabilo.

(159)

Družba Westlake je trdila, da dejstvo, da se je proizvodnja Unije v zadevnem obdobju morda zmanjšala, ne kaže na škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz, temveč je zgolj logična posledica zmanjšanja povpraševanja v Uniji od leta 2022 naprej.

(160)

Trditev družbe Westlake je bila v nasprotju z dejstvom, da se je v razmerah krčenja povpraševanja za 18 % uvoz iz zadevnih držav pomnožil za osemkrat, pri čemer se je tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za 9,2 odstotne točke, prodaja industrije Unije pa se je zmanjšala za 28 %. Poleg tega se je proizvodnja Unije zmanjšala za 4 odstotne točke več kot potrošnja, kar je mogoče pojasniti z izgubo tržnega deleža v korist tržnega deleža dampinškega uvoza.

(161)

Komisija je opozorila, da ta gibanja potrjujejo njeno oceno glede škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz v razmerah omejenega povpraševanja.

(162)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodnih izjav 195 do 200 začasne uredbe potrjeni.

(163)

Po dokončnem razkritju je družba Oxy Vinyls trdila, da je industrija Unije s svojo cenovno strategijo, ki so jo zaznamovala zaporedna zvišanja cen do leta 2022, odgnala svoje stranke in je bila prisiljena znižati cene, saj stranke niso bile pripravljene sprejeti nadaljnjih zvišanj. Trdila je tudi, da je ta kombinacija visokih cen in krčenja povpraševanja nazadnje povzročila izgube pri prodaji industrije Unije. V podporo tej trditvi se je sklicevala na sodbo Sodišča v zvezi s potrebo po oceni ravnanja proizvajalcev Unije pri določanju škode (23).

(164)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je v uvodnih izjavah 195 do 200 začasne uredbe upoštevala krčenje povpraševanja v obdobju preiskave in priznala, da je to v določeni meri vplivalo na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar je Komisija v zvezi s cenami v nasprotju s trditvijo družbe Oxy Vinyls ugotovila, da so se v obdobju preiskave dejansko znatno znižale (–28 %), kar sovpada z močnim povečanjem dampinškega uvoza (+91 %) v primerjavi z letom 2022. Kar zadeva dokaze o odganjanju, ki jih je predložila družba Oxy Vynils, trditev ni bila utemeljena in ne upošteva, da industrija Unije ni sestavljena iz enega samega proizvajalca. Nazadnje, ker industrijo Unije sestavlja več proizvajalcev Unije, bi trditev družbe Oxy Vinyls pomenila, da so skupaj izvajali protikonkurenčne prakse.

(165)

Na podlagi navedenega so bile pripombe družbe Oxy Vinyls po dokončnem razkritju zavrnjene.

(166)

Družba Oxy Vinyls je navedla, da je povečanje uvoza iz ZDA med obdobjema 2021–2022 in 2022–OP sovpadlo z obdobjem ponavljajočih se sklicevanj proizvajalcev Unije na višjo silo in da je uvoz iz ZDA zato zgolj zapolnil vrzel v dobavi S-PVC za uporabnike Unije. Družba TCI Sanmar je trdila, da so sklicevanja na višjo silo morda negativno vplivala na zaupanje med strankami in proizvajalci Unije, kar je stranke spodbudilo k iskanju zanesljivih poslovnih partnerjev v zadevnih državah.

(167)

Komisija je opozorila, da strani v preiskavi niso predložile nobenih dokazov o teh trditvah. Komisija je ugotovila, da ni neobičajno, da se v industriji S-PVC pojavljajo primeri višje sile, ki so porazdeljeni med številne obrate v Uniji, in da se pri kritičnih surovinah zanaša na industrije višje v prodajni verigi, vendar še niso bili predloženi dokazi, ki bi primere višje sile povezovali z močnim povečanjem dampinškega uvoza. Večina primerov višje sile se je zgodila v letih 2020 in 2021, precej pred močnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(168)

Da bi prikazala šibkost trditev, je Komisija navedla tudi, da so se vsi trije proizvajalci S-PVC v ZDA leta 2021 sklicevali na primere višje sile (24), kar potrjuje, da ta sklicevanja niso bila edinstvena za industrijo Unije, in kaže na to, da taki primeri ne morejo vplivati na razmerje med uporabniki in proizvajalci. Poleg tega se je, kot je jasno navedeno v uvodni izjavi 203 začasne uredbe, večina primerov višje sile v industriji Unije zgodila na začetku obravnavanega obdobja (sklicevanja v letih 2020 in 2021), precej pred močnim povečanjem dampinškega uvoza v obdobju preiskave.

(169)

Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 201 do 206 začasne uredbe potrjeni.

(170)

Po dokončnem razkritju je družba Oxy Vinyls predložila nekatera sklicevanja na višjo silo iz let 2022 in 2023, pri čemer je trdila, da v nasprotju s stališčem Komisije niso bila omejena na leti 2020 in 2021. Komisija je priznala, da ni neobičajno, da v industriji, za katero je značilnih več proizvodnih obratov, prihaja do primerov višje sile, vendar ostaja dejstvo, da je bila večina primerov višje sile prijavljenih v letih 2020 in 2021, tj. pred močnim povečanjem dampinškega uvoza, o čemer so med preiskavo poročali tudi sodelujoči uvozniki (25).

(171)

Poleg tega je Komisija glede na presežno zmogljivost industrije Unije med preiskavo našla dokaze, da so proizvajalci Unije, ki jih je prizadela višja sila, uspeli uporabiti proizvodno zmogljivost svojih povezanih proizvajalcev (glej uvodno izjavo 205 začasne uredbe). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(172)

Vse trditve strani po začasni uredbi so bile zavrnjene. Komisija je na podlagi ugotovitev, razkritih v začasni uredbi, zato sklenila, da je dampinški uvoz iz Egipta in Združenih držav Amerike znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso oslabili ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(173)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju predhodnega razkritja ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, v obdobju predhodnega razkritja, opisanem v uvodni izjavi 3, in je tako upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja pri ugotavljanju stopnje škode.

(174)

Na podlagi podatkov Eurostata je bil obseg uvoza iz Egipta in Združenih držav Amerike v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja za 35 % manjši od povprečnega obsega uvoza v štiritedenskem obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da v obdobju predhodnega razkritja ni obstajala znatna rast uvoza, ki je predmet preiskave.

(175)

Komisija zato v zvezi s tem ni prilagodila stopnje odprave škode.

(176)

Vladi Egipta in ZDA sta predložili pripombe o prilagoditvi po uvozu. Komisija je pri izračunih upoštevala preudarno oceno stroškov po uvozu v višini 1,0 % vrednosti CIF, ki je bila razkrita vzorčenim izvoznikom, in v zvezi s tem vidikom določitve stopnje škode ni prejela nobenih pripomb.

(177)

Komisija je prejela pripombe vlade ZDA in sodelujočega proizvajalca izvoznika, v katerih sta opozorila na čezmerni ciljni dobiček. Trdila sta, da ciljni dobiček v višini 13,1 % ne ustreza ciljnemu dobičku, ki ga je razumno mogoče doseči v običajnih konkurenčnih pogojih, saj so se nadpovprečni rezultati, doseženi leta 2021, nadaljevali večino leta 2022. Družba Westlake je pojasnila očitek, pri čemer je navedla, da se je leta 2022 obseg uvoza iz Egipta in ZDA že začel povečevati.

(178)

Komisija v odgovor na te trditve najprej ponavlja trditve iz uvodnih izjav 217 do 219 začasne uredbe, in sicer da je dobiček, dosežen v letu 2022, najprimernejši dobiček, ki ga je treba uporabiti kot ciljni dobiček v letih, zajetih v obravnavanem obdobju. Komisija ugotavlja tudi, da je bilo okrevanje po pandemiji COVID-19 do leta 2022 končano in da je to okrevanje gospodarstva prevladovalo leta 2021. Poleg tega Komisija priznava, da je bil dampinški uvoz na trgu prisoten že leta 2022 in je morda vplival na dobiček, ki ga je dosegla industrija Unije. Če pa je to vplivalo na doseženo stopnjo dobička, je imelo negativen učinek in je dobiček znižalo, kar bi lahko bilo koristno za proizvajalce izvoznike le, če bi se ta dobiček uporabil za izračun stopnje odprave škode.

(179)

Družba TCI Sanmar je trdila, da je imela industrija leta 2022 koristi od močnega okrevanja po pandemiji COVID-19 in da se zato dobiček, zabeležen v navedenem letu, ne bi smel uporabiti kot ciljni dobiček. Komisija se s to izjavo ni strinjala, saj se je potrošnja v letu 2022 zmanjšala za 18,3 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(180)

Družbi Westlake in TCI Sanmar sta predlagali uporabo ugotovljenega dobička industrije Unije v letu 2019. Komisija je menila, da je vprašljivo, zakaj bi bila uporaba ciljnega dobička na podlagi rezultatov zunaj obravnavanega obdobja primernejša od uporabe stopnje dobička iz leta 2022, tj. leta, ko je industrija Unije trpela zaradi energetske krize in je začela trpeti učinek dampinškega uvoza.

(181)

Na podlagi navedenega so bili sklepi iz uvodih izjav 216 do 224 začasne uredbe potrjeni.

(182)

Družba TCI Sanmar je po dokončnem razkritju trdila, da je bila neškodljiva cena v višini 1 405,48 EUR/tono močno povišana, pri čemer se je sklicevala na poročila družbe Platts o PVC v obdobju od januarja 2014 do marca 2024. Poleg tega je ponovila svojo trditev glede neprimernosti ciljnega dobička za leto 2022 in svoj predlog, da se uporabi dobiček za leto 2019.

(183)

Komisija je opozorila, da je bila neškodljiva cena izračunana v skladu s členom 7(2c) in (2d) osnovne uredbe ter ne more temeljiti na poročilih ali drugih vrstah zunanjih virov.

(184)

V zvezi s ciljnim dobičkom je Komisija poleg obrazložitve iz uvodne izjave 180 ugotovila, da je industrija Unije leta 2019 ustvarjala izgubo, zato leto 2019 ni bilo primerno za ta namen.

(185)

Po dokončnem razkritju je družba Oxy Vinyls trdila, da je bil razlog za visoko stopnjo škode za izvoznike ZDA dejstvo, da je Komisija primerjala promptne izvozne cene ZDA s pogodbenimi cenami Unije ali določila ciljno ceno, ki vključuje „višjo“ stopnjo dobička za pogodbene cene.

(186)

Družba Oxy Vinyls je trdila tudi, da je bila ciljna cena, ki jo je uporabila Komisija, povišana, ker je presegala prodajne cene Unije v letih 2020 in 2021 ter v obdobju preiskave. Predlagala je uporabo povprečne stopnje dobička in proizvodnih stroškov v vseh štirih obdobjih obravnavanega obdobja, kar pomeni proizvodne stroške v višini 1 040 EUR/tono in stopnjo dobička v višini 7,9 %.

(187)

Prvič, Komisija opozarja, da je bila neškodljiva cena konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov vzorčenih proizvajalcev Unije in da to ni vključevalo primerjave cen. Poleg tega ciljni dobiček ne more temeljiti na obdobjih z izgubami, kar velja za obdobje preiskave, ki ga je predlagala družba Oxy Vinyls.

(188)

Drugič, Komisija je v zvezi s ciljnim dobičkom opozorila, da bi bile stopnje dampinga za vse izvoznike ZDA nižje od zadevnih stopenj škode, tudi če bi uporabila najnižji 6-odstotni dobiček iz člena 7(2c) osnovne uredbe namesto 13,1-odstotnega. To pomeni, da se raven protidampinških dajatev, ki se uporabljajo za izvoznike iz ZDA, ne bi spremenila.

(189)

Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

(190)

V zvezi z interesom industrije Unije ni bila prejeta nobena pripomba. Zato so bili sklepi iz uvodnih izjav 227 do 232 začasne uredbe potrjeni.

(191)

Ker glede interesa nepovezanih uvoznikov ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 233 do 235 začasne uredbe potrjeni.

(192)

Družba TCI Sanmar je trdila, da Komisija ni upoštevala škodljivega učinka uvedbe dajatev na uporabnike, pri čemer je navedla, da imajo proizvajalci Unije skoraj monopolno ponudbo na trgu Unije in so lahko v obdobju okrevanja po pandemiji COVID-19 zvišali cene znatno nad višino stroškov ter da bodo dajatve omejile zmožnost uporabnikov, da nabavljajo iz zadevnih držav, da bi se ohranil določen konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije.

(193)

Komisija ponovno poudarja, da bi imeli uporabniki na koncu koristi od konkurenčnega trga Unije s številnimi proizvajalci S-PVC, kar bi bilo mogoče le, če bi se obravnavala nelojalna konkurenca dampinškega uvoza. Poleg tega je treba opozoriti, da industrija S-PVC v Uniji vključuje 12 proizvajalcev in da je trg zaradi značilnosti izdelka izjemno konkurenčen. Poleg tega so na trgu Unije na voljo tudi alternativni viri, kot je uvoz iz Mehike, Južne Koreje, Norveške in Združenega kraljestva. Vsekakor namen dajatev ni ustaviti uvoz iz zadevnih držav, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije.

(194)

Družba TCI Sanmar se je sklicevala na skoraj monopolno dobavo S-PVC na trgu Unije. Komisija ugotavlja, da je ta navedba v nasprotju s pripombami družbe TCI Sanmar glede ciljne stopnje dobička, saj je S-PVC blago, in z dejstvom, da trije največji obrati/pravni subjekti, ki proizvajajo S-PVC v Uniji, nadzorujejo le četrtino proizvodnje Unije. Poleg tega obstajajo viri dobave iz drugih tretjih držav, kot je navedeno v uvodni izjavi 171 začasne uredbe.

(195)

Družba Westlake je trdila, da bo „uvedba tako visokih dajatev zagotovo zelo negativno vplivala na uporabnike in industrije nižje v prodajni verigi, ki so v EU odvisne od PVC“. Družba Westlake je ponovila pripombe, ki jih je predhodno predložila družba Rehau Industries SE & Co (Rehau), ena od uporabnikov, ki so predložili pripombe po začetku postopka, o škodi za industrije Unije nižje v prodajni verigi, za katere je S-PVC glavni material, zlasti zaradi visokih cen, ki jih zaračunava industrija Unije, in motenj v dobavi. Družba Oxy Vinyls je imela podobne pripombe, v katerih je poudarila pomen uvoza iz ZDA za zagotovitev dobave S-PVC.

(196)

V zvezi s tem Komisija priznava, da so lahko uporabniki kupovali S-PVC od zadevnih držav po nižjih cenah, in to zlasti zaradi dampinških praks. Vendar Komisija ugotavlja, da je nedosledno, da se po eni strani navajajo koristi teh nižjih cen, po drugi strani pa se zagovarja potreba po preprečevanju motenj v dobavi. Komisija ponovno poudarja, da bi bilo treba škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz, obravnavati prav zaradi interesa industrij nižje v prodajni verigi, da imajo zanesljivo dobavo S-PVC. Ni dvoma, da bi imela industrija Unije brez popravnih ukrepov negativne obete in da bi se uporabniki srečevali z manjšim številom proizvajalcev v Uniji in ponudbo, skoncentrirano na manjše število proizvajalcev. Tako zmanjšanje števila proizvajalcev Unije bi namreč lahko povzročilo težave z zanesljivostjo dobave S-PVC v Uniji.

(197)

Po uvedbi začasnih ukrepov se je javilo 15 uvoznikov/uporabnikov ter Evropsko združenje za okenske profile iz PVC (European PVC Window Profiles Association – EPPA) in vsi proizvajalci izvozniki, ki so trdili, da bodo izpostavljeni zelo visokim cenam na trgu EU, saj bo zadevni uvoz izrinjen s trga, proizvajalci Unije pa bodo zaščiteni pred učinkovito tujo konkurenco. Trdili so tudi, da bodo ukrepi vplivali na razpoložljivost S-PVC na trgu EU, saj so proizvajalci Unije v zadnjih nekaj letih postali neučinkoviti, večkrat so zaprli proizvodnjo in na splošno niso dovolj pozorni na potrebe strank.

(198)

Zgornji argumenti so ponovitev prejšnjih trditev, ki so bile že obravnavane in zavrnjene v začasni uredbi, zlasti z navedbo, da industrija S-PVC v Uniji vključuje 12 proizvajalcev in da je trg zaradi značilnosti izdelka izjemno konkurenčen. Zlasti je bil argument v zvezi z zaprtjem proizvodnje že obravnavan v uvodnih izjavah 126 in 127 ter 187 začasne uredbe. Poleg tega so, kar zadeva tujo konkurenco, na trgu Unije na voljo tudi alternativni viri, kot je uvoz iz Mehike, Južne Koreje, Norveške in Združenega kraljestva. Vsekakor namen dajatev ni ustaviti uvoz iz zadevnih držav, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije.

(199)

Pripombe glede interesa uporabnikov so bile zavrnjene. Zato so bile uvodne izjave 236 do 241 začasne uredbe potrjene.

(200)

Po dokončnem razkritju je združenje EPPA trdilo, da je predlagana raven ukrepov nedopustno visoka. Namesto tega je predlagalo stopnjo dajatve, ki ne presega 25 %. Poleg tega je trdilo, da zaradi ukrepov njihova dobava ni zagotovljena, in sicer zaradi primerov višje sile proizvajalcev Unije in ker druge države proizvajalke niso zainteresirane za trg EU ali pa si prizadevajo predvsem za dobavo na svojih domačih trgih. Trdilo je tudi, da se bodo po njegovih ocenah domače cene Unije zvišale za 40–50 % in dosegle doslej najvišje ravni.

(201)

V podporo tem trditvam se je sklicevalo na primere višje sile iz leta 2021 ter statistične podatke o izvozu PVC za Mehiko in Južno Korejo. Za Južno Korejo je predložilo tudi članek, v katerem je navedeno, da „je zaradi višjih stroškov prevoza in daljših dobavnih rokov za evropske kupce manj vzdržno pridobivati PVC iz Azije“.

(202)

Komisija v odgovor na te trditve ugotavlja, da so bili primeri višje sile ustrezno obravnavani v uvodnih izjavah 168 do 171 in v uvodnih izjavah 201 do 206 začasne uredbe. Komisija je za Južno Korejo ugotovila, da so evropski namembni kraji dobro zastopani v njenih statističnih podatkih o izvozu PVC, Mehika pa je stalno in stabilno prisotna na trgu Unije, kot je bilo ugotovljeno za celotno obravnavano obdobje (glej preglednico 11 začasne uredbe). Nazadnje, ocene združenja EPPA o domnevnem visokem zvišanju cen v Uniji niso bile utemeljene.

(203)

Združenje EPPA je nadalje trdilo, da bo zvišanje cen S-PVC zaradi dajatev povzročilo višje stroške gradnje, manjšo cenovno dostopnost stanovanj in zamude pri stanovanjskih projektih.

(204)

Te trditve, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 202, so ostale neutemeljene in so bile zato zavrnjene.

(205)

Na podlagi navedenega je bil sklep iz uvodne izjave 242 potrjen.

(206)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(207)

Družba Westlake je predlagala, da bi morala Komisija glede na interes uporabnikov razmisliti o „manj restriktivni obliki ukrepa … in natančneje o dajatvi ad valorem, omejeni z minimalno uvozno ceno“. Pritožniki so nasprotovali možnosti za tak ukrep, saj minimalne uvozne cene niso ustrezen ukrep glede na dejstvo, da so surovine za S-PVC, ki predstavljajo približno 80 % proizvodnih stroškov, nestanovitne, ter tveganje izogibanja ukrepom in absorpcije zaradi posredne prodaje prek nepovezanih trgovcev in zaradi velike neizkoriščene zmogljivosti v Uniji, ki zagotavlja zanesljivost dobave uporabnikom.

(208)

Komisija se je strinjala, da minimalna uvozna cena ne bi bila ustrezna, saj na cene S-PVC vpliva nestanovitnost cen energije, zaradi katere so tudi cene surovin nestanovitne. Komisija je prav tako menila, da taka minimalna cena uporabnikom in proizvajalcem ne bi zagotovila gotovosti glede razpoložljivosti S-PVC, saj taka cena ne bi upoštevala dinamike trga.

(209)

Po dokončnem razkritju je družba Westlake skupaj s tremi drugimi proizvajalci izvozniki (Oxy Vinyls, Shin-tech in Tricon) to zahtevo pojasnila. Navedli so, da bi bila prvotna minimalna uvozna cena določena na ravni tehtane povprečne normalne vrednosti, vključno s stroški prevoza dveh vzorčenih ameriških proizvajalcev v obdobju preiskave, in da bi se uporabljala za ves uvoz iz ZDA. Za uvoz pod minimalno uvozno ceno bi veljala individualna dajatev ad valorem za razliko med uvozno ceno in minimalno uvozno ceno. Da bi se upoštevala nestanovitnost cen surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo PVC, in da bi se odražala dinamika trga, so predlagali, naj Komisija redno (četrtletno ali polletno) indeksira minimalno uvozno ceno na podlagi cen etilena v zahodni Evropi, kot jih objavlja družba Chemical Market Analytics.

(210)

Poleg tega so trdili, da so se razlike v cenah med promptnimi izvoznimi cenami ZDA in promptnimi cenami EU leta 2022 in v obdobju preiskave znatno povečale ter da so se v obdobju po preiskavi vrnile na tradicionalno podobne ravni. V primeru uvedbe ukrepov so zahtevali samodejen začetek vmesnega pregleda čez dve leti.

(211)

Komisija je zahtevo analizirala. Ugotovila je, da enotna minimalna uvozna cena za proizvajalce z znatno različnimi stopnjami dampinga ne bi odražala različnih stopenj dampinga, ugotovljenih za strani, in bi zato lahko ogrozila učinkovitost ukrepov. Poleg tega bi bilo predlagano obliko zelo težko izvajati, saj bi zahtevala znatno število ponavljajočih se upravnih in zakonodajnih posodobitev. Na tej podlagi predloga nikakor ni bilo mogoče sprejeti.

(212)

V zvezi z zahtevo za samodejni vmesni pregled čez dve leti je Komisija ugotovila, da temelji na informacijah iz obdobja po preiskavi, ki jih ni bilo mogoče ustrezno in primerno preveriti. Vsekakor lahko v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vsak izvoznik ali uvoznik zahteva vmesni pregled, če je od uvedbe dokončnih ukrepov preteklo eno leto.

(213)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji dokončne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(214)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev zato veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno navedenimi subjekti, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „ves preostali uvoz s poreklom iz Egipta ali Združenih držav Amerike“.

(215)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (26). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(216)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves preostali uvoz s poreklom iz Egipta ali Združenih držav Amerike“.

(217)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(218)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(219)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(220)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(221)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (27) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(222)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –