(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. novembra 2023 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom titanovega dioksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, Kitajska ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 29. septembra 2023 vložila začasna evropska koalicija za titanov dioksid (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije titanovega dioksida v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: industrija Unije ali industrija EU) v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/1617 (3) z dne 6. junija 2024 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 13. junija 2024 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov.

(5)

Trije uporabniki, in sicer družbe Plastika Kritis SA (v nadaljnjem besedilu: družba Plastika Kritis), Munksjö Paper AB (v nadaljnjem besedilu: družba Munksjö) in Felix Schoeller GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: družba Felix), so podali pripombe, ki se niso nanašale na točnost izračunov.

(6)

Družba Plastika Kritis, proizvajalka belega masterbatcha, je trdila, da po njenem vedenju ni dampinga. Poleg tega je ponovila prejšnje trditve, da bodo imele predlagane protidampinške dajatve katastrofalne posledice za industrijo masterbatcha v Uniji.

(7)

Zlasti je trdila, da bo masterbatch iz drugih tretjih držav na trgu Unije in izvoznih trgih postal veliko konkurenčnejši, saj bodo še naprej imele dostop do poceni titanovega dioksida iz Kitajske. Poleg tega je menila, da bo, če bodo ukrepi uvedeni, ponudba titanovega dioksida zaradi omejene zmogljivosti industrije Unije nezadostna. Nazadnje je še trdila, da bodo v primeru retroaktivne uvedbe dajatev uporabniki utrpeli še večje izgube, saj se je zaradi napadov na komercialna plovila v Rdečem morju v prvi polovici leta 2024 potrebni čas za dobavo iz Kitajske podaljšal.

(8)

Te pripombe so obravnavane v ustreznih oddelkih te uredbe v okviru analize interesa Unije in retroaktivnega pobiranja dajatev (glej oddelka 7.3.2 in 8.3).

(9)

Družbi Munksjö in Felix, proizvajalki dekorativnega papirja, sta predložili pripombe, v katerih se nista strinjali z odločitvijo Komisije, da ne odobri izvzetja za posebno rabo za uvoz titanovega dioksida, primernega za laminiranje, in ponovili svoje prejšnje trditve o tem, zakaj so pogoji za odobritev tega izvzetja izpolnjeni.

(10)

Poleg tega sta trdili, da se bo njun položaj brez takega izvzetja za posebno rabo še naprej slabšal, čeprav je Komisija 14. junija 2024 začela protidampinško preiskavo zoper uvoz dekorativnega papirja s Kitajske (4). Z uvedbo protidampinških dajatev v tej preiskavi se bodo namreč povišali njuni stroški proizvodnje in znižala cena titanovega dioksida na kitajskem notranjem trgu, kar bo dodatno znižalo stroški proizvodnje kitajskih proizvajalcev dekorativnega papirja. Vendar se nobeno od teh gibanj ne bo upoštevalo pri oblikovanju sklepov v zadevi o dekorativnem papirju, saj se obdobje preiskave v navedeni zadevi konča pred uvedbo dajatev v tej preiskavi.

(11)

Te pripombe so obravnavane v oddelku 7.3.4.

(12)

Komisija je 11. julija 2024 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/1923 (5) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Kitajske.

(13)

Po razkritju ključnih dejstev in preudarkov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani v roku iz člena 2(1) začasne uredbe predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Med temi so:

(14)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala z družbami Munksjö, Felix, Plastika Kritis in Flint, združenjem ASEFAPI, družbo Kleverkem SRL, združenjem CEPE, skupino LB, družbo Mauvilac in pritožnikom. Zaslišanj pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih ni bilo.

(15)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(16)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in preudarkih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(17)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Zaslišanja so potekala z združenjem CEPE in skupino LB. Nobena stranka ni zahtevala posredovanja pooblaščenca za zaslišanje.

(18)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila uvodno izjavo 6 začasne uredbe.

(19)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 7 do 13 začasne uredbe.

(20)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 14 začasne uredbe.

(21)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 15 do 19 začasne uredbe.

(22)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 20 začasne uredbe.

(23)

Komisija je izdelek v preiskavi, zadevni izdelek in podobni izdelek opisala v uvodnih izjavah 21 do 26 začasne uredbe. Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz teh uvodnih izjav začasne uredbe.

(24)

Po začasnih ugotovitvah je več strani izpodbijalo sklepe Komisije o zahtevkih glede obsega izdelka. Nekatere stranke so predložile tudi nove trditve o obsegu izdelka.

(25)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, ker je bilo več trditev o obsegu izdelka predloženih po izteku roka za predložitev teh trditev, jih Komisija v začasni fazi ni mogla upoštevati. Te trditve so zdaj ocenjene in so obravnavane v ustreznih pododdelkih v nadaljevanju.

(26)

Ker ni bilo pripomb glede razširitve obsega izdelka na beli masterbatch, se uvodne izjave 34 do 37 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Družba AkzoNobel je v pripombah k začasni uredbi trdila, da Komisija ni obravnavala predloga družbe AkzoNobel za spremembo strukture kontrolne številke izdelka in da bi morala Komisija razmisliti o izpopolnitvi kontrolne številke izdelka z dodajanjem več kategorij v polje kontrolne številke izdelka „vsebnost titanovega dioksida na maso“.

(28)

Komisija je analizirala vse trditve v zvezi s spremembo strukture kontrolne številke izdelka in v uvodni izjavi 42 začasne uredbe navedla, da niso bili predloženi nobeni dokazi, da bi kemikalije v premazu vplivale na cene. Enaka ugotovitev velja za trditev družbe AkzoNobel, povzeto v uvodni izjavi 27. Predloženi niso bili nobeni dokazi, da bi bila za zagotovitev poštene primerjave cen potrebna izpopolnitev kontrolne številke izdelka z dodajanjem več kategorij vsebnosti titanovega dioksida na maso.

(29)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, noben proizvajalec izvoznik ni ugovarjal predlagani strukturi kontrolne številke izdelka z utemeljitvijo, da bi se na njeni podlagi izvedla nepoštena primerjava cen, bodisi zato, ker kontrolne številke izdelka ne razlikujejo izdelkov na podlagi kemikalij, ki se uporabljajo v premazu, bodisi zato, ker polje „vsebnost titanovega dioksida na maso“ ni dovolj razčlenjeno. Komisija zato ni imela podlage za sklep, da bi bilo treba to polje bolj razčleniti, da bi se zagotovila poštena primerjava cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(30)

Zato je menila, da ta trditev ni utemeljena, in je predlog družbe AkzoNobel zavrnila.

(31)

Ker v zvezi z navedenim ni bilo nobenih novih argumentov in dokazov, je Komisija potrdila ugotovitve iz uvodnih izjav 38 do 44 začasne uredbe.

(32)

Komisija je na začetku opozorila, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča namen opredelitve zadevnega izdelka v okviru protidampinške preiskave olajšati pripravo seznama izdelkov, za katere bodo glede na okoliščine primera uvedene protidampinške dajatve. Pri tem lahko Komisija upošteva več dejavnikov, kot so med drugim fizične, tehnične in kemične lastnosti izdelkov, njihova uporaba, njihova medsebojna zamenljivost, kako jih dojemajo potrošniki, prodajne poti, postopek proizvodnje, stroški proizvodnje in kakovost (6). V skladu z ustaljeno sodno prakso ima Komisija pri opredelitvi zadevnega izdelka široko diskrecijsko pravico (7).

(33)

Preverjanje, ali je bil določen izdelek veljavno vključen na seznam izdelkov, za katere bodo glede na okoliščine primera uvedene protidampinške dajatve, je treba opraviti glede na značilnosti zadevnega izdelka, kot ga je opredelila Komisija, in ne glede na značilnosti izdelkov, ki sestavljajo zadevni izdelek, ali njegovih podkategorij (8). Izdelki, ki niso v vseh pogledih enaki, lahko, ker ustrezajo dejavnikom, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, spadajo v opredelitev tega izdelka in so v tem okviru lahko predmet protidampinške preiskave (9).

(34)

V skladu s sodno prakso mora trditev, da je zadevni izdelek napačno opredeljen, temeljiti na trditvah, ki kažejo bodisi na to, da je Komisija napačno ocenila dejavnike, ki jih je štela za upoštevne, bodisi na to, da je treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov omejiti opredelitev zadevnega izdelka (10).

(35)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 24 in 25, je več strani vložilo zahtevke za izključitev izdelka po izteku roka za predložitev trditev o obsegu izdelka ali izpodbijalo začasni sklep Komisije o njihovem zahtevku. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe, je Komisija pri ocenjevanju zahtevkov za izključitev izdelka proučila (i) osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti navedenih vrst izdelkov, (ii) njihovo posebno rabo in zamenljivost ter (iii) zaznavanje končne stranke. Zaradi celovitosti je Komisija upoštevala še druge elemente, s katerimi bi bilo mogoče upravičiti izključitev izdelka na podlagi preudarkov v zvezi z interesom Unije, kot so: (iv) vpliv dajatev na uporabnika, (v) alternativni vire dobave in (vi) vpliv oprostitev plačila dajatev. Nobena stran ni izpodbijala elementov, ki jih je Komisija proučila za oceno zahtevka za izključitev izdelka.

(36)

Družba Sun Chemical Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Sun Chemical) je zahtevek za izključitev izdelka predložila pozno v začasni fazi preiskave. Z isto predložitvijo so zahtevali izvzetje za posebno rabo za tipe nepremazanega titanovega dioksida, če in kadar se uporablja kot polizdelek za proizvodnjo drugih nebelih pigmentov, pri katerih pride do pretvorbe kristalne strukture. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 62 začasne uredbe in navedeno v uvodni izjavi 25 zgoraj, se zato ta zahtevek v začasni fazi preiskave ni obravnaval.

(37)

Družba Sun Chemical je predložila le nekaj informacij o osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih tega izdelka, posebni rabi in zamenljivosti, vplivu, ki bi ga imele dajatve na njihovo poslovanje, in vplivu morebitnega izvzetja na dajatve, ne pa tudi na zaznavanje sprememb izdelka ali alternativnih virov dobave s strani končne stranke.

(38)

Poleg tega družba Sun Chemical ni predložila izpolnjenega vprašalnika niti ni ustreznih in preverljivih podatkov, ki bi Komisiji omogočili ustrezno oceno trditve, predložila v drugačni obliki. Družba Sun Chemical torej svojega zahtevka ni utemeljila niti glede prvih treh elementov, navedenih v uvodni izjavi 32, Komisija pa ni mogla preveriti nobene od predloženih informacij.

(39)

Komisija na primer ni imela informacij o deležu uvoza iz Kitajske v strukturi dobave družbe Sun Chemical. Poleg tega zaradi neobstoja dokazov ni mogla potrditi domnevnega deleža titanovega dioksida v stroških proizvodnje družbe Sun Chemical in zato ni mogla oblikovati natančnega sklepa o tem, kakšen vpliv bi lahko imele dajatve nanjo.

(40)

Komisija prav tako ni imela preverjenih informacij o tem, katere vrste titanovega dioksida kupuje družba Sun Chemical in v katerih izdelkih jih uporablja. Zato ni mogla potrditi zamenljivosti, posebne uporabe in morebitne oslabitve učinkovitosti dajatev, če bi bila izključitev izdelka ali izvzetje za posebno uporabo odobrena.

(41)

Poleg tega je družba Sun Chemical trdila, da sta razlikovalni kemična in fizikalna lastnost titanovega dioksida, ki ga kupuje za proizvodnjo nebelih pigmentov, ti, da nima premaza in mora imeti nizko vrednost težkih kovin. Vendar ni navedla, kakšna je mejna vrednost težkih kovin in kako jo lahko carinski organi izmerijo, da bi zagotovili sledljivost, če bi se izključitev izdelka odobrila. Poleg tega informacije v spisu kažejo, da se nepremazan titanov dioksid uporablja tudi v drugih industrijah, kot je proizvodnja keramike, ter za uporabo v živilih, zdravilih in kozmetičnih izdelkih.

(42)

Glede na navedeno družba Sun Chemical ni dokazala, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo nepremazanega titanovega dioksida za nebele pigmente ali da bi bilo upravičeno izvzetje za posebno rabo. Poleg tega nepremazan titanov dioksid spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(43)

Združenje CEPI je ta zahtevek za izključitev izdelka vložilo po roku za predložitev trditev o obsegu izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe in navedeno v uvodni izjavi 25 zgoraj, se zato ta zahtevek v začasni fazi preiskave ni mogel obravnavati. Združenje CEPI v svojem predlogu glede začasne uredbe ni navedlo dodatnih trditev v zvezi s tem zahtevkom. Pritožnik je temu zahtevku za izključitev izdelka nasprotoval.

(44)

Združenje CEPI je predložilo le nekaj informacij o osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih tega izdelka, posebni rabi in zamenljivosti, zaznavanju sprememb izdelka s strani končne stranke in alternativnih virih dobave, ne pa tudi o vplivu morebitnega izvzetja na dajatve ali vplivu dajatev na uporabnike.

(45)

Združenje CEPI je dokazalo, da ima titanov dioksid, primeren za živila, posebne kemične lastnosti, ker mora izpolnjevati zahteve glede nizke vsebnosti težkih kovin in druge zahteve za aditive za živila E 171, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 231/2012 (11). Poleg tega lahko carinski organi te mejne vrednosti zlahka preverijo s standardnimi metodami, ki se uporabljajo za preskušanje aditivov za živila.

(46)

Čeprav združenje CEPI ni posebej obravnavalo vprašanja posebne rabe in zamenljivosti, je Komisija v zvezi s tem ugotovila, da je mejna vrednost težkih kovin za titanov dioksid, primeren za živila, določena z zakonom (12). Noben drug tip titanovega dioksida, ki presega navedeno mejno vrednost, se ne more zakonito uporabljati kot aditiv za živila (E 171).

(47)

Združenje CEPI je dalje trdilo, da lahko le dva ali trije proizvajalci Unije zagotovijo titanov dioksid, primeren za živila, in to le v omejenih količinah.

(48)

Pritožnik je nasprotoval trditvi, da je mogoče titanov dioksid, primeren za živila, razlikovati od drugih vrst titanovega dioksida na podlagi prisotnosti fosforja v premazu ali na podlagi razlik v proizvodnih procesih. Komisija je ugotovila, da združenje CEPI ni nikoli podalo takih trditev, zato je trditve pritožnika zavrnila kot brezpredmetne.

(49)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov ugotovila, da tudi če mora titanov dioksid, primeren za živila, izpolnjevati posebne zahteve za aditive E 171, ni mogoče sklepati, da nima enakih osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti kot druge vrste titanovega dioksida. Je le podvrsta slednjega. V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, gre za izdelek, za katerega so potrebne enake glavne surovine kot za druge uporabe, le da je bolj čist, proizvodna linija pa je bolje zaščitena pred vnosom onesnaževal med proizvodnim postopkom, da se dosežejo zahtevani regulativni pragovi.

(50)

Komisija je ugotovila tudi, da združenje CEPI ni predložilo ocene o tem, kolikšen bi lahko bil delež titanovega dioksida, primernega za živila, v skupnem povpraševanju po titanovem dioksidu. Zato ni mogla oceniti učinka, ki bi ga ta izključitev izdelka lahko imela na učinkovitost dajatev.

(51)

Poleg tega, če takih ocen ni, ostane nejasno, ali bi dva ali trije proizvajalci v Uniji, za katere združenje CEPI trdi, da lahko proizvajajo titanov dioksid, primeren za živila, lahko zadovoljili povpraševanje Unije po tem tipu. V zvezi s tem niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi, v preiskavi pa je bilo ugotovljeno, da so viri titanovega dioksida, primernega za živila, na voljo tudi v drugih tretjih državah, kot je Kanada.

(52)

Komisija zato ni našla podlage za trditev, da za to vrsto izdelka niso na voljo zadostni viri dobave.

(53)

Nazadnje, v preiskavi ni noben drug uporabnik titanovega dioksida, primernega za živila, ponudil nobenih podatkov o tem, kako bodo protidampinške dajatve vplivale na njegovo poslovanje, niti niso takih dokazov predložili združenje CEPI ali drugi viri. Komisija zato ni imela zanesljivih informacij o naravi učinka, ki bi ga dajatve lahko imele na uporabnike te vrste titanovega dioksida.

(54)

Glede na navedeno združenje CEPI ni dokazalo, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo titanovega dioksida, primernega za živila. Poleg tega titanov dioksid, primeren za živila, spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije.

(55)

Zato ni mogla skleniti, da so bili elementi za izključitev izdelka izpolnjeni za titanov dioksid, primeren za živila, in je ta zahtevek zavrnila.

(56)

Družba AkzoNobel je zahtevala, da se titanov dioksid, proizveden z uporabo kloridnega postopka (v nadaljnjem besedilu: titanov dioksid po kloridnem postopku), izključi iz obsega preiskave, potem ko je rok za predložitev trditev o obsegu izdelka že potekel. Kot je navedeno v uvodni izjavi 66 začasne uredbe in uvodni izjavi 25 zgoraj, se ta zahtevek zato v začasni fazi preiskave ni mogel obravnavati.

(57)

Prvič, družba AkzoNobel je najprej trdila, da titanov dioksid po kloridnem postopku in titanov dioksid, proizveden z uporabo sulfatnega postopka (v nadaljnjem besedilu: titanov dioksid po sulfatnem postopku), nista zamenljiva.

(58)

Da bi to trditev dokazala, je družba AkzoNobel opisala, kako je titanov dioksid po kloridnem postopku v barvah bolj odporen proti vremenskim vplivov in je intenzivnejše barve, ki se zaradi modrikastega odtenka zaznava kot bolj bela (v primerjavi z rumenkastim odtenkom titanovega dioksida po sulfatnem postopku), ter katere so posledične razlike v uporabi med njima (titanov dioksid po kloridnem postopku je samo za zunanjo uporabo, za notranjo uporabo pa sta titanov dioksid po kloridnem in titanov dioksid po sulfatnem postopku).

(59)

Družba AkzoNobel je dalje trdila, da če bi bila titanov dioksid po kloridnem postopku in titanov dioksid po sulfatnem postopku zamenljiva, bi industrija barv in premazov že prešla na titanov dioksid po sulfatnem postopku, da bi zmanjšala stroške proizvodnje. Dejstvo, da je povpraševanje po titanovem dioksidu po kloridnem postopku še vedno veliko, kaže, da nista zamenljiva.

(60)

Drugič, družba AkzoNobel je trdila, da bi bilo treba titanov dioksid po kloridnem postopku izključiti iz obsega preiskave, saj se večina titanovega dioksida, proizvedenega na Kitajskem (in tudi uvoženega iz Kitajske), proizvede po sulfatnem postopku, v Uniji pa se večinoma proizvaja in porablja titanov dioksid po kloridnem postopku.

(61)

Tretjič, družba AkzoNobel je na podlagi lastnih podatkov o nakupu trdila, da se cene kitajskega titanovega dioksida po kloridnem postopku, kitajskega titanovega dioksida po sulfatnem postopku ter titanovega dioksida po kloridnem postopku iz drugih virov razlikujejo.

(62)

Trdila je, da je zaradi navedenih dveh elementov analiza škode in vzročne zveze gotovo izkrivljena.

(63)

Družba AkzoNobel je v pripombah k začasni uredbi v bistvu ponovila zgornje argumente.

(64)

Družba AkzoNobel je izpodbijala ugotovitev Komisije, da je glavna razlika na trgu med titanovim dioksidom v anatazni obliki in tistim v rutilni obliki. V ta namen je opozorila na več poročil o tržnih informacijah, ki jih je predhodno predložila in iz katerih naj bi bilo razvidno, da je glavna razlika pravzaprav v tem, ali je titanov dioksid proizveden po sulfatnem ali po kloridnem postopku.

(65)

Nazadnje, družba AkzoNobel ni izpodbijala sklepa Komisije iz uvodnih izjav 68 in 69 začasne uredbe, trdila pa je, da kljub temu, da 66 % kitajskega uvoza predstavlja titanov dioksid po sulfatnem postopku, ne tekmuje z 90 % proizvodnje EU, ki temelji na kloridnem postopku. Zato so analize škode in vzročne zveze neizogibno izkrivljene (razen izračunov na ravni kontrolne številke izdelka) v škodo kitajskega uvoza titanovega dioksida.

(66)

Pri analizi zahtevka družbe AkzoNobel je Komisija ugotovila, da njen zahtevek za izključitev izdelka v bistvu temelji na trditvah, da (a) titanov dioksid po kloridnem postopku in titanov dioksid po sulfatnem postopku nista zamenljiva, (b) da je cena titanovega dioksida po dveh različnih postopkih različna in (c) da se večina titanovega dioksida, ki je proizveden na Kitajskem in prihaja od tam, proizvede po sulfatnem postopku, v Uniji pa se večinoma proizvaja in porablja titanov dioksid po kloridnem postopku.

(67)

Komisija je proučila dokaze, opisane v uvodni izjavi 64, in ugotovila, da je iz navedenih poročil razvidno le, kolikšne zmogljivosti naj bi po ocenah imeli posamezni proizvajalci glede na vsakega od dveh proizvodnih postopkov. Dejstvo, da obstajata različna proizvodna postopka in da se spremljajo njune zmogljivosti, ni pomembno za vprašanje, ali akterji na trgu na podlagi tega bistveno razlikujejo med izdelkoma.

(68)

Torej niso bili predloženi nobeni novi dokazi, ki bi izpodbili sklep Komisije, da trg na splošno razlikuje med titanovim dioksidom v anatazni in rutilni obliki. Nasprotno, nevzorčeni proizvajalec izvoznik, družba Guanxi Jinmao Titanium Co., Ltd., je celo vložila zahtevek za izključitev titanovega dioksida v anatazni obliki, v katerem je zatrjevala bistvene razlike in nezamenljivost med titanovim dioksidom v anatazni in rutilni obliki.

(69)

Kar zadeva trditev družbe AkzoNobel, da se titanov dioksid po kloridnem postopku in titanov dioksid po sulfatnem postopku uporabljata različno, je Komisija najprej ugotovila, da je družba AkzoNobel to trdila na podlagi uporabe njenih izdelkov v notranjih oziroma zunanjih prostorih, kar je pomembno le v industriji barv in premazov. Druge industrije bi lahko kupile tako titanov dioksid po kloridnem postopku kot titanov dioksid po sulfatnem postopku in ju zamenljivo uporabljale za iste vrste uporabe (na primer pri proizvodnji dekorativnega papirja ali masterbatcha). Poleg tega je celo družba AkzoNobel v izpolnjenem vprašalniku navedla, da za nekatere uporabe svojih izdelkov uporablja tako titanov dioksid po kloridnem postopku kot titanov dioksid po sulfatnem postopku.

(70)

Torej tudi če bi obstajala jasna delitev med uporabo samo titanovega dioksida po kloridnem postopku pri nekaterih uporabah barv in premazov ter samo titanovega dioksida po sulfatnem postopku pri drugih (kar pa ne drži), se je to trdilo samo za eno vrsto uporabe in ne velja nujno za vse druge industrije. Komisija je zato ta argument zavrnila.

(71)

Iz preiskave je dejansko razvidno, da mnoge industrije v spodnjem delu verige uporabljajo izdelke s titanovim dioksidom, ki so bili prilagojeni za dobro delovanje pri določeni uporabi ali celo pri več uporabah.

(72)

V vsaki uporabniški industriji obstaja več izdelkov za različne uporabe: arhitekturne barve, industrijski premazi (znotraj industrije barv in premazov), papir za laminiranje za različne površine pohištva ali talnih oblog (industrija dekorativnega papirja), tiskarske barve za etikete, ki se tiskajo na rotacijskih tiskarskih strojih, fleksibilno embalažo ter uporaba na papirju in kartonu (industrija tiskarskih barv), če navedemo le nekatere.

(73)

Znotraj vsakega od navedenih segmentov trga in celo posameznih uporab imajo uporabniki pogosto več formulacij svojih izdelkov, odvisno od posebne rabe in potreb strank.

(74)

Preiskava je pokazala tudi, da uporabniki pogosto preskušajo, kako določeni tipi titanovega dioksida iz ponudbe proizvajalcev delujejo v formulacijah, ki jih uporabljajo, in v skladu s tem ustvarijo enega ali več receptov/formul, ki za njihove izdelke delujejo na poseben način. Tak izdelek se tako prodaja za posebno rabo v okviru dane uporabe.

(75)

Učinkovitost teh izdelkov je med drugim odvisna od vrste titanovega dioksida, ki ga uporabljajo, vključno z velikostjo delcev titanovega dioksida in morfologijo kristalov (anataz ali rutil), od tega, ali so molekule titanovega dioksida prevlečene ali ne, in od tega, ali je bil titanov dioksid bil proizveden po kloridnem ali po sulfatnem postopku.

(76)

Medsebojni vpliv vseh teh elementov poleg drugih dejavnikov seveda vpliva tudi na ceno.

(77)

Komisija je zato sklenila, da ni prepričljivih dokazov, ki bi utemeljevali, da je treba titanov dioksid po kloridnem postopku izključiti iz obsega izdelka na podlagi osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti, ki se dovolj razlikujejo od lastnosti titanovega dioksida po sulfatnem postopku. Titanov dioksid po kloridnem postopku in titanov dioksid po sulfatnem postopku se uporabljata v istih industrijah, včasih celo pri isti uporabi.

(78)

Poleg tega je dovolj alternativnih virov dobave, saj kot je navedla tudi družba AkzoNobel, večina proizvodne zmogljivosti industrije Unije temelji na kloridnem postopku, prav tako v Severni Ameriki.

(79)

Kot je Komisija že ugotovila v uvodni izjavi 433 začasne uredbe in potrdila v oddelku 7.3.3 v nadaljevanju, dajatve na družbo AkzoNobel ne bi bistveno vplivale in bi jih lahko absorbirala. Po drugi strani pa bi izključitev več kot tretjine uvoza izdelka v preiskavi iz obsega izdelka verjetno znatno vplivala na učinkovitost ukrepov.

(80)

Glede na navedeno družba AkzoNobel ni dokazala, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo titanovega dioksida po kloridnem postopku. Poleg tega titanov dioksid po kloridnem postopku spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije. Komisija je zato zavrnila zahtevek za izključitev titanovega dioksida po kloridnem postopku iz obsega izdelka.

(81)

Družba AkzoNobel je ponovila tudi svoje trditve, da bi morala Komisija na podlagi argumentov, predstavljenih v uvodnih izjavah 60, 61 in 65 zgoraj, narediti ločeno analizo škode in vzročne zveze za titanov dioksid po kloridnem in po sulfatnem postopku.

(82)

Vendar v podporo tem trditvam ni predložila novih argumentov ali dokazov.

(83)

Komisija je potrdila tudi svoj sklep iz uvodne izjave 69 začasne uredbe, da to, da kitajski proizvajalci trenutno proizvedejo več titanovega dioksida po sulfatnem postopku, še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da si kitajska industrija prizadeva pospešiti prehod s sulfatnega postopka na kloridni postopek za proizvodnjo titanovega dioksida.

(84)

Komisija je zato vztrajala pri sklepu iz uvodnih izjav 70 in 71 začasne uredbe ter ta zahtevek zavrnila.

(85)

Nevzorčeni proizvajalec izvoznik, družba Guanxi Jinmao Titanium Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Jinmao Titanium), je vložila zahtevek za izključitev titanovega dioksida v anatazni obliki iz obsega preiskave. Ta zahtevek je bil vložen v zelo pozni fazi preiskave, potem ko je bila začasna uredba že objavljena. Nobena stran ni podala pripomb k temu zahtevku.

(86)

Kot je Komisija poudarila že v uvodni izjavi 62 začasne uredbe, bi bilo treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo.

(87)

Komisija je kljub temu proučila zahtevek glede na informacije, ki so bile na voljo v tej fazi.

(88)

Kot je poudarila družba Jinmao Titanium, se lahko titanov dioksid v anatazni obliki proizvaja samo po sulfatnem postopku. Trdila je, da je zmogljivost proizvajalcev Unije za proizvodnjo po sulfatnem postopku veliko manjša kakor za proizvodnjo po kloridnem postopkom in ne zadostuje za zadovoljitev povpraševanja Unije po izdelkih, ki vsebujejo anatazno obliko, tržna dinamika in predpisi Unije pa proizvajalce Unije spodbujajo k naložbam v obrate za proizvodnjo po kloridnem postopku.

(89)

Družba Jinmao Titanium je dalje trdila, da se izdelki, ki vsebujejo anatazno obliko, znatno razlikujejo od drugih izdelkov (tj. izdelkov, ki vsebujejo rutilno obliko) po naslednjih merilih: trdota, relativna gostota, lomni količnik, sipalna moč, kemijska stabilnost, energijska reža in fotokatalitska aktivnost, pri čemer je v ta namen navedla več akademskih virov. Trdila je, da se s temi lastnostmi oblikuje zaznavanje končnih strank in določa njihova primernost za različne uporabe.

(90)

Poleg tega je družba Jinmao Titanium opozorila, da udeleženci na trgu običajno razlikujejo med tem, ali izdelek vsebuje anatazno ali rutilno obliko, in da to vpliva na ceno.

(91)

Trdila je tudi, da je zamenljivost izdelkov z anatazno in rutilno obliko omejena. Medtem ko lahko v nekaterih panogah rutilna oblika nadomesti anatazno, se ta nadomestitev zaradi ekonomske izvedljivosti redko izvaja.

(92)

Družba Jinmao Titanium je zato sklenila, da bi se pri uporabnikih in uporabah v Uniji, ki se bolj zanašajo na anatazno obliko, izognili višjim stroškom in višjim maloprodajnim cenam, če bi bil titanov dioksid v anatazni obliki izključen iz obsega izdelka. Hkrati je omejeno tveganje izogibanja, saj se z anatazno obliko ne konkurira neposredno proizvodnji tipov v rutilni obliki v Uniji.

(93)

Komisija je najprej ugotovila, da trditev o nezadostnih zmogljivostih v Uniji za zadovoljitev povpraševanja po titanovem dioksidu v anatazni obliki ni bila podprta z nobenim dokazom. Medtem ko je bila zmogljivost Unije v obdobju preiskave dejansko nekoliko manjša od celotnega povpraševanja Unije po titanovem dioksidu na splošno, ni bilo dokazano posebno pomanjkanje zmogljivosti za titanov dioksid v anatazni obliki. Komisija je zato ta argument zavrnila kot neutemeljen.

(94)

V zvezi z argumenti o domnevnih razlikah med izdelki, ki vsebujejo anatazno oziroma rutilno obliko titanovega dioksida, njihovi zamenljivosti, posebni rabi, oblikovanju cen in zaznavanju strank je Komisija že v uvodnih izjavah 71 do 76 sklenila, da na vse navedene elemente vpliva več dejavnikov pri vsaki posamezni uporabi izdelkov, ki vsebujejo titanov dioksid. Odvisno od uporabe je razlikovanje med titanovim dioksidom v anatazni oziroma rutilni obliki lahko pomembno v večji ali manjši meri.

(95)

Poleg tega družba Jinmao Titanium sama priznava, da obstaja določena stopnja zamenljivosti izdelkov, ki vsebujejo anatazno oziroma rutilno obliko, tudi pri isti uporabi.

(96)

Komisija zato ni mogla sklepati, da bi morebitne posebnosti titanovega dioksida v anatazni obliki pri katerem koli od teh elementov upravičevale izključitev izdelka.

(97)

Nazadnje niso bili predloženi nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da obseg uvoza titanovega dioksida v anatazni obliki v Unijo ni bil znaten. Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, bi lahko titanov dioksid v anatazni obliki predstavljal kar 30 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Glede na to, da industrija Unije prodaja tudi izdelke, ki vsebujejo titanov dioksid v anatazni obliki, bi lahko taka izključitev znatno vplivala na učinkovitost dajatev.

(98)

Glede na navedeno družba Jinmao Titanium ni dokazala, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo titanovega dioksida v anatazni obliki. Poleg tega titanov dioksid v anatazni obliki spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije. Komisija je ta zahtevek zavrnila.

(99)

Po uvedbi začasnih ukrepov je družba AAKO, majhna uvoznica premazanega titanovega dioksida, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem, vložila zahtevek za izključitev izdelka za to vrsto titanovega dioksida.

(100)

Družba AAKO je – kar zadeva dejstvo, da se lahko v sredstvih za zaščito pred soncem uporabljajo le določeni tipi titanovega dioksida – trdila, da ima ta vrsta titanovega dioksida posebne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Kemikalije, ki se lahko uporabijo v premazu teh tipov, in njihova vsebnost so opredeljene v Prilogi VI k uredbi o kozmetičnih izdelkih (13).

(101)

Zato je treba tipe dobaviteljev preskusiti in odobriti za posebne formule, drugi dobavitelji pa jih ne morejo prosto nadomestiti.

(102)

Poleg tega je družba AAKO trdila, da je cena vrst titanovega dioksida, ki jih uvaža, približno osemkrat višja od standardnih nepremazanih tipov titanovega dioksida, zaradi česar so trgi za premazan in nepremazan titanov dioksid praktično neprimerljivi.

(103)

Komisija je opozorila, da je navedeni zahtevek vseboval omejene informacije in je bil predložen v zelo pozni fazi postopka.

(104)

Komisija je na začetku tudi ugotovila, da titanov dioksid, ki ga opisuje družba AAKO, ni edini premazan titanov dioksid na trgu. Nasprotno, večina vrst titanovega dioksida, ki so na voljo na trgu Unije, je na neki način kemično premazana.

(105)

Poleg tega je Komisija priznala, da je sestava titanovega dioksida, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem, zakonsko urejena, zato je upravičeno, da je za zamenjavo dobaviteljev potrebno obsežno preskušanje.

(106)

Vendar kot je pokazala preiskava, preskušanje titanovega dioksida pred uporabo v kateri koli uporabniški formuli/uporabi ni značilno samo za ta sektor. Številni drugi uporabniki so pokazali, da je za preoblikovanje njihovih izdelkov potrebno predhodno preskušanje. Zato Komisija ni mogla skleniti, da ima titanov dioksid, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem, posebne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti, ki bi upravičile izključitev izdelka.

(107)

Poleg tega družba AAKO ni predložila nobenih informacij ali dokazov o morebitnem pomanjkanju ponudbe v Uniji ali alternativnih virov dobave.

(108)

Nazadnje, v tej preiskavi se ni javil noben proizvajalec sredstev za zaščito pred soncem, ki bi nasprotoval ukrepom, kar nakazuje, da dajatve ne bi imele večjega vpliva na njihovo poslovanje.

(109)

Glede na navedeno družba AAKO ni dokazala, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo titanovega dioksida, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem. Poleg tega titanov dioksid, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem, spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije. Komisija je zahtevek družbe AAKO za izključitev izdelka zavrnila.

(110)

Po objavi začasne uredbe je potekalo zaslišanje z družbama Munksjö in Felix. Skupaj sta predložili pripombe k ugotovitvam Komisije iz začasne uredbe. Pripombe je predložilo tudi združenje CEPI, ki je Komisijo pozvalo, naj svoje sklepe o izključitvi titanovega dioksida, primernega za laminiranje, znova oceni.

(111)

Družbi Munksjö in Felix sta ponovili svoje trditve o izključitvi izdelka ali izvzetju za posebno rabo, pri čemer sta predložili nove dodatne dokaze in trdili, da so bila izpolnjena vsa merila, ki jih je Komisija upoštevala pri teh zahtevkih v prejšnjih primerih. Komisija je zato svoje sklepe znova ocenila glede na nove dokaze.

(112)

Prvič, uporabnika sta trdila, da je Komisija kršila obveznost, da z vso zahtevano skrbnostjo obravnava vse informacije, ki jih ima na voljo, s čimer je kršila načelo enakosti orožij. Menila sta, da je Komisija elemente iz pripomb pritožnika obravnavala selektivno in prezrla odgovore obeh uporabnikov na te trditve.

(113)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 47 začasne uredbe, Komisija ni upoštevala pripomb o obsegu izdelka, ki jih je pritožnik predložil 2. maja 2024, niti pripomb, ki sta jih 22. maja 2024 in 30. maja 2024 skupaj predložili družbi Munksjö in Felix.

(114)

Komisija je ugotovila, da so nekateri proizvajalci izvozniki oglaševali titanov dioksid, primeren za laminiranje, za uporabo v PVC in trajnih plastikah (14). Vendar sta družbi Munksjö in Felix trdili, da so na Komisijo dejansko vplivale pripombe pritožnika z dne 2. maja 2024 v zvezi s tem, pri čemer se nasprotni zahtevki uporabnikov na isto temo niso upoštevali.

(115)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da so podatki iz uvodne izjave 114 javno dostopni na spletu in da jih je lahko pridobila, ne da bi upoštevala pripombe strank, vključno s pripombami, ki jih je pritožnik predložil pozneje. Dejansko sta uporabnika v odgovorih na vprašalnik navedla točne vrste izdelkov, ki sta jih kupila od posameznih dobaviteljev, Komisija pa jih je preverila glede na informacije, ki so javno dostopne na spletu.

(116)

Kljub temu je Komisija v sklepni fazi proučila vsa stališča, tudi tista, ki so prispela prepozno, da bi jih bilo mogoče upoštevati v začasni fazi, in svoje ugotovitve znova ocenila glede na morebitna nova dejstva in dokaze, predstavljene v njih.

(117)

Drugič, uporabnika sta trdila, da več sklepov, ki jih je Komisija sprejela v začasni uredbi, ni bilo podprtih z razpoložljivimi dokazi.

(118)

V tem okviru sta uporabnika najprej izpodbijala ugotovitve Komisije, da ima titanov dioksid, primeren za laminiranje, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot druge vrste titanovega dioksida (15).

(119)

Ponovila sta svojo trditev, da ima titanov dioksid, primeren za laminiranje, posebne fizikalne lastnosti, ki ustrezajo edinstvenim potrebam industrije dekorativnega papirja, namreč, da zagotavlja večjo svetlobno obstojnost po nasičenju papirja s smolo na osnovi melamina in da papir po impregnaciji ohrani barvo. Ta element je bistven za uporabo dekorativnega papirja v dekorativni in pohištveni industriji.

(120)

Uporabnika sta trditev dopolnila z navedbo posebnih kemičnih lastnostih titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki omogočajo takšno učinkovitost. Ta posebnost je debel površinski premaz na molekuli titanovega dioksida, ki ga sestavljajo predvsem kemični elementi fosforjev pentoksid (P2O5), aluminijev oksid (Al2O3) in silicijev dioksid (SiO2) – zlasti visoka vsebnost fosforjevega pentoksida, ki v primerjavi z drugimi tipi titanovega dioksida presega 0,5 % v suhem izdelku.

(121)

Združenje CEPI je navedlo podobno trditev, pri čemer je trdilo, da je titanov dioksid, primeren za laminiranje, zaradi dejstva, da vsebuje veliko večjo koncentracijo fosforja, edinstveno primeren za uporabo v papirju za laminiranje in se jasno razlikuje od drugih vrst titanovega dioksida.

(122)

Uporabnika sta opozorila tudi na posebno tehnično lastnost, zaradi katere titanov dioksid, primeren za laminiranje, reagira drugače kot druge vrste: zaradi debelega površinskega premaza ima na površini električni naboj, zaradi katerega se molekula lažje veže na vlakna lesne celuloze. Zaradi tega površinskega naboja in velikosti delcev ni primeren za druge uporabe, kot so arhitekturne barve, saj povzroči kredanje barve na stenah.

(123)

Nazadnje sta uporabnika poudarila, da obstajajo preproste, splošno dostopne metode za odkrivanje prisotnosti in koncentracije fosforja v premazu, zlasti s preskusom z rentgensko fluorescenco (XRF) ali induktivno sklopljeno plazmo (ICP).

(124)

Pritožnik je v pripombah z dne 2. maja 2024, navedenih v uvodni izjavi 114, trdil, da prisotnost fosforja v premazu ne more biti razlikovalna značilnost, saj skoraj vsi izdelki iz titanovega dioksida vsebujejo določeno količino fosforja, in predložil dokaze o tem.

(125)

Pritožnik je dalje trdil, da carinski organi ne bi mogli natančno opredeliti prisotnosti fosforja v uvoženem titanovem dioksidu, in tudi če bi jo lahko, ne bi mogli natančno razlikovati med titanovim dioksidom, primernim za laminiranje, in drugimi vrstami.

(126)

Dodal je, da za različne vrste površinskih obdelav, ki se opravijo na tipih titanovega dioksida, ni potrebna edinstvena dodatna oprema ali specializirana tehnologija, kar še dodatno potrjuje argument, da se titanov dioksid, primeren za laminiranje, ne bi smel obravnavati kot ločen izdelek.

(127)

Komisija je analizirala dodatne informacije, ki so jih zainteresirane strani predložile v zvezi z osnovnimi lastnostmi titanovega dioksida, primernega za laminiranje. Predloženi dokazi potrjujejo ugotovitev Komisije iz uvodne izjave 51 začasne uredbe, da je prisotnost fosforja v titanovem dioksidu, primernem za laminiranje, večja kot pri drugih vrstah in da je titanov dioksid, primeren za laminiranje, ustrezen za proizvodnjo dekorativnega papirja zaradi posebne narave tega premaza.

(128)

V pripombah, predloženih po objavi začasne uredbe, se uporabnika nista strinjala z ugotovitvijo Komisije, da več proizvajalcev izvoznikov oglašuje isto vrsto titanovega dioksida za uporabo v proizvodnji dekorativnega papirja, pa tudi PVC in trajnih plastik, kar kaže, da se lahko uporablja za več namenov.

(129)

V zvezi s tem je pritožnik v pripombah z dne 2. maja 2024 trdil, da številni proizvajalci titanovega dioksida ponujajo proizvode, ki so vsestransko uporabni, tj. različni uporabniki jih lahko kvalificirajo za več različnih namenov uporabe (premazi, plastika, papir za laminiranje itd.). V ta namen je predložil podatkovne liste izdelka za tri različne izdelke iz titanovega dioksida, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, in še tri izdelke, ki jih proizvajajo proizvajalci na Kitajskem.

(130)

Družbi Felix in Munksjö sta v pripombah z dne 22. maja 2024 to trditev izpodbijali in predložili dokaze, iz katerih je razvidno, da več zgoraj navedenih tipov titanovega dioksida pravzaprav ni bilo mogoče uporabiti v proizvodnji dekorativnega papirja, ter trdili, da drugih tipov na trgu Unije sploh ni in zato ni znano, ali dosegajo standarde, ki se zahtevajo za uporabo v proizvodnji dekorativnega papirja.

(131)

Nekateri izdelki, navedeni v uvodni izjavi 130, so bili tudi tisti, za katere sta uporabnika v izpolnjenih vprašalnikih navedla, da sta jih kupila, Komisija pa jih je navzkrižno preverila z javno dostopnimi podatki. Posebej glede LR-952, titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki ga proizvaja družba Lomon Billions, sta uporabnika predložila dokaze, da v nasprotju s trditvijo pritožnika in sklepom Komisije iz začasne uredbe ni primeren za uporabo v proizvodnji PVC in trajnih plastik. Spletišče družbe Lomon Billions je bilo v zvezi s tem posodobljeno.

(132)

Po uvedbi začasnih dajatev je združenje CEPI podobno trdilo, da titanov dioksid, primeren za laminiranje, ni uporaben za druge namene, saj naj se v plastičnih materialih ne bi ustrezno razpršil.

(133)

Ob vseh na novo predloženih dokazih Komisija ni mogla skleniti, da se katera od vrst izdelka iz titanovega dioksida, ki jih je navedel pritožnik, dejansko prodaja na trgu Unije za proizvodnjo dekorativnega papirja in hkrati za nekatere druge uporabe. Čeprav se nekatere druge vrste izdelkov iz titanovega dioksida oglašujejo (in kot je pokazala preiskava, dejansko prodajajo) za več namenov, to ni bilo dokazano za titanov dioksid, primeren za laminiranje.

(134)

Čeprav Komisija priznava, da nekaj spletnih virov oglašuje nekatere izdelke iz titanovega dioksida, ki se uporabljajo v proizvodnji dekorativnega papirja in v drugih vrstah izdelkov nižje v prodajni verigi, ni bilo dokazano, da se tipi, za katere je znano, da se uporabljajo v proizvodnji dekorativnega papirja, prodajajo tudi za druge namene.

(135)

Nasprotno, iz razpoložljivih dokazov je razvidno, da kljub morebitni zamenljivosti za druge vrste izdelkov dejansko obstaja (manjše) število vrst izdelkov iz titanovega dioksida, ki se proizvajajo in tržijo izključno kot titanov dioksid, primeren za laminiranje.

(136)

Kot je Komisija ugotovila v uvodnih izjavah 71 do 75 zgoraj, ima uporaba izdelka v preiskavi (kot je uporaba v proizvodnji dekorativnega papirja) za dano posebno rabo vlogo pri določitvi kemične sestave in/ali drugih lastnosti titanovega dioksida, da se ta ustrezno prilagodi za to posebno uporabo.

(137)

Družbi Munksjö in Felix sta trdili, da to velja tudi za titanov dioksid, primeren za laminiranje. Kot je Komisija že potrdila v začasni uredbi, je razlikovalna kemična lastnost titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ta, da v premazu vsebuje veliko koncentracijo fosforja. Iz novih dokazov je razvidno, da bi morala biti vsebnost fosforja vsaj 0,5 % suhe snovi izdelka, da bi bil uporaben za dekorativni papir.

(138)

Hkrati v preiskavi ni bilo potrjeno, da so posebne tehnične lastnosti titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki sta jih zatrjevala uporabnika (glej uvodno izjavo 122 zgoraj), značilne izključno za titanov dioksid, primeren za laminiranje, ali za neko uporabo.

(139)

Namreč, tudi če ima titanov dioksid, primeren za laminiranje, zaradi debelega površinskega premaza, na površini električni naboj, zaradi katerega se molekula lažje veže na vlakna lesne celuloze, ni bilo dokazano, da druge vrste titanovega dioksida nimajo podobnih tehničnih lastnosti. Čeprav bi bil lahko zaradi takega površinskega naboja titanov dioksid, primeren za laminiranje, dejansko neprimeren za uporabo v barvah in premazih, Komisija ni mogla izključiti, da za titanov dioksid, uporabljen pri proizvodnji drugih izdelkov (kot so druge vrste papirja), niso potrebne podobne lastnosti.

(140)

Kljub temu je Komisija ocenila, ali bi za utemeljitev izključitve izdelka zadostovala vsebnost fosforja v premazu.

(141)

Po analizi vseh dokazov v spisu Komisija ni mogla skleniti, da bi imel titanov dioksid, primeren za laminiranje, dovolj različne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida, da bi se izključil iz obsega izdelka.

(142)

Kot je Komisija analizirala zgoraj, namreč pri različnih vrstah titanovega dioksida veljajo posebne zahteve za nekatere elemente njihove kemične sestave glede na njihovo uporabo (kot je titanov dioksid, primeren za živila, ali titanov dioksid, ki se uporablja v sredstvih za zaščito pred soncem).

(143)

Tako je lahko zahteva, da mora biti vsebnost fosforja vsaj 0,5 % suhe snovi izdelka, da bi bil uporaben za dekorativni papir, edinstvena za uporabo titanovega dioksida pri proizvodnji dekorativnega papirja (ali povedano drugače, edinstvena za titanov dioksid, primeren za laminiranje), vendar zato, ker mora imeti nekoliko prilagojeno kemično sestavo, da ga je mogoče uporabiti na določen način, titanov dioksid, primeren za laminiranje ni edinstven. Z drugimi besedami, ta posebnost ne zadostuje za razlikovanje titanovega dioksida, primernega za laminiranje, od drugih vrst titanovega dioksida niti ni edinstvena v primerjavi z drugimi posebnostmi, ki se lahko zahtevajo pri drugih posebnih uporabah, da bi bila zaradi tega upravičena izključitev.

(144)

Komisija je tako v začasni uredbi vztrajala pri sklepu, da zainteresirani strani nista dokazali, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo titanovega dioksida, primernega za laminiranje. Poleg tega titanov dioksid, primeren za laminiranje, spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirani strani pa nista predložili dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije. Komisija je ta zahtevek za izključitev izdelka zavrnila.

(145)

Po dokončnem razkritju so družbe Felix, Munksjö in LB predložile pripombe, v katerih se niso strinjale s tem, da je Komisija zavrnila zahtevek za izključitev izdelka.

(146)

Prvič, uporabnika sta trdila, da je Komisija napačno uporabila preskus za analizo posebnosti v lastnostih izdelka. Komisija je v uvodnih izjavah 140 do 142 menila, da bi posebne lastnosti zadostovale za razlikovanje izdelka le, če bi bil ta izdelek edini, za katerega bi bila potrebna določena kemijska formula za njegovo predvideno uporabo. Uporabnika sta trdila, da ni vprašanje, ali je izdelek v zvezi s tem ekskluziven, temveč ali so posebne kemične lastnosti zadevnega izdelka edinstvene.

(147)

Drugič, uporabnika sta ponovila svoje trditve o edinstvenosti fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti titanovega dioksida, primernega za laminiranje, in navedla, da se titanov dioksid, primeren za laminiranje, zaradi vseh teh lastnosti skupaj razlikuje od drugih izdelkov. Skupina LB je podobno ponovila prejšnje trditve o kemični edinstvenosti in drugih značilnostih titanovega dioksida, primernega za laminiranje. To je namreč edina vrsta titanovega dioksida, pri kateri so premazu dodane fosforjeve spojine, zaradi dobrega zadrževanja v papirni masi pa sta bili predpisani velika velikost delcev in skrbno nadzorovana izoelektrična točka.

(148)

Oba uporabnika sta poudarila, da je Komisija sama priznala, da titanov dioksid, primeren za laminiranje, zaradi kemičnih lastnosti ni primeren za druge splošne uporabe, na primer v barvah in premazih (uvodna izjava 400 spodaj). Uporabnika sta v zvezi s tem trdila, da je Komisija v prejšnjih zadevah (v zvezi z gojenim lososom iz Norveške (16) ter nekaterimi aluminijastimi folijami iz Kitajske in Rusije (17)) menila, da so razlike v uporabi izdelka neposredna posledica različnih bistvenih lastnosti izdelka.

(149)

Komisija je v zvezi s tem ponovila, da je analiza izključitve izdelka postopek, ki se izvaja za vsak primer posebej, pri čemer Komisija celovito oceni vse razpoložljive elemente, da bi ugotovila, ali vrsta izdelka spada v obseg izdelka, kot je opredeljen, ali ne. V nekaterih primerih to, da obstajajo edinstvene posebne kemične lastnosti, dejansko zadostuje za izključitev izdelka iz obsega.

(150)

V tem primeru pa na trgu obstaja več vrst titanovega dioksida z različnimi kemijskimi formulami. Kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 71 do 76, se številne od teh vrst/formul prilagodijo in tržijo za posebne uporabe (glede na to, kako delujejo pri navedenih uporabah zaradi takih lastnosti v primerjavi z drugimi). Vse navedene vrste so zajete v opisu izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe.

(151)

Zato je posebnost kemičnih lastnosti značilnost izdelkov iz titanovega dioksida. V tem okviru Komisija ni mogla ugotoviti, ali je posebnost kemijske formule titanovega dioksida, primernega za laminiranje, zadostna, da bi se štelo, da je ta zunaj opisa izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe.

(152)

Torej, ko je narava izdelka takšna kot pri titanovem dioksidu, in sicer, da so kemične lastnosti titanovega dioksida precizno spremenjene, da bi bile pri nekaterih uporabah boljše kot pri drugih, mora biti vprašanje izključnosti določene kemijske formule, namenjene za določeno uporabo, vsaj del preskusa za izključitev izdelka. Poleg tega je Komisija opozorila, da titanov dioksid, primeren za laminiranje, spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, in da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz Kitajske, dejansko neposredno konkurira izdelkom, ki so na voljo na trgu Unije. Predloženi niso bili nobeni dodatni dokazi o nasprotnem.

(153)

To je diametralno nasprotno kot v zadevah v zvezi z gojenim lososom in nekaterimi aluminijastimi folijami, s katerimi sta uporabnika potegnila vzporednice. V obeh zadevah je bilo jasno, da izključeni izdelki niso bili zajeti v opisu izdelka.

(154)

Komisija je ohranila svoje stališče in zavrnila ta zahtevek za izključitev izdelka.

(155)

Komisija je nove trditve in dokaze o izvzetju za posebno rabo titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ocenila v oddelku 7.3.4 v nadaljevanju.

(156)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 54 začasne uredbe.

(157)

Družba Flint je v pripombah k začasni uredbi in na zaslišanju izpodbijala sklepe Komisije o njenem zahtevku za izvzetje za posebno rabo titanovega dioksida, ki se uporablja samo kot pigment pri proizvodnji belih tiskarskih barv v industriji tiskarskih barv (v nadaljnjem besedilu: grafični titanov dioksid).

(158)

Vendar družba Flint ni izpodbijala sklepa Komisije, da zavrne njen zahtevek za izključitev izdelka. Hkrati niti družba Siegwerk niti družba Sun Chemical nista predložili dodatnih dokazov poleg tistih, ki jih je že predložila družba Flint, zaradi katerih bi bilo treba sklep Komisije o zavrnitvi zahtevka za izključitev izdelka ponovno oceniti.

(159)

Komisija je tako vztrajala pri stališču, da grafični titanov dioksid nima drugačnih osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida, da bi se izključil iz obsega izdelka. Poleg tega zainteresirane strani niso dokazale, da bi bilo treba zaradi uporabe drugih, bolj upoštevnih dejavnikov od tistih, ki jih je Komisija upoštevala pri opredelitvi zadevnega izdelka, opredelitev zadevnega izdelka omejiti z izključitvijo grafičnega titanovega dioksida. Dalje, grafični titanov dioksid spada v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 21 začasne uredbe, zainteresirane strani pa niso predložile dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da ta podkategorija titanovega dioksida, uvožena iz LRK, ne konkurira kateremu drugemu izdelku, ki je na voljo na trgu Unije.

(160)

Komisija je nove trditve in dokaze o izvzetju za posebno rabo grafičnega titanovega dioksida ocenila v oddelku 7.3.5 v nadaljevanju.

(161)

Po začasnem razkritju so en vzorčeni proizvajalec izvoznik, skupina LB, pritožnik in eden od uporabnikov, družba Akzo Nobel, predložili pripombe k začasnim ugotovitvam o dampingu.

(162)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 80 do 242 začasne uredbe.

(163)

Po začasnem razkritju je skupina LB predložila pripombe glede referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo za ilmenit, železo v prahu, delo ter prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU stroški).

(164)

Glede ilmenita je skupina LB opozorila, da je referenčna vrednost za ilmenit za sulfatni postopek povprečna cena CIF, kot jo je določila agencija Fastmarkets. Skupina LB je menila, da se agencija Fastmarkets sklicuje na ceno ilmenita za sulfatni postopek z vsebnostjo titanovega dioksida med 47 % in 49 %, ilmenit za sulfatni postopek, ki ga je skupina LB pridobivala na domačem trgu, pa je imel nižjo vsebnost titanovega dioksida. Zato je skupina LB trdila, da referenčne vrednosti agencije Fastmarkets ne bi bilo smiselno uporabiti za njeno porabo ilmenita za sulfatni postopek.

(165)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 228 začasne uredbe, je Komisija kot podlago za neizkrivljene cene titanovih rud in koncentratov, vključno z ilmenitom za sulfatni postopek, uporabila cene, kot so bile navedene na platformi TZMI (in ne pri agenciji Fastmarkets). TZMI je splošno priznana mednarodna platforma za industrijo titana (česar zainteresirane strani v tem postopku niso izpodbijale) z dovolj natančnimi in razdrobljenimi podatki, ki Komisiji omogočajo, da najde ustrezne referenčne vrednosti za titanove rude in koncentrate, ki se uporabljajo v različnih proizvodnih procesih proizvajalcev izvoznikov titanovega dioksida. Referenčna vrednost ilmenita za sulfatni postopek na podlagi podatkov s platforme TZMI je zajemala ilmenit za sulfatni postopek z obsežnim razponom vsebnosti titanovega dioksida. Proizvodni subjekti skupine LB, ki uporabljajo ilmenit za sulfatni postopek, v proizvodnem postopku vedno uporabljajo ilmenit z vsebnostjo titanovega dioksida pod 47 %, torej na spodnjem koncu območja koncentracije titanovega dioksida, določenega za ilmenit za sulfatni postopek. Podobno velja za ilmenit za sulfatni postopek, ki ga je na domačem trgu pridobila skupina Anhui Gold Star. Glede na to, da je ilmenit za sulfatni postopek z nižjo vsebnostjo titanovega dioksida navadno cenejši od ilmenita za kloridni postopek z višjo vsebnostjo titanovega dioksida, je bilo razumno, da se referenčna vrednost ilmenita za sulfatni postopek za kitajske proizvajalce izvoznike prilagodi z uporabo nižjega cenovnega razpona, določenega pri agenciji Fastmarkets za obdobje preiskave. Zato je prilagojena referenčna vrednost, uporabljena za ilmenit za sulfatni postopek, znašala 2 467 CNY na tono.

(166)

Kar zadeva uporabo referenčne vrednosti za železov prah, je skupina LB navedla, da bi bilo treba brazilski uvoz vsaj železa v prahu z eno od oznak blaga izključiti, ker so navedbe o njem pretirane v primerjavi z dejanskimi stroški, ki jih imajo proizvodni subjekti skupine LB, in ker zajema posebno (in zato dražjo) vrsto železa v prahu, ki se ne uporablja v proizvodnem procesu skupine LB.

(167)

Kot je opisano v drugem obvestilu o virih in uvodni izjavi 225 začasne uredbe, je bila kot osnova za določitev neizkrivljene cene surovin (vključno z železom v prahu) uporabljena tehtana povprečna uvozna cena za Brazilijo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA na ravni nacionalne tarife, ki so ji bile prištete uvozne dajatve in stroški prevoza. Za določitev ustrezne referenčne vrednosti za železo v prahu je bila določena tehtana povprečna cena uvoza, uvrščena pod različne oznake blaga, ki zajemajo železo v prahu, da bi se zmanjšal vpliv morebitnih neobičajnih cen v spodnjem in zgornjem delu razpona železovega prahu ter da bi se zagotovilo, da cena tega vložka odraža mešanico različnih kakovosti, zlasti ob neobstoju podrobnejših informacij o sestavi zadevnega vložka. V tem primeru Komisija ni ugotovila nobenih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bila referenčna vrednost za železo v prahu, kot se uporablja za začasno uredbo, nereprezentativna ali neprimerna. Opozoriti je treba tudi, da čeprav je lahko referenčna vrednost, uporabljena za železo v prahu, višja od dejanskih domačih stroškov na Kitajskem, glede na obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe take domače cene ni mogoče šteti za zanesljivo in ponazarjajočo, kakšne bi referenčne vrednosti morale biti. Poleg tega skupina LB ni predložila nobenih posebnih dokazov (niti v odgovor na drugo obvestilo niti v odgovor na začasno razkritje) v zvezi z železom v prahu, ki ga uporablja skupina LB, ali posebnimi oznakami blaga, pod katere bi ta izdelek spadal ob upoštevanju brazilskega uvoza, kot je razviden iz podatkovne zbirke GTA. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(168)

Skupina LB je v odgovor na začasno razkritje trdila, da je bila referenčna vrednost za delo povišana, ker so bili prispevki za socialno varnost napačno izračunani in ker je Komisija uporabila menjalni tečaj, ki je veljal v obdobju preiskave, ne pa tečajev, ki so se uporabljali v letu 2021, tj. obdobju, na katero se nanašajo podatki za referenčno vrednost za delo. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba pri referenčni vrednosti za stroške dela upoštevati regionalne razlike v plačah na Kitajskem. Ti argumenti so bili po dokončnem razkritju ponovljeni. Prvič, opozoriti je treba, da so bile v skladu z uvodnima izjavama 231 in 232 začasne uredbe kot osnova za izračun sicer uporabljeni statistični podatki o plačah v zadevnem sektorju dejavnosti za leto 2021, vendar so bile vrednosti indeksirane za obdobje preiskave. V skladu s tem je bilo za stroške dela, določene za obdobje preiskave, uporabljen menjalni tečaj za obdobje preiskave. Drugič, regionalne razlike na Kitajskem pri stroških dela ne vplivajo na določitev referenčne vrednosti za stroške dela v primerih, v katerih se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe in v katerih je bil med drugim ugotovljen obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s stroški dela. Nazadnje, Komisija je ravnala v skladu z metodologijo, ki jo dosledno uporablja v svoji praksi odločanja. Glede za zgoraj navedeno je bila trditev skupine LB zavrnjena.

(169)

Po začasnem razkritju je družba Akzo Nobel ponovila trditev, ki jo je navedla že po prvem in drugem obvestilu, namreč, da cene žveplove kisline iz podatkovne zbirke GTA ni mogoče šteti za reprezentativno. Trditev uporabnika je bila zavrnjena iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 220 do 223 začasne uredbe. Poleg tega je treba opozoriti, da nobeden od proizvajalcev izvoznikov v tem postopku ni izpodbijal reprezentativnosti referenčne vrednosti za žveplovo kislino.

(170)

Skupina LB je trdila, da bi bilo treba poleg PSU stroškov reprezentativnega proizvajalca (družba Tronox Brazil) v reprezentativni državi prodajne stroške družbe Tronox Brazil, ki so bili upoštevani pri konstruiranju normalne vrednosti, zmanjšati za znesek stroškov prevoza, razviden iz revidiranega letnega poročila družbe Tronox Brazil. Po mnenju skupine LB bi ta prilagoditev zagotovila, da se izvozna cena franko tovarna primerja z normalno vrednostjo franko tovarna. Po podrobnem pregledu letnega poročila družbe Tronox Brazil in razčlenitvi posameznih postavk PSU stroškov v poročilu je Komisija priznala, da bi bilo razumno sklepati, da so stroški prevoza (Fretes/Transportes de cargas), kot so navedeni v poročilu, del prodajnih stroškov.

(171)

PSU stroški družbe Tronox Brazil, uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti, so bili prilagojeni s 5,9 % na 4,24 %.

(172)

Podrobnosti izračuna izvozne cene so navedene v uvodnih izjavah 243 do 246 začasne uredbe.

(173)

Komisija je v odgovor na pripombe skupine LB sprejela trditev o spremembi osnove za prilagoditve PSU stroškov in hipotetičnega dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za trgovca iz Združenega kraljestva (v nadaljnjem besedilu: družba BEL UK), kadar ima stroške, ki jih običajno nosi uvoznik.

(174)

Komisija opozarja, da mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je navedeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(175)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 239–242 začasne uredbe, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 170 in 171, je bila glede na pozitivne dokaze, da je stopnja PSU stroškov, uporabljena za določitev razumnega zneska PSU stroškov na ravni trgovanja franko tovarna, vsebovala elemente, ki ne spadajo na to raven trgovanja, stopnja PSU stroškov prilagojena za ustrezne elemente. Za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne nadaljnje prilagoditve.

(176)

Komisija ni našla razlogov za kakršne koli popravke normalne vrednosti (razen prilagoditve za DDV, pojasnjene v uvodni izjavi 249 začasne uredbe), prav tako takih popravkov ni zahteval nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(177)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, skladiščenja in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in carine. Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški.

(178)

Kar zadeva prilagoditev za provizije v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, je skupina LB trdila, da sta prilagoditev izvozne cene skupine LB HK navzdol (pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji) in dvojna prilagoditev izvozne cene povezanega trgovca iz Združenega kraljestva (družbe BEL UK) navzdol (prav tako pri prodaji nepovezanim strankam) nezakoniti in vsekakor pretirani.

(179)

Natančneje, skupina LB je trdila, da mora Komisija dokazati, da sta izvedeni prilagoditvi potrebni za primerljivost normalne vrednosti in izvozne cene (v zvezi s tem se je sklicevala na odbitek nekaterih PSU stroškov povezanih trgovcev, ki se ne odštejejo od normalne vrednosti). Po mnenju skupine LB Komisija ni pojasnila, zakaj naj bi bile zaradi odgovornosti za postopek prodaje, prevzema poslovnih tveganj ali prejetja pribitka za prodajo, kot je navedeno v začasni uredbi, naloge trgovcev skupine LB podobne nalogam zastopnikov, ki delajo na podlagi provizij, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Po dokončnem razkritju je skupina LB trdila, da Komisija ni proučila, ali trgovci skupine LB s kitajskimi proizvodnimi subjekti tvorijo en sam gospodarski subjekt ali so notranji oddelki za izvozno trgovino.

(180)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 252 začasne uredbe, je prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) upravičena, ker so bili trgovci odgovorni za postopek prodaje in s tem povezana poslovna tveganja ter so prejeli pribitek za prodajo.

(181)

Iz informacij, ki jih je predložila skupina LB in jih je Komisija potrdila, je razvidno, da povezani trgovci opravljajo naloge, podobne nalogam zastopnikov, ki delajo na podlagi provizij. Skupina LB dejansko sama priznava, da njeni povezani trgovci opravljajo naloge v zvezi z izvozom. Tržijo izdelke, olajšujejo sklepanje pogodb, zagotavljajo menjavo valut in obvladovanje tveganj, skrbijo za stike z obstoječimi in potencialnimi strankami, urejajo logistiko, upravljajo pravno dokumentacijo, potegujejo se za naročila in jih prejemajo ter se pogajajo o prodaji, izdajajo račune in prevzemajo ustrezna komercialna tveganja. Skupina LB je sama priznala, da njeni povezani trgovci opravljajo naloge v zvezi z izvozom. V zameno za opravljanje teh nalog sta oba trgovca prejela pribitek. Skupina LB ni pojasnila, zakaj bi bile te naloge drugačne od nalog zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zato je Komisija v nasprotju s trditvijo skupine LB po dokončnem razkritju predložila dosledne dokaze, iz katerih je razvidno, da so trgovci skupine LB opravljali naloge, primerljive z nalogami zastopnikov, ki delajo na podlagi provizij. Poleg tega je iz zgornje ocene razvidno, da Komisija trgovcev skupine LB ne obravnava kot en sam gospodarski subjekt s proizvodnimi subjekti. V vsakem primeru skupina LB ni predložila nobenih dokazov, ki bi podprli tako trditev, niti ni pred sprejetjem začasnih ukrepov uradno zahtevala, da se trgovce skupine LB obravnava kot en sam gospodarski subjekt. Komisija je v zvezi z dokaznim bremenom opozorila „da če sta instituciji Unije predložili skladne indice, ki dokazujejo, da trgovec, ki je povezan s proizvajalcem, opravlja podobne funkcije kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije, mora ta trgovec ali ta proizvajalec predložiti dokaz, da prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) osnovne uredbe ni upravičena“ (18). Z drugimi besedami, skupina LB mora trditi in utemeljiti, da tvori en gospodarski subjekt. Skupina LB tega ni storila.

(182)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije (19) člen 2(10)(i) osnovne uredbe ne zajema le poslovnih razmerij v zvezi s trgovskim zastopanjem v ožjem smislu. Nasprotno, prilagoditev v skladu z navedeno določbo je predvidena tudi v zvezi s prejetim pribitkom, tudi če stranki ne delujeta na podlagi odnosa naročnik – zastopnik, ampak dosežeta enak rezultat tako, da delujeta kot prodajalec in kupec (kar velja v tem primeru). Proizvodni subjekti skupine LB in z njimi povezani trgovci delujejo kot prodajalec in kupec. Trgovci kupijo zadevni izdelek in ga nato prodajo naprej, pri tem pa prejmejo pribitek. Tak pribitek je v členu 2(10)(i) osnovne uredbe izrecno priznan kot oblika „provizije“. Ta prenos lastništva na povezane trgovce nujno pomeni prenos poslovnih tveganj, vendar ne izključuje uporabe člena 2(10)(i) osnovne uredbe.

(183)

V zvezi s hipotetičnim dobičkom v višini 6,89 %, ki naj bi ga ustvarili nepovezani uvozniki za drug kemični izdelek (PVA) in je bil v tej preiskavi uporabljen za določitev zanesljive izvozne cene (glej uvodni izjavi 246 in 252 začasne uredbe), je skupina LB po začasnem in dokončnem razkritju trdila, da družba LB HK ne opravlja funkcij, ki so značilne za uvoznika. Zato skupina LB meni, da referenčna vrednost uvoznika ne odraža stopnje dobička, ki jo lahko pričakuje družba LB HK. Po mnenju skupine LB se lahko za udeležbo družbe LB HK pri prodaji v Unijo izvede kvečjemu prilagoditev za dejanski dobiček družbe LB HK.

(184)

Družba Akzo Nobel je prav tako trdila, da je odbita 6,89-odstotna stopnja dobička na trgovalni subjekt pretirana in bi jo bilo treba omejiti na skupno 6,89 %, ne glede na to, koliko trgovcev je vključenih, ali da bi morala Komisija vsaj uporabiti 5-odstotno stopnjo dobička, ki se je prej uporabljala v uredbah Komisije iz let 2007 in 2014 v zvezi z industrijo kemikalij (20).

(185)

Prvič, člen 2(9) osnovne uredbe Komisiji omogoča izbiro med uporabo dejanskega dobička povezanega uvoznika in uporabo hipotetičnega dobička, pri čemer se zahteva edino to, da je navedeni dobiček razumen. Ob uporabi člena 2(9) osnovne uredbe po analogiji s členom 2(10)(i) se je zdelo primerno uporabiti razumno stopnjo dobička kot osnovo za odbitek v skladu z navedeno določbo, da bi se izognili izkrivljajočim učinkom, ki bi lahko izhajali iz notranjih dogovorov med proizvajalcem izvoznikom in povezanimi trgovci.

(186)

Skupina LB ne zanika, da tako družba LB HK kakor družba BEL UK: (i) delujeta kot trgovca, (ii) nosita s tem povezane stroške, (iii) prejemata pribitek zaradi nalog, ki jih opravljata, in (iv) ustvarjata dobiček. Prav tako ne izpodbija, da sta oba trgovca povezana s proizvajalcem. Zato je Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso, ki jo je potrdilo Splošno sodišče, (21) po analogiji uporabila člen 2(9) osnovne uredbe ter uporabila PSU stroške in hipotetično stopnjo dobička, ki temelji na dobičku nepovezanega uvoznika.

(187)

Kar zadeva količinsko opredelitev prilagoditve, je pomemben vpliv vloge povezanega trgovca na izvozno ceno. Vprašanje je, kakšna bi bila dejanska izvozna cena, ki bi temeljila na neodvisnem tržnem razmerju med izvoznikom in trgovcem (22). Ni sporno, da sta družbi LB HK in BEL UK delovali kot trgovca za skupino LB. Iz tega sledi, da je stopnja dobička nepovezanega trgovca/uvoznika razumna referenčna vrednost za prilagoditve. Z drugimi besedami, če bi bili družbi LB HK in BEL UK neodvisni od skupine LB in bi bile transakcije med njima in skupino LB izvedene pod običajnimi tržnimi pogoji, je razumno domnevati, da bi poleg kritja svojih PSU stroškov skupini LB zaračunali znesek, enak hipotetičnemu dobičku, ki bi ga pričakoval trgovec/uvoznik v tej panogi. Skupina LB ni pojasnila, zakaj to ne bi veljalo za družbo LB HK, zlasti ker ne izpodbija, da ta družba deluje kot trgovec, da je za to plačana v obliki pribitka in da ustvarja dobiček. Uporaba dejanskega dobička družbe LB HK, ki jo zagovarja skupina LB, ni primerna zaradi razmerja med proizvajalcem in trgovcem, ki vpliva na ta znesek dobička. Poleg tega se uporabljena stopnja dobička nanaša na razmeroma nedavno preiskavo, in ne na informacije, ki so zastarele in izvirajo iz leta 2014 ali celo 2007 (kot je navedla družba Akzo Nobel). Poleg tega nobena določba člena 2(10)(i) osnovne uredbe Komisiji ne preprečuje uporabe zaporednih prilagoditev, če so vključeni zaporedni trgovci, katerih vključenost bi, če bi temeljila na transakcijah pod običajnimi tržnimi pogoji, ustrezno vplivala na izvozno ceno. Zato je treba izvesti prilagoditve, da se odstranijo dejavniki, ki vplivajo na primerljivost cen med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Zato je bilo treba trditev skupine LB in družbe Akzo Nobel zavrniti.

(188)

Skupina LB je v odgovoru na začasno razkritje in na dokončno razkritje trdila, da bi bilo treba za vključenost družbe BEL UK v prodajo v EU namesto stopnje dobička nepovezanega uvoznika, ugotovljene v preiskavi o PVA (6,89 %), uporabiti drugačno podlago. Skupina LB je namreč trdila, da bi morala prilagoditev za „razumni“ dobiček družbe BEL UK v zvezi s prodajo v EU temeljiti na mediani stopnje dobička, ki jo je določilo tretje strokovno podjetje v primerjalni študiji, v kateri so bile analizirane stopnje dobička v več letih za več družb, ki opravljajo podobne funkcije kot družba BEL UK. Glede na pripombe skupine LB po dokončnem razkritju so pomembne naloge, ki se opravljajo, in ne izdelki, ki se prodajajo. Skupina LB je nadalje trdila, da je bila referenčna vrednost Komisije nerazumna, ker Komisija ni primerjala dejavnosti družbe BEL z dejavnostmi uvoznika PVA in ker so bili uporabljeni samo podatki iz enega vira in izpred več kot štirih let.

(189)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 185, ima Komisija pri prilagoditvah v skladu s členom 2(9) in (10)(i) osnovne uredbe široko diskrecijsko pravico, ki ji omogoča izbiro med uporabo dejanskega dobička povezanega uvoznika in uporabo hipotetičnega dobička, pri čemer se zahteva edino to, da je navedeni dobiček razumen za trgovca/uvoznika, ki trguje z zadevnim izdelkom ali podobnimi izdelki. Poleg tega je ustaljena praksa Komisije, da za namene člena 2(9) ali (10)(i) osnovne uredbe uporabi stopnjo dobička, ki temelji na dobičku nepovezanega uvoznika. Čeprav so opravljene naloge (tj. dejavnost uvoza) ključni dejavnik pri izbiri referenčne vrednosti za razumni dobiček, je enako pomembno, da Komisija opredeli uvoznike, dejavne v isti industriji (ali istega izdelka). Poleg tega so bili podatki o dobičku vzorčenih nepovezanih uvoznikov PVA predloženi za namene preiskave trgovinske zaščite, Komisija pa jih je ustrezno preverila in potrdila. Tudi če je bil uporabljeni dobiček ustvarjen pred štirimi leti, to ne pomeni, da je referenčna vrednost nerazumna. Vsekakor skupina LB ni pojasnila, zakaj bi bilo tako. Dokument, na katerega se sklicuje skupina LB, je interno poročilo, izdano posebej za skupino LB, s katerim so zajete tudi družbe iz drugih sektorjev kot kemični in upoštevane tudi družbe z negativnim dobičkom, kar vse spodkopava načelo razumnosti, ki ga je Komisija uporabila pri izbiri hipotetičnega dobička. Poleg tega skupina LB, čeprav je želela znižati stopnjo dobička in s tem stopnjo dampinga, ni nikoli utemeljeno pojasnila, zakaj bi bilo treba stopnjo dobička, ki je bila ugotovljena v nedavni preiskavi in jo je dejansko ustvaril trgovec s kemičnimi izdelki, šteti za nerazumno. Trditev skupine LB je bila zato zavrnjena.

(190)

Po dokončnem razkritju je skupina LB trdila, da mora Komisija, preden lahko prilagodi pribitek v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, dokazati, da na pribitek vpliva razmerje med trgovci skupine LB na eni strani in proizvodnimi subjekti skupine LB na drugi strani (tj. da ni določen pod običajnimi tržnimi pogoji). Poleg tega bi morala biti po mnenju skupine LB vsaka prilagoditev pribitka prilagojena nalogam, ki jih opravljajo ti subjekti, in zato povezana z njihovimi nastalimi stroški. Skupina LB je nadalje s sklicevanjem na metodologijo, uporabljeno v smernicah OECD za določanje transfernih cen, trdila, da je pribitek družb LB HK in BEL določen pod običajnimi tržnimi pogoji.

(191)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 187, na dejanski dobiček, ki ga ustvarijo trgovci skupine LB, vpliva odnos s proizvodnimi subjekti skupine LB. Kot je bilo potrjeno v zadevi z družbo Çolakoğlu, mora biti načelo iz člena 2(9) osnovne uredbe, v katerem je navedeno, da „kadar se zdi, da je izvozna cena nezanesljiva zaradi kake povezave ali kompenzacijskega dogovora med izvoznikom in uvoznikom ali tretjo osebo, se izvozna cena lahko računsko določi na osnovi cene, po kateri so uvoženi izdelki prvič preprodani neodvisnemu kupcu“, prav tako mogoče uporabiti pri količinski opredelitvi zneska provizije, ki se odšteje od izvozne cene, da se ne ogrozi polni učinek člena 2(10)(i) osnovne uredbe (23). Zato dejansko ustvarjeni dobiček ne odraža ustreznega plačila za storitev, opravljeno pod običajnimi tržnimi pogoji. Poleg tega se omenja ocena Komisije iz uvodnih izjav 185 do 189. V zvezi s korelacijo med številom opravljenih nalog in prilagoditvijo pribitka, ki ga je treba izvesti, osnovna uredba Komisiji ne preprečuje, da uporabi enako prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) za trgovce, ki opravljajo storitve v različnem obsegu. Ni treba, da trgovci skupine LP opravljajo enake nalog ali enak obseg nalog. Zaradi dejstva, da je vloga družbe LB HK v nekaterih primerih (na primer pri nadaljnji prodaji družbi BEL in ne neposredno nepovezanim strankam) bolj omejena, se ne razveljavi uporaba istega hipotetičnega dobička za družbi LB HK in BEL, če oba trgovca opravljata naloge, podobne nalogam zastopnikov, ki delajo na podlagi provizij (kar velja). Nazadnje je ugotovljeno, da ocena Komisije v tem primeru ne temelji na smernicah OECD, ki se uporabljajo za davčne namene in ne za preiskave trgovinske zaščite. Trditev je bila zato zavrnjena.

(192)

Kar zadeva popravek DDV pri konstruiranju normalne vrednosti, je skupina LB trdila, da je Komisija izpustila pravno podlago za popravek in ni predložila dokazov ali pojasnil, zakaj je bilo to potrebno za zagotovitev primerljivosti cen. Skupina LB je po dokončnem razkritju ponovila, da Komisija ni predložila dokazov v podporo izvedenemu popravku. Prvič, kot izhaja iz začasne uredbe, in sicer oddelka 3.6, se popravek DDV izvede na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe (natančneje člena 2(10)(k)). Komisija je prilagoditev dodatno pojasnila in utemeljitev navedla v oddelku 4.3.6 Priloge 2 (z naslovom Dumping calculations and information on the methodology used (Dampinški izračuni in informacije o uporabljeni metodologiji)) k dokumentu pred razkritjem. Popravek se izvede zaradi razlike v povračilu DDV pri domači prodaji in izvozu (velja, da je povračilo DDV, ki ga je treba plačati za izvoz, ničelno). Trditev skupine LB je bila zato zavrnjena.

(193)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 164, 171 in 173, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(194)

Pritožnik je po začasni uredbi trdil, da je ugotovitev nižje začasne stopnje dampinga za skupino Anhui Gold Star pokazala, da je skupina Anhui v primerjavi s skupino LB na domačem trgu prodajala titanov dioksid po bistveno višjih cenah.

(195)

Opozoriti je treba, da se v tem primeru uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe in da se ustrezno normalna vrednost za vzorčene proizvajalce izvoznike ne izračuna glede na domače cene na Kitajskem, temveč na podlagi nadomestitvenih stroškov v reprezentativni državi (v tem primeru Braziliji) v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(196)

Poleg tega je pritožnik podvomil o vključenosti vseh povezanih družb v preiskavo in o tem, ali je razmerje med družbami morda vplivalo na izračun stopnje dampinga.

(197)

Ustaljena praksa Komisije je, da pri določanju podlage za normalno vrednost upošteva in ustrezno odraža strukturo stroškov posameznih vzorčenih izvoznih družb, vključno s tem, ali in v kakšnem obsegu se surovine pridobivajo od tretjih ali povezanih strank ali proizvajajo interno oziroma kateri začetni vložki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(198)

Nazadnje je pritožnik želel pojasnilo, ali se bodo dajatve, določene za skupino Anhui Gold Star, razširile na druge proizvajalce titanovega dioksida večje skupine CNNC, h kateri spada skupina Anhui. Kot je navedeno v uvodni izjavi 199 te uredbe, je individualna dajatev v višini 11,4 % določena za dva proizvajalca izvoznika iz skupine Anhui Gold Star (ki je dejansko del širše skupine družb v lasti družbe CNNC HUA YUAN TITANIUM DIOXIDE CO., LTD), in sicer skupino Anhui Gold Star Titanium Dioxide (Group) Co., Ltd. ter družbo ANHUI GOLD STAR TITANIUM DIOXIDE TRADING COMPANY LIMITED, in se ne uporablja za druge proizvajalce izvoznike, ki so ali niso povezani z navedenima družbama iz skupine Anhui Gold Star.

(199)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(200)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 261 in 262 začasne uredbe potrdita.

(201)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 263 do 268 začasne uredbe potrdijo.

(202)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 266 do 272 začasne uredbe potrdijo.

(203)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 273 do 275 začasne uredbe potrdijo.

(204)

Združenje CNCIA je nasprotovalo ugotovitvam Komisije, da je bilo zmanjšanje obsega uvoza, ugotovljeno leta 2021, posledica izrednih okoliščin, povezanih z mednarodnim ladijskim prometom, pri čemer je trdilo, da Komisija ni predložila nobenih dokazov o tem. Združenje CNCIA je to trditev ponovilo v svojih pripombah k dokončnemu razkritju in dodalo, da se je v nekaterih nedavnih preiskavah (24) obseg uvoza iz Kitajske v EU leta 2021 močno povečal in da se je leta 2021 povečal tudi obseg izvoza industrije Unije.

(205)

Komisija je opozorila, da so na leto 2021 vplivale velike motnje v mednarodnih dobavnih verigah zaradi zaprtja pristanišč in posledičnega pomanjkanja ladijskih zabojnikov, tako da so se tudi stroški ladijskega prevoza v letu 2022 povečali za več velikostnih razredov, obseg uvoza številnih izdelkov pa se je zmanjšal.

(206)

Komisija je v nedavnih primerih že prišla do takih sklepov, (25) pritožnik in družba Siegwerk pa sta v tej zadevi izrazila enako stališče. Po drugi strani združenje CNCIA ni ponudilo nobene druge razlage za to zmanjšanje obsega uvoza v primerjavi z vsemi drugimi leti, ko se je ta stalno povečeval.

(207)

Komisija je zato to trditev zavrnila in potrdila sklepe iz uvodnih izjav 276 in 277 začasne uredbe.

(208)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 278 do 281 začasne uredbe potrdijo.

(209)

Družba AkzoNobel je v svojih pripombah k začasni uredbi navedla, da iz začasne uredbe ni jasno, ali je Komisija upoštevala sodno prakso Sodišča, ki zahteva, da Komisija izračuna nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen na isti ravni trgovanja (26).

(210)

Komisija je v zvezi s tem opozorila na uvodno izjavo 283 začasne uredbe, kjer je navedla, da so bili izračuni izvedeni na isti ravni trgovanja, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 247, 248 in 249 začasne uredbe. Komisija je poleg tega za proizvajalce izvoznike izvedla alternativen sklop izračunov brez prilagoditve PSU stroškov in dobička iz člena 2(9), iz katerih je prav tako razvidna znatna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen.

(211)

Zato je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 282 in 283 začasne uredbe.

(212)

Družba AkzoNobel se prav tako ni strinjala s sklepi Komisije o oviranju dviga cen in njihovem zniževanju, pri čemer je trdila, da bi morala Komisija ugotoviti, da ni oviranja dviga cen oziroma njihovega zniževanja.

(213)

Družba AkzoNobel je trdila, prvič, da je Komisija ugotovila, da je prišlo do zniževanja cen „samo zato, ker so se cene med letom 2022 in [obdobjem preiskave] znižale za 4 %“, medtem ko Komisija „ni upoštevala, da so se cene med letoma 2020 in 2022 zvišale za 35 %, med letom 2020 in [obdobjem preiskave] pa za 31 %“.

(214)

Drugič, družba AkzoNobel meni, da dejstvo, da v pritožbi ni bil naveden obstoj oviranja dviga cen, vzbuja dvom o sklepu Komisije, da je prišlo do oviranja dviga cen.

(215)

Nazadnje je družba AkzoNobel trdila, da Komisija ni ocenila, zakaj naj bi bil kitajski uvoz razlog za kakršno koli oviranje dviga cen, kar se zahteva v skladu s pravili STO (27).

(216)

Komisija je menila, da so zgornje trditve družbe AkzoNobel neutemeljene.

(217)

Prvič, to, da se pritožba ni nanašala na oviranje dviga cen, še ne pomeni, da do takega oviranja ni prišlo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 316 v povezavi z uvodnima izjavama 308 in 285 začasne uredbe, je Komisija sklenila, da je v obravnavanem obdobju prišlo do oviranja dviga cen zaradi prekrivanja več dejavnikov:

(218)

Komisija je tako ugotovila oviranje dviga cen ter ocenila vzročno zvezo med kitajskim uvozom in oviranjem dviga cen.

(219)

Drugič, v nasprotju s trditvami družbe AkzoNobel Komisija ni ugotovila, da je v obdobju preiskave prišlo do zniževanja cen le zato, ker so se cene industrije Unije med letom 2022 in obdobjem preiskave znižale.

(220)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 316 ter uvodnih izjavah 286, 308 in 309 začasne uredbe ter ob upoštevanju dejavnikov iz uvodne izjave 217 je Komisija sklenila, da je prišlo do zniževanja cen, iz naslednjih razlogov:

(221)

Komisija je zato pripombe družbe AkzoNobel zavrnila kot neutemeljene in potrdila uvodne izjave 284 do 286 začasne uredbe.

(222)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 287 do 291 začasne uredbe potrdijo.

(223)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 292 do 296 začasne uredbe potrdijo.

(224)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 297 do 299 začasne uredbe potrdijo.

(225)

Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava 300 začasne uredbe potrdi.

(226)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 301 do 303 začasne uredbe potrdijo.

(227)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 304 in 305 začasne uredbe potrdita.

(228)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 306 in 307 začasne uredbe potrdita. Po obravnavi pripomb družbe AkzoNobel o oviranju dviga cen in zniževanju cen iz oddelka 4.4.2 zgoraj je Komisija potrdila uvodni izjavi 308 in 309 začasne uredbe.

(229)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 310 in 311 začasne uredbe potrdita.

(230)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 312 in 313 začasne uredbe potrdita.

(231)

Komisija je popravila tipkarsko napako v podatkih o denarnem toku industrije Unije med obdobjem preiskave v preglednici 11 začasne uredbe. Denarni tok v obdobju preiskave je bil dejansko minus 42,3 milijona EUR, in ne minus 4,3 milijona EUR. Vendar so bili indeksirani podatki v preglednici 11 začasne uredbe, ki kažejo gibanje denarnega toka v obravnavanem obdobju, točni.

(232)

Popravljena številka za denarni tok je prikazana v spodnji tabeli.

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(233)

Ta tipkarska napaka ne vpliva na sklepe iz oddelka 4.5.3.4 začasne uredbe.

(234)

Komisija je z navedeno spremembo preglednice 11 potrdila ugotovitve iz uvodnih izjav 314 do 322 začasne uredbe.

(235)

Združenje CNCIA je v pripombah trdilo, da industrija Unije ni utrpela znatne škode in da kazalniki škode iz začasne uredbe ne kažejo negativnega stanja industrije Unije. Združenje CNCIA je to trditev ponovilo v pripombah k dokončnemu razkritju.

(236)

V zvezi s tem je združenje CNCIA trdilo, da je industrija Unije kljub upadu nekaterih kazalnikov škode, kot je proizvodnja, lahko ohranila močan položaj na trgu Unije in izgubila le nekaj odstotnih točk tržnega deleža.

(237)

Združenje CNCIA je trdilo tudi, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije v obdobju preiskave le začasno, saj je bilo posledica močnega povečanja stroškov proizvodnje v povezavi z močnim upadom povpraševanja, kar je industriji Unije preprečilo, da bi svoje povečane stroške prenesla na potrošnike.

(238)

Združenje CNCIA je opozorilo tudi na nekatere kazalnike škode in jih analiziralo ločeno, pri čemer je trdilo, da je bilo zmanjšanje omejeno ali posledica drugih dejavnikov kot kitajskega uvoza.

(239)

Komisija opozarja, da je v svoji analizi škode ločeno in kot celoto analizirala vse kazalnike škode. Zlasti je ugotovila, da se je nelojalno nižanje prodajnih cen gibalo med 14 % in 15,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 283 začasne uredbe. Komisija je ugotovila tudi, da so bile kitajske cene z vsemi stroški v letu 2020 in obdobju preiskave celo nižje od povprečnih stroškov proizvodnje industrije Unije (uvodna izjava 342 začasne uredbe).

(240)

Poleg tega so se skoraj vsi glavni kazalniki škode gibali negativno: dobiček, denarni tok in donosnost naložb so se v obdobju preiskave močno zmanjšali. V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 31 %, obseg prodaje za 25 %, zmanjšali pa so se tudi tržni delež, zaposlenost in produktivnost. Komisija je na podlagi ocene, ki je bila izvedena in opisana v začasni uredbi, sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(241)

Nobeden od argumentov združenja CNCIA ni omajal zgornjega sklepa. Zato Komisija potrjuje svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 323 do 337 začasne uredbe.

(242)

Zainteresirane strani so trdile, da ni bilo mogoče neovrgljivo ugotoviti vzročne zveze med domnevno dampinškim uvozom titanovega dioksida iz Kitajske in škodo, povzročeno industriji Unije, ker je na obdobje preiskave in zadevno obdobje vplivalo več dejavnikov, ki ne odražajo običajnih tržnih razmer.

(243)

Družba Siegwerk je v zvezi s tem trdila, prvič, da je Kitajska med pandemijo COVID-19 močno zmanjšala svoj skupni izvoz, zato je povečanje uvoza kitajskega titanovega dioksida, opaženo po koncu pandemije, dejansko pomenilo normalizacijo obsega trgovanja. Drugič, povpraševanje v Uniji je bilo med pandemijo nad povprečjem. Tretjič, družba Siegwerk je trdila, da so proizvajalci Unije zaradi prejšnjih dveh dejavnikov imeli „skoraj monopolni položaj“ in so lahko med pandemijo dosegli izredne dobičke.

(244)

Komisija je opozorila, da je te elemente analizirala v svoji analizi kazalnikov škode in vzročne zveze v začasni uredbi.

(245)

Komisija je v uvodni izjavi 276 v oddelku 4.4.1 začasne uredbe ugotovila, da se je obseg uvoza iz Kitajske v letu 2021 dejansko zmanjšal. Sklenila je, da je bilo to posledica splošnih motenj v pomorski trgovini iz Kitajske v navedenem letu zaradi pandemije COVID-19.

(246)

Podobno je Komisija v uvodni izjavi 271 začasne uredbe sklenila, da je bilo povpraševanje v letih 2020 in 2021 nad povprečjem.

(247)

Komisija je opozorila, da je industriji Unije prav zaradi teh dveh dejavnikov skupaj v letu 2021 uspelo začasno povečati tržni delež in dobičkonosnost, obseg uvoza iz Kitajske in njeni tržni deleži pa so se v navedenem letu zmanjšali (28).

(248)

Komisija je tako v začasni uredbi v okviru splošne analize vseh kazalnikov škode skupaj ugotovila, da ta elementa ne ovržeta sklepov o škodi in vzročni zvezi. Komisija je zato zgornje trditve zavrnila.

(249)

Združenje CNCIA je navedlo tudi, da so bile kitajske uvozne cene leta 2022 le za 1,5 % nižje od prodajnih cen industrije Unije, česar ni mogoče šteti za „znatno nelojalno nižanje prodajnih cen“. Po drugi strani so bile cene uvoza iz Mehike v navedenem letu za 65 % nižje.

(250)

Komisija je na začetku opozorila, da preproste primerjave cen ni mogoče šteti za nelojalno nižanje prodajnih cen, saj v njej niso upoštevane vrste izdelkov. Komisija je ugotovila, da tudi če se za 1,5 % nižje cene v letu 2022 ne bi mogle šteti za znatno nelojalno nižanje prodajnih cen (kar pa ne drži), je bila razlika v ceni v drugih letih veliko večja: 6,4 % v letu 2020 in 24,2 % v obdobju preiskave. Zato je v zadevnem obdobju obstajala znatna razlika v ceni.

(251)

Več strani je nasprotovalo analizi vzročne zveze, ki jo je Komisija izvedla po začasni uredbi.

(252)

Združenje CNCIA je trdilo, da kitajski uvoz ni bil vzrok za stanje industrije Unije in da Komisija ni proučila drugih dejavnikov, ki so vplivali na industrijo Unije: uvoza iz tretjih držav, naraščajočih stroškov proizvodnje, zmanjšanja povpraševanja in konkurence znotraj industrije Unije.

(253)

Druge zainteresirane strani so podobno trdile, da so zmanjšanje povpraševanja in vse višji stroški proizvodnje vzrok za škodo industriji Unije.

(254)

Družbe Felix, Munksjö in AkzoNobel so trdile, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker kot vzroka za škodo, povzročeno industriji Unije, ni priznala cikličnosti na trgu titanovega dioksida.

(255)

Družba Siegwerk je navedla tudi druge dejavnike, ki so od konca leta 2023 dalje vplivali na trg. Ker so se pojavili po obdobju preiskave, niso pomembni za analizo preteklega obdobja, ki jo je opravila Komisija. Hkrati pa niso bili taki, da bi bila zaradi njih uvedba protidampinških dajatev očitno neprimerna. Nanašajo se predvsem na razvoj povpraševanja na trgu, ki ga je Komisija ocenila v oddelku 5.2.1 v nadaljevanju.

(256)

Poleg tega je družba AkzoNobel trdila, da so negativno dobičkonosnost dejansko povzročile naložbene odločitve pritožnika. Družba AkzoNobel je opozorila na podatke o naložbah in denarnem toku v obdobju preiskave ter sklepala, da je ravno zaradi naložbe v višini 10 milijonov EUR, ki je bila porazdeljena med leto 2022 in obdobje preiskave (29), neposredno prišlo do –4,3 milijona EUR negativnega denarnega toka v obdobju preiskave.

(257)

Vendar je bila, kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 231 in 232 zgoraj, negativna vrednost denarnega toka v višini –4,3 milijona EUR v obdobju preiskave tiskarska napaka v začasni uredbi. Dejansko zmanjšanje denarnega toka je bilo veliko večje: 50 odstotnih točk, denarni tok industrije Unije pa je znašal –42,3 milijona EUR, kot je prikazano v popravljeni preglednici 11 zgoraj.

(258)

Tega zmanjšanja denarnega toka torej ni mogoče pripisati izključno zgornji naložbi.

(259)

Komisija je druge pripombe, opisane v uvodnih izjavah 252 do 254, obravnavala v ustreznih pododdelkih v nadaljevanju.

(260)

Več zainteresiranih strani je podalo pripombe glede ugotovitev Komisije iz uvodnih izjav 349 do 358 začasne uredbe. Družbi Felix in Munksjö sta trdili, da Komisija ni dovolj upoštevala cikličnosti, ki je ena ključnih značilnosti trga titanovega dioksida, s čimer je kršila svojo obveznost iz člena 3(7) osnovne uredbe.

(261)

Uporabnika sicer priznavata, da cikličnost ni izključna za trg titanovega dioksida, vendar trdita, da je njegova bistvena lastnost, ki vpliva na dinamiko na tem trgu (cene in razpoložljivost titanovega dioksida ter pogajalska moč različnih strani) in s tem na uspešnost proizvajalcev Unije. Vsako poslabšanje finančne uspešnosti v obdobjih manjšega povpraševanja se lahko v obdobjih rasti trga popravi.

(262)

Družba AkzoNobel je predložila podobne pripombe. Trdila je, da sklepi Komisije, da cikličnost ni „edinstvena za trg titanovega dioksida“ in ji ni treba „nameniti posebn[e] pozornost[i]“ (30), da „ni mogoče oblikovati vzorca, ki bi z gotovostjo pokazal, kdaj bo prišlo do okrevanja ali upada“ (31), in sklepati, da „bo do krčenja zagotovo prišlo leta 2023“, niso utemeljeni razlogi za zavrnitev trditve, da je škodo proizvajalcem Unije povzročilo dno cikla.

(263)

Družba AkzoNobel je trdila, da cikličnost dejansko ni bila značilna samo za industrijo titanovega dioksida, vendar je bila znan dejavnik v industriji, Komisija pa je bila dolžna oceniti, v kolikšnem obsegu je povzročila škodo industriji Unije. Ni pomembno, da ni mogoče natančno napovedati, kdaj bo prišlo do upada, vendar bi bilo, kot je ugotovila Komisija, po „velikem povečanju povpraševanja“ v letih 2020 in 2021 „seveda izrazito tudi vsako nadaljnje zmanjšanje potrošnje“.

(264)

Družba AkzoNobel je poudarila, da to potrjuje njeno trditev, da je uspešnost industrije Unije sledila cikličnemu vzorcu. Tako naj bi zadevno izbrano obdobje in obdobje preiskave pokazali negativna gibanja tudi brez kakršnega koli uvoza. Družba AkzoNobel je ponovila, da je pritožnik skrbno izbral obdobje preiskave, tako da bi sovpadalo z dnom cikla.

(265)

Več strani je v bistvu trdilo, da je industrija Unije v obdobju preiskave pričakovano poslovala slabo, pri čemer so poudarile ciklično naravo trga in napovedi s tržnimi informacijami, ter da zato kitajski uvoz industriji Unije ni povzročil škode.

(266)

Pritožnik je tem trditvam oporekal. Čeprav je priznal obstoj cikličnosti, je opozoril na dejstvo, da so se obseg kitajskega uvoza in tržni deleži Kitajske stalno povečevali, od leta 2017 pa so se začeli izrazito povečevati.

(267)

Pritožnik je zato sklepal, da je bil učinek cikličnosti zanemarljiv, saj se je kitajski uvoz v Unijo kljub cikličnim trendom še naprej povečeval, tako v prejšnjem obdobju krčenja povpraševanja v obdobju 2017–2018 kakor v obdobju preiskave.

(268)

Komisija je navedla, da je podrobno analizirala, ali in v kolikšni meri bi cikličnost lahko vplivala na industrijo Unije, ter sklenila, da zaradi vseh preudarkov iz začasne uredbe ni mogoče trditi, da je cikličnost na trgu edini razlog za škodo.

(269)

Komisija je v začasnih ugotovitvah priznala, da je trg titanovega dioksida dejansko cikličen na globalni ravni (glej na primer uvodno izjavo 355 začasne uredbe). Vendar je ugotovila, da cikličnost ni značilna samo za trg titanovega dioksida, temveč da gredo številni trgi skozi redne cikle krčenja in rasti povpraševanja (32). Zato ni bilo mogoče sklepati, da cikličnost zadostuje za oslabitev vzročne zveze.

(270)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je v primerjavi z napovedmi glede globalnega ravnanja na trgu titanovega dioksida, na katere so se zainteresirane strani oprle pri trditvi, da je cikličnost glavni vzrok škode za industrijo Unije (33), na trg Unije (in tudi na globalni trg) dejansko vplivalo več izrednih okoliščin (34). Zaradi teh okoliščin je trg Unije odstopal od navedenih napovedi (35), zato ni realno, da bi se napovedani upad, kot se trdi, zgodil leta 2023 na točno takšen način, ki bi povzročil raven škode, kakršno je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave (36).

(271)

Namesto tega so te okoliščine vplivale na vedenje tržnega cikla v Uniji. Čeprav je Komisija priznala, da bi lahko prišlo do upada, je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, veliko preizrazita, da bi jo bilo mogoče jasno pripisati cikličnosti, razmere na trgu Unije pa je bilo treba obravnavati širše kot zgolj skozi prizmo cikličnosti.

(272)

Kot je Komisija priznala v uvodni izjavi 388 začasne uredbe, je bila industrija Unije zaradi zmanjšanja povpraševanja v letu 2022 in obdobju preiskave (ne glede na to, ali je bilo to posledica pričakovanega upada cikla ali ne) dejansko v težkem položaju. Vendar to (bodisi samo po sebi bodisi skupaj z drugimi dejavniki, kot je povečanje proizvodnih stroškov) ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in škodo.

(273)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 389 začasne uredbe, se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečeval. Še več, tudi na trgu, ki se je leta 2022 in v obdobju preiskave krčil in kjer se je obseg uvoza iz skoraj vseh drugih tretjih držav zmanjševal skupaj z obsegom prodaje industrije Unije, se je obseg kitajskega uvoza še naprej povečeval in pridobival tržni delež. Kot je že bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 361 začasne uredbe, se to na tako zmanjšanem trgu ne pričakuje.

(274)

Za podkrepitev trditve, da je škodo povzročilo dno cikla, ki je sovpadlo z obdobjem preiskave in iz katerega industrija Unije zdaj izstopa, je družba AkzoNobel predložila javna poročila o svetovnem zaslužku družb Tronox Holdings plc (v nadaljnjem besedilu: družba Tronox Holdings) (37) in Kronos Worldwide, Inc. (v nadaljnjem besedilu: družba Kronos Worldwide) (38) iz prvega četrtletja 2024.

(275)

Ta poročila kažejo, da je družba Kronos Worldwide poročala o dobičku v višini 23,4 milijona USD v prvem četrtletju leta 2024 ter povečanju izkoriščenosti zmogljivosti in obsega prodaje za 11 odstotnih točk oziroma 15 % v prvem četrtletju leta 2024 v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2023. Iz poročila družbe Tronox Holdings sta razvidna 18-odstotno povečanje obsega prodaje v prvem četrtletju leta 2024 v primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2023, pri čemer so bili poudarjeni dobri rezultati v Evropi, in 16,9-odstotna stopnja EBITDA (39) na svetovni ravni. Družba AkzoNobel se je dalje sklicevala na samo poročilo družbe Tronox Holdings, v katerem je navedeno, da tako povečanje povpraševanja kaže na začetek okrevanja.

(276)

Komisija je na začetku opozorila, da v analizi znatne škode ne zbira podatkov o industriji Unije po obdobju preiskave ter da nepreverjenih finančnih podatkov, ki vključujejo druge dejavnosti kot titanov dioksid (40), in povezanih družb zunaj Unije ni mogoče šteti za pomembne za analizo Komisije.

(277)

Vendar je Komisija ob upoštevanju trditev družbe AkzoNobel vseeno preučila javno dostopna finančna poročila za prvo polovico leta 2024 za družbi Tronox Holdings in Kronos Worldwide na svetovni ravni. Komisija je proučila tudi poročili skupine Grupa Azoty Zakłady Chemiczne „Police“ S.A. (v nadaljnjem besedilu: skupina Police) in družbe Cinkarna metalurško kemična industrija Celje, d.d. (v nadaljnjem besedilu: družba Cinkarna) za prvo polovico leta 2024, saj ta proizvajalca Unije upravljata obrate za titanov dioksid samo v Uniji in sta imela javno dostopna finančna poročila.

(278)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo za družbo Tronox Holdings v prvem četrtletju leta 2024 morda res visoka, vendar analiza Komisije v preglednici 11 obravnava dohodke pred obdavčitvijo, da bi se določila neto stopnja dobička, zato dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo ni ustrezna primerjava. Kljub temu se je po preučitvi gibanja stopnje dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo družbe Tronox Holdings med letoma 2023 in 2024 pokazalo zmanjšanje tako v prvem kakor v drugem četrtletju. To v nasprotju s trditvami družbe AkzoNobel ne kaže na okrevanje v letu 2024 v primerjavi z obdobjem preiskave.

(279)

Poleg tega je dohodek družbe Tronox Holdings pred obdavčitvijo v prvem četrtletju leta 2024 znašal 2 milijona USD (41) v primerjavi s 34 milijoni USD v prvem četrtletju leta 2023, kar kaže na znatno zmanjšanje leto za letom. Po drugi strani se je v drugem četrtletju nekoliko povečal, in sicer s 53 milijonov v drugem četrtletju leta 2023 na 55 milijonov v drugem četrtletju leta 2024. Kljub temu to kot delež neto prodaje pomeni dobiček pred obdavčitvijo v višini 0,2 % v prvem četrtletju leta 2024 in 6,7 % v drugem četrtletju leta 2024 v primerjavi s 4,8 % v prvem četrtletju leta 2023 in 6,7 % v drugem četrtletju leta 2023. To kaže, da je dobičkonosnost za družbo Tronox Holdings na svetovni ravni v najboljšem primeru ostala enaka.

(280)

Družba Kronos Worldwide je imela boljše rezultate. Polletni podatki (42) kažejo, da je družba Kronos Worldwide v prvi polovici leta 2024 ustvarila 39,6 milijona USD prihodkov pred obdavčitvijo v primerjavi s 34,4 milijona USD izgub v prvi polovici leta 2023. To pomeni 4-odstotno stopnjo dobička pred obdavčitvijo v prvi polovici leta 2024 v primerjavi s 4-odstotno izgubo v prvi polovici leta 2023.

(281)

Po drugi strani pa je skupina Police poročala o izgubi pred obdavčitvijo v višini –10,12 % kot delež prihodkov od prodaje v prvi polovici leta 2024 (43) (še večja izguba kot –5 % v prvi polovici leta 2023), družba Cinkarna pa je poročala o čistem dobičku kot deležu prihodkov od prodaje v višini 7,38 % (44) (v primerjavi s skoraj enako ravnjo 7,30 % leto prej). Nič od tega ne kaže na okrevanje, kot je trdila družba AkzoNobel.

(282)

Skupina Police je v finančnih poročilih poročala o 20-odstotnem povečanju obsega prodaje, družba Cinkarna pa o 5-odstotnem povečanju obsega prodaje. Oba proizvajalca sta med manjšimi v Uniji, vendar vsak od njiju predstavlja približno [3–8] % proizvodne zmogljivosti Unije. Družbi Tronox Holdings in Kronos Global (matični družbi dveh proizvajalcev Unije, ki sta bila vzorčena med drugim zaradi svoje velikosti) sta trdili, da se je njun svetovni obseg prodaje povečal za 11 % oziroma 15 %. Vendar Komisija nima posebnih informacij o razvoju obsega prodaje družb Tronox in Kronos v Uniji.

(283)

Komisija je zato sklenila, da razpoložljivi podatki po obdobju preiskave ne kažejo, da so proizvajalci Unije leta 2024 prenehali trpeti škodo, tudi če se povpraševanje na trgu titanovega dioksida lahko poveča, družba Kronos Worldwide pa je bila na svetovni ravni uspešnejša kot v obdobju preiskave. Poleg tega uvedba predlaganih protidampinških dajatev zaradi tega ni očitno neprimerna (45).

(284)

Ker je bilo zmanjšanje povpraševanja obravnavano že v oddelku 5.2.1 zgoraj, je Komisija glede na navedene preudarke in neobstoj dodatnih nasprotnih pripomb potrdila sklepe iz uvodnih izjav 359 do 365.

(285)

Družba Siegwerk je dalje trdila, da je ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 povzročila močno zvišanje stroškov energije v Uniji, posledična inflacija pa je povzročila zmanjšanje povpraševanja po titanovem dioksidu. Isti dejavniki so privedli tudi do zviševanja stroškov proizvodnje, zato je bil titanov dioksid Unije dražji v primerjavi s kitajskim titanovim dioksidom.

(286)

Komisija je te elemente upoštevala pri analizi škode in vzročne zveze (46). Zato je te trditve zavrnila.

(287)

Združenje CNCIA je izpodbijalo sklep Komisije iz uvodne izjave 383 začasne uredbe, da je bilo zvišanje stroškov proizvodnje globalno in je podobno vplivalo na vse akterje na trgu, kar dokazuje dejstvo, da so se cene uvoza iz drugih tretjih držav razen Kitajske zvišale.

(288)

Združenje CNCIA je trdilo, da Komisija v njej ni ustrezno ločila učinka zvišanih stroškov proizvodnje na industrijo Unije od učinkov kitajskega uvoza in med njimi ni razlikovala, vsekakor pa bi morala Komisija upoštevati različne stopnje, do katerih bi lahko taka zvišanja stroškov vplivala na različne akterje na trgu.

(289)

Komisija je v zvezi s tem pojasnila, da bi globalno zvišanje stroškov proizvodnje, zlasti cene glavne surovine, rude ilmenit, vplivalo na vse akterje na trgu. Povedano drugače, tako zvišanje stroškov ni bil element, ki bi bil edinstven samo za industrijo Unije in bi tako lahko oslabil vzročno zvezo.

(290)

Hkrati niti proizvajalci izvozniki niti združenje CNCIA niso predložili dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili drugi udeleženci na trgu, kot so kitajski proizvajalci izvozniki, različno prizadeti.

(291)

Združenje CNCIA je v pripombah k dokončnemu razkritju trdilo, da je Komisija napačno ugotovila, da cikličnost povpraševanja in povečanje stroškov proizvodnje, ki nista bila dejavnika, značilna za trg titanovega dioksida, nista zmanjšala vzročne zveze. V zvezi s tem je združenje CNCIA trdilo, da ni treba, da je dejavnik edinstven za industrijo Unije, da bi vplival na vzročno zvezo. Komisija opozarja, da je podrobno analizirala vse trditve v zvezi s cikličnostjo trga titanovega dioksida iz uvodnih izjav 349 do 358 začasne uredbe in uvodnih izjav 260 do 283 te uredbe. Komisija je podrobno analizirala tudi vse trditve v zvezi z zviševanjem stroškov proizvodnje iz uvodnih izjav 381 do 384 začasne uredbe in uvodnih izjav 285 do 290 te uredbe. Komisija opozarja na svoj sklep iz uvodne izjave 383, da je bilo zvišanje stroškov proizvodnje, zlasti cene glavne surovine, rude ilmenit, globalno in je vplivalo na vse akterje na trgu ter zato ni bilo specifično za industrijo Unije. Vendar v nasprotju s trditvijo združenja CNCIA te ugotovitve ni mogoče razlagati kot splošnega sklepa o tem, ali mora biti dejavnik edinstven za industrijo Unije, da bi vplival na vzročno zvezo.

(292)

Komisija je zato zgornje argumente zavrnila in potrdila sklep, da zvišanje stroškov proizvodnje ni zmanjšalo vzročne zveze.

(293)

V zvezi s sklepom Komisije iz uvodnih izjav 366 in 367 začasne uredbe sta družbi Felix in Munksjö trdili, da dejstvo, da so obrati za proizvodnjo titanovega dioksida v Združenem kraljestvu v lasti družb Tronox in Venator, ne pomeni, da ne konkurirajo drugim proizvajalcem Unije.

(294)

V zvezi z istimi uvodnimi izjavami je združenje CNCIA trdilo, da če proizvajalci Združenega kraljestva ne konkurirajo industriji Unije na trgu Unije, bi bilo treba uvoz iz Združenega kraljestva v Unijo šteti za lasten uvoz industrije Unije in ga zato vključiti v tržni delež industrije Unije.

(295)

Družbi Felix in Munksjö sta dalje trdili, da mora Komisija proučiti, ali bi lahko „konkurenca med proizvajalci tretjih držav in Unije in njihove trgovinske omejevalne prakse“ povzročile škodo industriji Unije.

(296)

Komisija je pojasnila, da so se uvodne izjave 366 do 373 začasne uredbe nanašale na analizo, ali je uvoz iz tretjih držav, vključno z uvozom iz Združenega kraljestva, morda prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s tem je Komisija sklenila, da je bila povprečna cena uvoza iz Združenega kraljestva v Unijo najvišja med vsemi uvozi iz tretjih držav v Unijo, precej višja od kitajskih cen in celo višja od prodajnih cen Unije med letom 2021 in obdobjem preiskave, zato ni prispevala k škodi za industrijo Unije.

(297)

Kar zadeva argumente iz uvodne izjave 294, Komisija ugotavlja, da pojma „lasten uvoz“ v osnovni uredbi ni in da izdelkov, proizvedenih v tretji državi, ni mogoče šteti za izdelke, ki so jih proizvedli proizvajalci Unije. Zato je Komisija zavrnila trditev, da bi bilo treba uvoz iz Združenega kraljestva prišteti k tržnemu deležu industrije Unije.

(298)

Glede tega je Komisija opozorila, da je že v uvodni izjavi 367 začasne uredbe ugotovila, da je bila cena uvoza iz Združenega kraljestva višja od kitajskih uvoznih cen. Pravzaprav je bila cena uvoza iz Združenega kraljestva najvišja med vsemi uvozi iz tretjih držav in celo višja od cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2020.

(299)

Združenje CNCIA je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju ponovilo trditev, da so uvoz iz Združenega kraljestva izvajali proizvajalci Unije sami in da bi ga bilo treba upoštevati pri oceni kazalnikov škode. Združenje CNCIA je ponovilo tudi svojo trditev, da je industrija Unije morda preselila proizvodnjo v svoje proizvodne obrate zunaj EU v Združenem kraljestvu in drugih državah, ki niso članice EU, ter da je ta preselitev morda vplivala na kazalnike škode za njihovo poslovanje v EU in bi se dalo z njo pojasniti upad obsega proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti. Združenje CNCIA ni predložilo nobenih dokazov za utemeljitev te trditve.

(300)

Poleg tega je združenje CNCIA navedlo, da je Komisija pri preiskavi o akumulatorskih električnih vozilih (47) razlikovala med uvozom „kitajskih blagovnih znamk“ in uvozom blagovnih znamk proizvajalcev Unije ter tudi v preiskavi o polietilen tereftalatu (PET) iz Kitajske (48) prilagodila tržni delež industrije Unije, da se upošteva uvoz proizvajalca Unije. Združenje CNCIA je dalje trdilo, da je Sodišče Evropske unije priznalo tudi pomen upoštevanja uvoza industrije Unije pri opredelitvi industrije Unije (49).

(301)

V zvezi s tem Komisija najprej opozarja, da je v uvodnih izjavah 367 do 373 začasne uredbe ocenila učinek uvoza iz Združenega kraljestva in drugih tretjih držav ter sklenila, da ni oslabil vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. V zvezi s preteklimi preiskavami in sodbo Sodišča, na katero se je oprlo združenje CNCIA in je navedena v uvodni izjavi 300, je bil v navedenih primerih uvoz proizvajalcev Unije iz države, ki je bila predmet preiskave, in ne iz drugih tretjih držav ter se je upošteval pri oceni učinka in tržnega deleža uvoza iz zadevne države. V sedanji preiskavi ni tako, industrija Unije ne uvaža titanovega dioksida iz Kitajske, zato ni treba razlikovati med uvozom industrije Unije in preostalim uvozom.

(302)

V zvezi s hipotezo združenja CNCIA o strateški preselitvi proizvodnje industrije Unije, pri čemer naj bi ta zmanjšala proizvodnjo v svojih obratih v EU in povečala proizvodnjo v Združenem kraljestvu, da bi uvozila te količine v EU, Komisija ugotavlja, da se je obseg uvoza iz Združenega kraljestva v EU v obravnavanem obdobju zmanjšal za skoraj polovico, zmanjšal pa se je tudi njegov tržni delež, medtem ko je bila njegova povprečna cena najvišja med vsemi uvozi, zato ta trditev ni utemeljena. Poleg tega hipoteza sama po sebi ni bila podprta z nobenim dokazom.

(303)

Komisija je zato vztrajala pri sklepu, da uvoz iz Združenega kraljestva ni oslabil vzročne zveze med kitajskim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(304)

Združenje CNCIA je trdilo, da Komisija ni zadostno ocenila vpliva uvoza iz Mehike na stanje industrije Unije. V zvezi s tem je združenje CNCIA poudarilo, da so bile cene mehiškega uvoza znatno nižje od kitajskih, razen cen v obdobju preiskave, in da so bile tudi znatno nižje od cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju ter da uvoz iz Mehike (in ZDA) v obdobju preiskave ni izgubil tržnega deleža v primerjavi z letom 2020. Združenje CNCIA je iste trditve ponovilo v svojih pripombah k dokončnemu razkritju, ne da bi predložilo nove dokaze, s katerimi bi izpodbijalo sklepe Komisije.

(305)

Komisija je opozorila, da se je obseg uvoza iz Mehike in ZDA v obravnavanem obdobju zmanjšal, kot je navedeno v uvodni izjavi 369 začasne uredbe, njegov tržni delež pa je v obravnavanem obdobju ostal stabilen. Dejstvo, da se obseg mehiškega uvoza ni povečal in da je njegov tržni delež kljub nizkim cenam v celotnem obravnavanem obdobju ostal 8-odstoten, medtem ko sta se obseg in tržni delež kitajskega uvoza povečala, kaže, da mehiški uvoz ne more oslabiti vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(306)

Komisija je tako brez nadaljnjih trditev ali dokazov o nasprotnem potrdila sklep iz uvodne izjave 373 začasne uredbe, da uvoz titanovega dioksida iz tretjih držav ni povzročil škode industriji Unije.

(307)

Združenje CNCIA je nasprotovalo sklepom Komisije iz uvodne izjave 378 začasne uredbe. Združenje CNCIA je navedlo, da Komisija z opiranjem na začetek preiskave brazilskih preiskovalnih organov, za katere je dokazni prag veliko nižji kot za dokončno ugotovitev škodljivega dampinga, ovira pravico proizvajalcev izvoznikov do obrambe.

(308)

Poleg tega je združenje CNCIA trdilo, da je sklep Komisije, da geografska bližina Kitajske Japonski in Tajvanu pomeni, da bi kitajski izvoz titanovega dioksida lahko imel vlogo pri zaprtju obratov proizvajalcev titanovega dioksida na Tajvanu, logično napačna. V protidampinških preiskavah geografska bližina držav ni pomembno merilo.

(309)

Komisija je poudarila, da je zadevna uvodna izjava povzetek pritožnikovih trditev, da mu nepoštene trgovinske prakse kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vseh trgih otežujejo konkuriranje tudi na izvoznih trgih, in da o teh trditvah ni sprejela sklepa.

(310)

Komisija je v uvodni izjavi 90 začasne uredbe dejansko sklenila, da se je na podlagi 13. in 14. petletnega načrta kitajska zmogljivost za proizvodnjo titanovega dioksida močno povečala že v obdobju med letoma 2016 in 2020 ter da se pričakuje nadaljnja širitev zmogljivosti, ki jih bo kitajski domači trg težko absorbiral, kar bo kitajske proizvajalce spodbudilo k izvozu.

(311)

Nazadnje je bilo v tej preiskavi ugotovljeno, da kitajski proizvajalci izvozniki izvajajo škodljivi damping v EU.

(312)

Vsekakor, tudi če ne bi bilo znakov, da bi kitajski izvozniki lahko izvajali damping na drugih trgih, je bila ta ocena pritožnikovih trditev postranska za sklep, da izvoz industrije Unije ni bil vzrok za škodo industriji Unije.

(313)

Ker glede uvodnih izjav 374 do 377 in 379 ni bilo pripomb, jih je Komisija potrdila in ob upoštevanju navedenega ohranila sklep iz uvodne izjave 380.

(314)

Združenje CNCIA je v zaključni fazi predložilo nove argumente, s katerimi je trdilo, da bi morala Komisija preučiti učinke konkurence znotraj industrije Unije na škodo, ki jo je morda utrpela. Opozorilo je na javne izjave vodstvenih delavcev proizvajalcev Unije in objavljena letna poročila, iz katerih je razvidno, da so njihovi glavni konkurenti drugi proizvajalci Unije.

(315)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da je samoumevno in pričakovano, da si člani industrije Unije na prostem trgu konkurirajo. Vendar taka konkurenca ni nekaj, kar bi zmanjšalo uspešnost celotne industrije Unije – nekateri so bolj uspešni, drugi pa manj.

(316)

Komisija je tudi opozorila, da vedno preiskuje reprezentativen vzorec proizvajalcev Unije prav zato, da lahko smiselno razume, kako uspešna je bila v zadevnem obdobju industrija kot celota, in izravna morebitna odstopanja. Nobena stran ni trdila, da izbiri vzorca nasprotuje zato, ker ni reprezentativen za položaj industrije Unije.

(317)

Zato je Komisija te trditve zavrnila kot neutemeljene.

(318)

Združenje CNCIA je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdilo, da Komisija ni obravnavala njegovih trditev o neobstoju vzročne zveze. V zvezi s tem je združenje CNCIA ponovilo svoje trditve, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, in da tudi če je bila ugotovljena znatna škoda, tega ni povzročil kitajski uvoz titanovega dioksida, temveč kumulativni vpliv zmanjšanja povpraševanja in vzporednega povečanja stroškov proizvodnje, kar naj bi industriji Unije preprečilo zvišanje cen tudi brez kitajskega uvoza. Združenje CNCIA je ponovilo tudi sklicevanje na sklep Komisije v zvezi z uvozom nekaterih proizvodov iz sojinih beljakovin s poreklom iz Kitajske. (50) Ponovilo je tudi svojo pripombo, da s kitajskim uvozom ni mogoče pojasniti oviranja dviga domačih cen, kot je zahteval pritožbeni organ STO v zadevi HP-STT (Japonska). (51)

(319)

Komisija je ocenila zgornje trditve v uvodnih izjavah 363 in 381 do 384 začasne uredbe. V zvezi z oviranjem dviga cen je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 284, 285 in 316 začasne uredbe ter uvodne izjave 217 te uredbe.

(320)

Glede na navedeno in ker ni bilo nadaljnjih pripomb o nasprotnem, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 388 do 394 začasne uredbe.

(321)

Ker pripomb ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 398 do 415 začasne uredbe.

(322)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 416 do 418 začasne uredbe potrdijo.

(323)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve določiti v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Znesek dokončne dajatve je določen v uvodni izjavi 541 v nadaljevanju.

(324)

Po objavi začasne uredbe se je javilo več novih zainteresiranih strank, ki so nasprotovale ukrepom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 zgoraj, so deset uporabnikov in štiri združenja uporabnikov predložili pripombe, s katerimi so nasprotovali ukrepom. Zaslišanja so potekala s šestimi od teh uporabnikov in dvema združenjema uporabnikov. Predloženih je bilo več novih dokazov, da naj bi dajatve neupravičeno vplivale na uporabnike.

(325)

V preiskavi so se proti dajatvam izrekli uporabniki, ki skupno zaposlujejo približno 30 000 oseb. Poleg tega je CEPE, združenje evropskih proizvajalcev barv, tiskarskih barv in umetniških barv, trdilo, da člani, ki jih zastopa, zaposlujejo do 150 000 ljudi, večina članov pa je malih in srednjih podjetij.

(326)

Družba AkzoNobel je v zvezi s tem poudarila, da je iz dejstva, da obstaja toliko zainteresiranih strani, razvidno, kako velik vpliv bodo imele dajatve na uporabnike, in da bi bilo treba več pozornosti nameniti njihovim interesom.

(327)

Komisija je upoštevala vse njihove trditve in jih podrobno ocenila v tem oddelku.

(328)

Družba Siegwerk je trdila, da bi uvedba protidampinških dajatev povzročila preselitev proizvodnih zmogljivosti velikih multinacionalnih uporabnikov titanovega dioksida iz Unije, medtem ko bi bila mala in srednja podjetja, ki niso tako prožna pri preselitvi sredstev, prisiljena ustaviti ali omejiti proizvodnjo. To bi povzročilo, da bi proizvajalci Unije izgubili velik del svojih strank, kar bi na koncu negativno vplivalo tudi na njihovo uspešnost.

(329)

Čeprav tako tveganje lahko obstaja, je Komisija menila, da je neposrednejše tveganje zaradi cen in pritiska količin kitajskega dampinškega uvoza močno odtehtalo morebitno tveganje za industrijo Unije v primerjavi z morebitnim manjšim povpraševanjem po verigi navzdol.

(330)

Glede na navedeno in ker ni bilo dodatnih trditev, se uvodne izjave 422 do 424 začasne uredbe potrdijo.

(331)

Družba AAKO je trdila, da bi dajatve na ravni, predlagani v začasni uredbi, močno vplivale na cene titanovega dioksida, ki ga uvažajo, in na industrijo sredstev za zaščito pred soncem, saj ta vrsta titanovega dioksida lahko stane do osemkrat več kot običajnejši tipi.

(332)

Komisija je učinek dokončnih dajatev na družbo AAKO in podobne uvoznike ter njihove stranke obravnavala v uvodni izjavi 539.

(333)

Ker se noben drug uvoznik ali trgovec ni javil in izpodbijal sklepov Komisije o interesu uvoznikov in trgovcev, Komisija vztraja pri sklepu iz uvodne izjave 426 začasne uredbe, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na položaj uvoznikov in trgovcev v Uniji.

(334)

Poleg uporabnikov in združenj uporabnikov, navedenih v uvodni izjavi 427 začasne uredbe, se je javilo še več uporabnikov in združenj uporabnikov, ki so dajatvam nasprotovali.

(335)

V zvezi z ocenjeno velikostjo segmentov trga titanovega dioksida nižje v prodajni verigi niso bile prejete nobene pripombe. Uvodna izjava 428 začasne uredbe se zato potrdi.

(336)

Družba Schulman Plastics, proizvajalec plastike in sorodnih materialov v Uniji, ki je sodeloval s Komisijo v začasni fazi preiskave, v zaključni fazi preiskave ni predložil nobenih pripomb. Vendar bo z novimi, nižjimi, ponovno izračunanimi stopnjami dampinga (glej uvodno izjavo 199) vpliv na obrat te družbe, ki večinoma proizvaja beli masterbatch, še manj izrazit, kot je bilo ocenjeno v začasni uredbi.

(337)

Komisija je tako vztrajala pri sklepu iz uvodne izjave 434 začasne uredbe, da bo družba Schulman Plastics dajatve lahko absorbirala in ostala dobičkonosna, tudi če zvišanja stroškov ne bo mogla prenesti na stranke.

(338)

Družba Plastika Kritis je trdila, da bi uvedba dajatev na kitajski titanov dioksid škodovala industriji belega masterbatcha v Uniji. Trdila je, da je v Uniji več kot 300 proizvajalcev belega masterbatcha, večinoma malih in srednjih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 15 000 ljudi. Ker je beli masterbatch lahek in poceni material, se naročila pridobijo ali izgubijo zaradi razlike nekaj centov. Zato bi vsako povišanje cene glavne surovine (titanov dioksid) zaradi uvedbe protidampinških dajatev povzročilo nekonkurenčnost proizvajalcev belega masterbatcha v Uniji v primerjavi s konkurenti iz tujine.

(339)

Posledično bodo veliki proizvajalci masterbatcha prisiljeni preseliti proizvodnjo iz Evrope, medtem ko bodo manjši proizvodnjo ustavili in postali uvozniki. Družba Plastika Kritis je zato trdila, da je interes industrije belega masterbatcha, da se dajatve ne uvedejo, očitno prevladujoč, tudi če bi to povzročilo propad proizvajalcev titanovega dioksida v Uniji, saj industrija belega masterbatcha zaposluje veliko več ljudi in proizvaja izdelke z višjo dodano vrednostjo.

(340)

Vendar Komisiji niso bili predloženi nobeni podatki, iz katerih bi bilo razvidno, da so proizvajalci belega masterbatcha izpostavljeni močni konkurenci iz tujine ali kakšni so tržni deleži med proizvajalci belega masterbatcha iz Unije in tujimi proizvajalci belega masterbatcha.

(341)

Po drugi strani je pritožnik predložil svoje ocene, po katerih imajo proizvajalci belega masterbatcha v Uniji 95-odstotni delež na trgu Unije.

(342)

Dejanski učinek je težko količinsko opredeliti, saj noben manjši uporabnik ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Vendar ni bilo mogoče izključiti, da bi lahko zaradi zelo visokih stroškov titanovega dioksida v skupnih stroških proizvodnje belega masterbatcha uvedba dajatev močno vplivala na proizvajalce tega izdelka, če nabavljajo nezanemarljive količine titanovega dioksida iz Kitajske.

(343)

Analiza učinka dajatev na dobičkonosnost proizvajalca belega masterbatcha (na podlagi podatkov družbe Schulman Plastic) je dejansko pokazala, da se s trenutno predlaganimi dajatvami dobičkonosnost proizvajalca belega masterbatcha zmanjša za približno 1 odstotno točko za vsakih dodatnih 5 odstotnih točk titanovega dioksida iz Kitajske v njegovi strukturi dobave. Vendar ni bilo jasno, koliko so proizvajalci belega masterbatcha v Uniji izpostavljeni konkurenci iz tujine.

(344)

Družba Plastika Kritis je v pripombah k dokončnemu razkritju ponovila svoje prejšnje trditve o učinku dajatev na proizvajalce belega masterbatcha in zahtevala izvzetje titanovega dioksida za proizvodnjo masterbatchev iz protidampinških dajatev. Čeprav pravna podlaga za zahtevek za izvzetje ni bila določena in je Komisija po tem, ko je v začasni fazi zavrnila zahtevek družbe Schulman Plastic za razširitev obsega izdelka v tej preiskavi, da bi zajemal tudi beli masterbatch, v zvezi s čemer ni prejela pripomb (glej uvodno izjavo 26 zgoraj), zahtevek zaradi njegove narave in ubeseditve obravnavala kot zahtevek za izvzetje za posebno rabo v skladu s členom 254 carinskega zakonika Unije. (52)

(345)

Komisija je na začetku opozorila, da je bilo to izvzetje za posebno rabo predloženo zelo pozno v preiskavi. Kot je že poudarjeno v uvodni izjavi 86 zgoraj, bi bilo treba pripombe o obsegu izdelka predložiti v zgodnjih fazah preiskave, da bi bilo dovolj časa za oceno njihove utemeljenosti in da bi imele druge zainteresirane strani možnost, da se nanje odzovejo.

(346)

Čeprav Komisija tako ni mogla v zadostni meri oceniti zahtevka, ga je preučila glede na dokaze, ki jih je imela na voljo. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je samo en uporabnik titanovega dioksida, ki je proizvajal beli masterbatch, tj. družba Schulman Plastic, oddal izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen.

(347)

Prvič, Komisiji ni bil predložen noben dokaz, da je titanov dioksid, ki se uporablja v proizvodnji masterbatchev, na nek način edinstven v primerjavi z drugimi tipi. Nasprotno, zdi se, da se lahko pri proizvodnji masterbatchev uporablja več tipov titanovega dioksida.

(348)

Drugič, Komisiji niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi dokazovali pomanjkanje dobave titanovega dioksida za proizvajalce belega masterbatcha. Glede na razmeroma širok razpon tipov titanovega dioksida, ki se oglašujejo za uporabo v masterbatchih in za katere se prav tako zdi, da imajo razmeroma standardne specifikacije, ter velikost segmenta trga plastike, se zdi malo verjetno, da bi prišlo do pomanjkanja dobave titanovega dioksida za to uporabo.

(349)

Tretjič, kar zadeva delež zadevnega izdelka v strukturi stroškov in zmožnost uporabnikov, da absorbirajo dajatve, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 342 in 343 zgoraj, je Komisija priznala, da bi lahko dajatve najbolj vplivale na proizvajalce belega masterbatcha zaradi velikega deleža titanovega dioksida v njihovi skupni strukturi stroškov (53).

(350)

Hkrati je Komisija ponovno poudarila, da bi stopnje dobička in delež kitajskega titanovega dioksida v strukturi dobave lahko preverila samo za družbo Schulman Plastics na podlagi izpolnjenega vprašalnika. Komisija je lahko ustrezno ocenila izpostavljenost družbe Schulman Plastics uvozu iz Kitajske in učinek dajatev na njeno dobičkonosnost. Komisija je zato lahko sklenila, kot je navedeno v uvodni izjavi 434 začasne uredbe ter v uvodnih izjavah 336 in 337 zgoraj, da bi družba Schulman Plastics lahko absorbirala dajatve in ostala dobičkonosna, tudi če bi se domnevalo, da zvišanja stroškov ne bo mogla prenesti na stranke.

(351)

Družba Plastika Kritis ni predložila izpolnjenega vprašalnika ali drugih preverljivih podatkov o svoji dobičkonosnosti ali virih dobave. Komisija zato ni mogla oceniti in ugotoviti, kako resno bi uvedba dajatev na uvoz titanovega dioksida iz Kitajske vplivala nanjo in ali je ta pogoj za izvzetje za posebno rabo mogoče izpolniti.

(352)

Družba Plastika Kritis je ponovno poudarila svojo trditev, da bodo uvozniki masterbatcha v Unijo z bližnjih trgov postali še bolj konkurenčni proizvajalcem masterbatcha v Uniji, saj bodo imeli prvi še vedno dostop do cenejšega kitajskega titanovega dioksida.

(353)

Komisija je ugotovila, da družba Plastika Kritis v zvezi s tem ni predložila nobenih novih dokazov. Vendar je Komisija poudarila, da obstaja možnost za odpravo takih praks, če bi se pojavile: vsaka industrija, ki se srečuje s takimi praksami, lahko zahteva začetek namenske protidampinške preiskave ali preiskave proti izogibanju, če so izpolnjeni vsi pogoji iz osnovne uredbe.

(354)

Glede na navedeno in ker ni bilo novih dokazov, je Komisija ohranila svoje sklepe o tej točki iz uvodnih izjav 339 do 343 zgoraj.

(355)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ni mogla skleniti, da je kateri koli od pogojev za izvzetje titanovega dioksida, ki se uporablja v proizvodnji masterbatchev, za posebno rabo, izpolnjen, zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(356)

Več uporabnikov iz industrije barv in premazov je po uvedbi začasnih dajatev izrazilo nasprotovanje dajatvam na podlagi interesa Unije.

(357)

Družba Sherwin-Williams, eden od uporabnikov, ki je predložil izpolnjen vprašalnik, ni predložila nobenih pripomb k začasni uredbi. Glede na nove, nižje stopnje dampinga je Komisija sklenila, da bo učinek na družbo Sherwin-Williams še manj izrazit, kot je bilo ocenjeno v začasni uredbi.

(358)

Družbi AkzoNobel in PPG sta trdili, da bodo dajatve na predlagani ravni močno vplivale na njune stroške proizvodnje in znižanje marž, ne le zaradi dražjega titanovega dioksida iz Kitajske, ampak tudi zato, ker bodo cene zvišali tudi proizvajalci Unije.

(359)

Združenje ASEFAPI ter družbe PPG, Teknos in AkzoNobel so trdili, da zvišanja stroškov ni mogoče prenesti na stranke. Zaradi takega zvišanja stroškov bodo proizvajalci barv in premazov nekonkurenčni, kar bo spodbudilo uvoz končnih izdelkov (barv) v Unijo. Družba AkzoNobel je trdila, da se uvoz barv in lakov v Unijo že povečuje.

(360)

Družba PPG je trdila, da ob sedanji ravni dajatev uspešno poslovanje z uvozom iz Kitajske ne bo več mogoče, čeprav je ta uvoz ključen zaradi pomanjkanja zmogljivosti v Uniji in potrebe po diverzifikaciji virov nabave. Zato je prosila, naj Komisija dajatve zniža, da bi se doseglo pravičnejše ravnotežje.

(361)

Komisija je navedla, da je že sklenila, da titanov dioksid predstavlja majhen znesek v stroških proizvodnje barv, in ocenila, da dobičkonosnost proizvajalcev barv ne bi bila resno prizadeta. Ta sklep ni bil izpodbijan z nobenim novim dokazom.

(362)

Podobno, čeprav so bili predloženi omejeni dokazi o tem, da proizvajalci barv poslujejo na podlagi daljših pogodb, zaradi česar je težko izvesti takojšnje zvišanje cen, ni bil predložen noben dokaz, da cen ne bi mogli zvišati s pogajanji s strankami niti da se konkurenca iz tujine povečuje in ogroža njihov položaj na trgu.

(363)

Manjši proizvajalci, kot je družba Teknos, so dalje trdili, da interes industrije barv in premazov ni bil dovolj upoštevan, kar je navedlo tudi združenje CEPE. To je trdilo, da bodo mala in srednja podjetja v industriji premazov postala manj konkurenčna in bodo morda morala ustaviti proizvodnjo, večji proizvajalci pa bodo proizvodnjo morda preselili iz Unije. Združenje CEPE se je tako zavzelo za ublažitev vpliva na mala in srednja podjetja, ki delujejo v tem sektorju.

(364)

Združenje ASEFAPI je podobno trdilo, da zvišanje cen, povezano s protidampinškimi dajatvami, ogroža sposobnost preživetja številnih malih in srednjih podjetij, ki so člani tega združenja, zlasti ker je trg uporabnikov titanovega dioksida zelo razdrobljen, tako da je njihova tržna moč omejena. Nekateri člani združenja ASEFAPI imajo velike stranke zlasti v avtomobilski industriji, kar zmanjšuje njihovo pogajalsko moč pri prenosu zvišanja cen.

(365)

Poleg tega je združenje ASEFAPI predložilo preglednico, iz katere je razvidno, za koliko bi zvišanje cene titanovega dioksida kot glavne surovine povečalo stroške proizvodnje desetih različnih formulacij barv, emajlov in tiskarskih barv.

(366)

Komisija je ugotovila, da je ta preglednica zagotovila omejen vpogled v več elementov, potrebnih za ustrezno oceno učinka predlaganih dajatev na uporabnike. Med temi so: delež prihodkov, ustvarjenih z izdelki, v katerih se uporablja titanov dioksid, v skupnih prihodkih teh družb; delež titanovega dioksida, kupljenega na Kitajskem, v primerjavi z drugimi viri; delež stroškov titanovega dioksida v skupnih stroških proizvodnje izdelka; dobičkonosnost prodaje izdelkov, v katerih se uporablja titanov dioksid, in dobičkonosnost celotnega podjetja.

(367)

Komisija je tudi poudarila, da nobeno od malih in srednjih podjetij, ki so člani združenj ASEFAPI ali CEPE, ni predložilo izpolnjenega vprašalnika, ki bi Komisiji omogočil vpogled v te elemente.

(368)

Kljub temu je Komisija priznala, da so številni člani združenj CEPE in ASEFAPI mala in srednja podjetja, ki morda nimajo nujno sredstev za izpolnjevanje vprašalnikov in se namesto tega zanašajo na to, da bodo njihov interes zastopala njihova industrijska združenja.

(369)

Čeprav ni bilo jasno, koliko so proizvajalci barv in premazov dejansko izpostavljeni konkurenčnim pritiskom zaradi uvoza v Unijo in kakšen učinek bi lahko imele dajatve na dobiček manjših proizvajalcev, ni bilo mogoče izključiti, da bi to lahko vplivalo na konkurenčnost številnih malih in srednjih podjetij. Vendar bo na podlagi strukture stroškov proizvajalcev barv, ki jo je Komisija ugotovila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki sta ju oddali družbi AkzoNobel in Sherwin-Williams, ta vpliv verjetno najmanj izrazit med vsemi kategorijami uporabnikov, analiziranimi v tem oddelku.

(370)

En uporabnik, družba Teknos in štiri združenja proizvajalcev barv in premazov – ASEFAPI, CEPE, HCA in Fédération des Industries des Peintures, Encres, Couleurs, Colles et adhésifs, Résines (v nadaljnjem besedilu: združenje FIPEC) – so izpodbijali sklepe Komisije o analizi interesa Unije v zvezi s tem sektorjem.

(371)

Prvič, združenji CEPE in FIPEC ter družba Teknos so trdili, da bi morala Komisija v svoji analizi več pozornosti nameniti gradbenemu sektorju. Poleg tega so trdili, da je gradbenih projektov v Uniji vse manj in da bi lahko celo majhno zvišanje cene surovine (v tem primeru barv in premazov) ogrozilo preživetje sektorja, saj nima manevrskega prostora, da bi absorbiral zvišanja cen.

(372)

Drugič, vsa štiri združenja se niso strinjala z ugotovitvijo Komisije iz uvodne izjave 369, da bo vpliv na segment barv in premazov industrije nižje v verigi najmanj izrazit med vsemi kategorijami uporabnikov, proučenimi v tem oddelku.

(373)

V ta namen so vsa štiri združenja predložila lastne izračune zvišanja stroškov na podlagi predpostavk, da titanov dioksid predstavlja 30–50 % stroškov surovin proizvajalca barve. Združenje ASEFAPI je posebej poudarilo, da je predložilo podatke, ki navajajo pomembnejša zvišanja stroškov.

(374)

Poleg tega so trdili, da ugotovitve Komisije temeljijo na dveh velikih družbah (AkzoNobel in Sherwin Williams) in zato niso reprezentativne za širšo industrijo, zlasti za mala in srednja podjetja. Ponovili so svoje trditve, da lahko mala in srednja podjetja v manjši meri absorbirajo dajatve in jih ne morejo prenesti na stranke, saj imajo omejeno pogajalsko moč.

(375)

Tretjič, združenja so trdila, da bodo države blizu meja Unije, kot so Združeno kraljestvo, Turčija in druge, lahko uvažale titanov dioksid iz Kitajske brez bremena dodatnih protidampinških dajatev, zaradi česar bodo lokalni proizvajalci barv in premazov konkurenčnejši v primerjavi s proizvajalci barv v Uniji. Združenje HCA je zahtevalo mehanizem za zaščito pred takim uvozom. Podobno so trdila, da bi lahko barve in premazi, uvoženi iz Kitajske, znižali cene proizvajalcev barv v Uniji zaradi nižjih stroškov proizvodnje.

(376)

Četrtič, združenja so trdila tudi, da bodo višje cene prizadele tudi izvoz barv in premazov iz Unije, zaradi česar bodo uporabniki titanovega dioksida iz Unije manj konkurenčni tudi na tujih trgih.

(377)

Nazadnje so združenja poudarila, da je nujno ohraniti konkurenčnost uporabnikov, saj so te družbe številnejše in zaposlujejo veliko več ljudi kot industrija Unije, ki proizvaja titanov dioksid. Združenja so nadalje trdila, da dajatve koristijo predvsem družbam zunaj Unije, saj je večina proizvajalcev Unije podružnic družb s sedežem v tujini. Združenje ASEFAPI je trdilo tudi, da dajatve ne bi ugodno vplivale na proizvajalce titanovega dioksida v Uniji, saj nimajo dovolj proizvodnih zmogljivosti, zato bi uporabniki kupovali titanov dioksid iz drugih tretjih držav in bi dajatve na koncu koristile proizvajalcem titanovega dioksida zunaj EU.

(378)

Združenje HCA je nadalje predlagalo več ukrepov za ublažitev učinka na konkurenčnost industrij Unije v obliki davčnih olajšav in finančne podpore domačim industrijam. Nič od tega pa ne spada na področje preiskav trgovinske zaščite.

(379)

Komisija je te trditve analizirala in sprejela naslednje sklepe:

(380)

Prvič, kot je Komisija že navedla v začasni uredbi, se v preiskavi ni javila nobena družba, dejavna v gradbenem sektorju, ki bi nasprotovala dajatvam. Podobno nobena stran ni predložila zadostnih dokazov o razmerah v gradbenem sektorju, razen nekaj splošnih trditev, niti ni smiselno utemeljila učinkov protidampinških dajatev v zvezi z njim. V primerjavi z obsegom pripomb, dokazov in podatkov o vseh drugih trditvah, predloženih in proučenih v tej preiskavi, je bilo trditev o gradbenem sektorju zelo malo. Komisija je tako upoštevala gradbeni sektor, kolikor sta Komisija in stranke menili, da je to ustrezno, in kolikor so bile informacije na voljo.

(381)

Čeprav sta združenje CEPE in družba Teknos v svojih stališčih o dokončnem razkritju predložili nekatera poročila, v katerih so bili opisani položaj in obeti za prihodnost Unije, zlasti nemškega gradbenega sektorja, nista predložili dokazov, ki bi utemeljili trditve iz uvodne izjave 371 zgoraj. Zlasti nista utemeljili ali količinsko opredelili, v kolikšni meri bi se povečali stroški barve, niti v kolikšni meri bi lahko kakršno koli povečanje vplivalo na gradbeni sektor.

(382)

Iz dejstva, da se nobena družba iz gradbenega sektorja ni registrirala kot zainteresirana stran, ki bi nasprotovala dajatvam, pa je razvidno, da družbe v tem sektorju ne pričakujejo, da bodo dajatve na titanov dioksid znatno vplivale nanj.

(383)

Drugič, Komisija je priznala, da je združenje ASEFAPI v pripombah k začasni uredbi predložilo nekatere podatke o deležu stroškov, ki ga lahko predstavlja titanov dioksid v nekaterih formulah barv, in o morebitnem zvišanju stroškov teh formul pri različnih stopnjah dajatev. Komisija je navedene podatke ustrezno analizirala in jih upoštevala pri dokončnem razkritju, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 365 do 366 zgoraj.

(384)

Komisija je ponovila, da je iz teh podatkov razvidna le ocena, za koliko bi določeno zvišanje cene titanovega dioksida povečalo stroške proizvodnje desetih različnih formulacij barv, emajlov in tiskarskih barv. Vendar iz teh podatkov ni razvidno, od katerih uporabnikov so bili pridobljeni, kakšno dobičkonosnost imajo ti uporabniki, koliko drugih vrst izdelkov proizvajajo in prodajajo ter po kakšni ceni, kateri so njihovi viri dobave itd.

(385)

Komisija zato na podlagi teh podatkov ni mogla sprejeti nobenega smiselnega sklepa o deležu kitajskega titanovega dioksida v strukturi dobave uporabnikov niti o njihovi uspešnosti in stopnjah dobička. Zato Komisija ni mogla ustrezno oceniti, kakšna je njihova izpostavljenost uvozu iz Kitajske in kakšen bi bil posledično učinek dajatev nanje. Čeprav ti podatki poleg tega niso bili preverjeni, je edini sklep, ki ga je mogoče izpeljati iz njih, ta, da titanov dioksid predstavlja nadpovprečen delež v stroških proizvodnje nekaterih barv.

(386)

Po drugi strani sta družbi AkzoNobel in Sherwin Williams, kot je bilo že poudarjeno zgoraj, predložili izpolnjene vprašalnike, ki so bili preverjeni. Ti odgovori so bili glede na naravo vprašalnika izčrpni in so vsebovali vse zgoraj navedene elemente, ki jih je Komisija morala oceniti, s čimer je bila prikazana celotna slika uspešnosti vsakega od teh proizvajalcev: izračunano je bilo povprečje stroškov proizvodnje in deleža titanovega dioksida v teh stroških za vse barve, ki jih proizvaja vsaka družba, delež kitajskega uvoza v njuni celotni strukturi stroškov pa je bil ločen. Tako izpolnjeni in preverjeni podatki iz vprašalnika omogočajo natančnejši vpogled v to, kako bi lahko bil prizadet proizvajalec barv in premazov.

(387)

Na podlagi teh podatkov je Komisija lahko sklenila, da titanov dioksid predstavlja veliko manjši delež v skupnih stroških surovin proizvajalca barve, če se izračuna povprečje za vse formulacije barve, kot je delež, ki so ga navedla združenja ASEFAPI, CEPE, FIPEC in HCA na podlagi nekaterih posameznih formulacij. Delež titanovega dioksida v skupnih stroških proizvodnje je bil še nižji.

(388)

Celo v primeru družbe Sherwin Williams, ki je vprašalnik izpolnila le za svoja najbolj prizadeta obrata, je bil delež titanovega dioksida v skupnih stroških surovin precej nižji od navedenih 40–50 % in nižji kot pri vseh drugih kategorijah uporabnikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike (tj. proizvajalci dekorativnega papirja, belih tiskarskih barv in masterbatcha).

(389)

Na podlagi tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 369, sklenila, da bi dajatve na titanov dioksid v povprečju manj vplivale na proizvajalca barv, tudi če gre za malo in srednje podjetje, zaradi relativno nizkega deleža, ki ga titanov dioksid predstavlja v strukturi stroškov proizvajalca barv. Ker niso bili predloženi novi dokazi, s katerimi bi se to izpodbijalo, je Komisija ohranila ta sklep.

(390)

Tudi v zvezi s tretjo trditvijo ni bil predložen noben nov dokaz. Vendar je Komisija poudarila, da za vse domnevne dampinške prakse v zvezi z barvami in premazi s poreklom iz Kitajske obstaja pravno sredstvo v obliki namenske protidampinške preiskave. Če imajo uporabniki dokaze o takih praksah, lahko pri Komisiji vložijo pritožbo.

(391)

Podobno obstaja mehanizem zaščite za preprečevanje izogibanja dajatvam, ki ga zatrjuje združenje HCA. Industrija, ki se srečuje s praksami izogibanja, lahko zahteva začetek namenske preiskave proti izogibanju, če so izpolnjeni vsi pogoji iz osnovne uredbe.

(392)

Prav tako ni bil predložen noben nov dokaz v zvezi s četrto trditvijo. Čeprav bi to lahko vplivalo na splošno strukturo stroškov nadaljnjih uporabnikov, niso bili predloženi izčrpni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, v kolikšni meri je industrija barv in premazov odvisna od izvoza, v katere namembne kraje izvaža in kakšen bi bil splošni učinek na njihovo uspešnost na teh trgih. Komisija zato ni imela celovite predstave in ni mogla preveriti resničnosti te trditve.

(393)

Nazadnje je Komisija poudarila, da čeprav so nekateri proizvajalci Unije del multinacionalnih konglomeratov s sedežem v tujini, jih to ne izključuje iz opredelitve industrije Unije v smislu člena 4 osnovne uredbe. Dejansko so družbe same ustanovljene v skladu z ustreznimi zakoni držav članic in niso povezane z nobenim izvoznikom ali uvoznikom iz zadevne države.

(394)

Družba Teknos in štiri združenja so dodatno trdili, da je industrija barv še posebej občutljiva na spremembe cen, da so zaradi zmanjšanja proizvodnje titanovega dioksida v Uniji v zadnjih letih že postali bolj odvisni od uvoza in da bo uvedba dajatev negativno vplivala na cilje zelenega dogovora EU, saj se bo zaradi dajatev povečal uvoz barv v Unijo, kar bo povzročilo dodatne emisije, povezane z njihovim prevozom. Trdili so tudi, da bodo dajatve negativno vplivale na delovna mesta v industrijah nižje v prodajni verigi in naložbe v Uniji, saj bodo višji stroški proizvodnje povzročili odpuščanja, sektor barv in premazov pa bo manj privlačen za nove naložbe. Vendar te trditve niso bile podprte z ustreznimi preverljivimi dokazi, zato jih je Komisija zavrnila.

(395)

V zaključni fazi sta družbi Felix in Munksjö vztrajali pri stališču, da tudi če Komisija titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ne izključi iz obsega izdelka, bi morala odobriti izvzetje za posebno rabo za uporabo v proizvodnji dekorativnega papirja, ter v zvezi s tem predložili nove trditve in dokaze.

(396)

Uporabnika sta ponovila svoje trditve, da so bila izpolnjena vsa merila, ki jih je Komisija upoštevala v prejšnjih primerih izvzetij za posebno rabo. Med temi so: posebnost izdelka nižje v prodajni verigi, razpoložljivost dobave, delež zadevnega izdelka v strukturi stroškov, zmožnost uporabnika, da absorbira dajatve, in vpliv izvzetja na učinkovitost ukrepov.

(397)

Uporabnika sta še enkrat poudarila, da je titanov dioksid, primeren za laminiranje, posebej zasnovan za namene proizvodnje dekorativnega papirja, pri čemer sta ponovila argumente iz uvodnih izjav 119 do 122. Trdila sta tudi, da postopek kvalifikacije za nove tipe v povprečju traja približno eno leto.

(398)

Po analizi iz oddelka 2.1.3.2 zgoraj in ob upoštevanju vseh razpoložljivih dokazov je Komisija vztrajala pri sklepu, da tudi če titanov dioksid, primeren za laminiranje, nima dovolj drugačnih osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida, da bi se izključil iz obsega izdelka, je ta izdelek poseben, saj je prilagojen in predvsem primeren za posebno rabo – proizvodnjo dekorativnega papirja.

(399)

Ta posebnost je razvidna iz visoke vsebnosti fosforja v premazu molekule titanovega dioksida. Iz novih dokazov, ki sta ju predložili družbi Felix in Munksjö, je razvidno, da mora znašati vsaj 0,5 % suhe snovi izdelka, da bi bil ta uporaben za dekorativni papir. Hkrati, kot je bilo že navedeno, ima zaradi debelega površinskega premaza na površini električni naboj, zaradi katerega se molekula lažje veže na vlakna lesne celuloze.

(400)

Komisija je v uvodni izjavi 139 zgoraj sklenila, da bi lahko bila zadnjenavedena lastnost ustrezna tudi za uporabo titanovega dioksida pri proizvodnji drugih izdelkov na osnovi vlaken lesne celuloze (kot je navaden papir). Zato ni mogla skleniti, da je to osnovna tehnična lastnost, po kateri se razlikuje od drugih vrst titanovega dioksida ali vsaj od titanovega dioksida, ki se uporablja pri drugih uporabah. Vendar pa je ta lastnost dejansko eden od elementov, zaradi katerih je titanov dioksid, primeren za laminiranje, poseben, saj zaradi tega ni primeren za druge splošne uporabe, na primer v barvah in premazih.

(401)

Kar zadeva razpoložljivost dobave, se družbi Felix in Munksjö ter združenje CEPI prav tako niso strinjali s sklepom, da bi bilo tudi brez uvoza titanovega dioksida iz Kitajske proizvajalcem dekorativnega papirja na voljo dovolj alternativnih virov dobave, tako v Uniji kakor iz drugih tretjih držav (kot sta Združeno kraljestvo ali Mehika).

(402)

Uporabnika sta trdila, da ni realno pričakovati, da bi proizvajalci Unije znatno povečali dobavo titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki je poleg tega dražji za proizvodnjo kot večina drugih tipov. Ker titanov dioksid, primeren za laminiranje, predstavlja le približno 12 % skupnega trga titanovega dioksida (v primerjavi s 60 % za premaze in 25 % za plastiko), osredotočanje na večje tržne segmente omogoča ekonomije obsega in večji krog strank, zaradi česar so ti tipi bolj dobičkonosni.

(403)

Tako kot v začasni fazi sta uporabnika predložila nove dokaze v obliki več novejših izmenjav informacij s proizvajalci Unije, iz katerih je razvidno, da so slednji lahko ponudili le omejene količine titanovega dioksida, primernega za laminiranje.

(404)

Poleg tega sta uporabnika na podlagi podatkov iz začasne uredbe in deleža obratov, ki redno proizvajajo titanov dioksid, primeren za laminiranje, v celotni proizvodni zmogljivosti Unije predložila novo trditev o oceni vrzeli v dobavi titanovega dioksida v Uniji.

(405)

Zaradi razpršenosti njunega portfelja po številnih vrstah titanovega dioksida, po katerem obstaja povpraševanje na trgu Unije, sta uporabnika ocenila, da bi lahko proizvajalci Unije zadovoljili le približno tretjino celotnega povpraševanja Unije po titanovem dioksidu, primernem za laminiranje. To se sklada z ocenami, ki sta jih uporabnika podala v prejšnjih pripombah, obravnavanih v uvodni izjavi 53 začasne uredbe.

(406)

Glede razpoložljivosti dobave iz drugih virov sta uporabnika na novo trdila, da to, da sta v obdobju preiskave nabavljala znatne količine iz drugih držav, še ne pomeni, da bi lahko ti viri dobavljali dodatne količine namesto količin, ki se zdaj nabavljajo na Kitajskem.

(407)

Poleg tega sta družbi Felix in Munksjö v pripombah z dne 30. maja 2024 dokazali, da so vremenski dogodki v Mehiki povzročili znatne motnje v proizvodnji, kar je ogrozilo stabilnost dobave. Uporabnika sta trdila, da to poudarja pomen raznolikih virov dobave. Združenje CEPI je v svojih pripombah na začasno uredbo to trditev ponovilo.

(408)

Družbi Felix in Munksjö sta predložili tudi poročilo TZMI iz aprila 2023, v katerem je napovedano povečanje povpraševanja v Severni in Južni Ameriki v letu 2024. Uporabnika sta trdila, da bo to povečanje povpraševanja zmanjšalo zmožnost družbe Chemours, da oskrbuje trg dekorativnega papirja v Uniji. Enako je trdilo tudi združenje CEPI.

(409)

Kar zadeva Združeno kraljestvo kot mogoč alternativni vir dobave, sta družbi Felix in Munksjö predložili nove dokaze, iz katerih naj bi bilo razvidno, da imajo lokalni dobavitelji omejene zmogljivosti za dobavo ustreznih količin titanovega dioksida, primernega za laminiranje, v Unijo.

(410)

Uporabnika sta dalje trdila, da v Združenem kraljestvu in Mehiki proizvajajo le titanov dioksid po kloridnem postopku, medtem ko ga njuni kitajski dobavitelji večinoma proizvajajo po sulfatnem postopku. Čeprav je prehod med njima tehnično mogoč, bi to povzročilo dodatne stroške zaradi preoblikovanja delov njunih portfeljev, v katerih se uporablja titanov dioksid po sulfatnem postopku.

(411)

Uporabnika sta predložila tudi nove dokaze in trdila, da titanov dioksid, primeren za laminiranje, redno proizvaja le nekaj od enajstih proizvajalcev Unije.

(412)

Pritožnik je trdil, da družbi Felix in Munksjö nista predložili nobenih dokazov v podporo temu, da proizvajalci Unije ne bi mogli zadovoljiti povpraševanja industrije papirja za laminiranje, in da proizvajalcem Unije proizvodnjo zadostnih količin titanovega dioksida, primernega za laminiranje, preprečuje edino nepoštena konkurenca iz Kitajske.

(413)

Pritožnik je po drugi strani trdil, da ni razloga, da obrat družbe Chemours v Mehiki ne bi mogel izvažati zadostnih količin v Unijo, v podporo tej trditvi pa je predložil podatke iz tržnih informacij TZMI. Glede na te podatke in nazivno zmogljivost v Mehiki je bilo v obdobju preiskave v Mehiki skupno [140 000–180 000] ton neizkoriščene zmogljivosti (54).

(414)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je v skladu s členom 6 osnovne uredbe svojo oceno utemeljila na preverjenih informacijah, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki za obdobje preiskave. Informacije, ki se nanašajo na čas po obdobju preiskave, niso bile zbrane ali preverjene. Kar zadeva nabavo sodelujočih uporabnikov, je bilo iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov razvidno, da so v obdobju preiskave pretežni del titanovega dioksida, primernega za laminiranje, pridobili iz drugih tretjih držav, medtem ko so mnogo manjši delež (10 do 40 %) titanovega dioksida, primernega za laminiranje, pridobili iz Kitajske, proizvajalci Unije pa so predstavljali najmanjši delež njihovih virov titanovega dioksida, primernega za laminiranje. Ta analiza je pokazala, da so imeli sodelujoči uporabniki vzpostavljene in dobro delujoče dobavne kanale z drugimi tretjimi državami.

(415)

Glede na vse nove predložene dokaze je Komisija sklenila, da bi družbi Felix in Munksjö dejansko lahko imeli težave pri kupovanju potrebnih količin iz razpoložljivih virov v Uniji in Združenem kraljestvu, ker proizvajalci dajejo prednost drugim, večjim tržnim segmentom.

(416)

Vendar Komisija ni mogla izključiti, da je to posledica kitajskega dampinškega uvoza, ki ohranja cene titanovega dioksida, primernega za laminiranje, nekonkurenčno nizke in neprivlačne za proizvajalce Unije. V spisu so dokazi, ki potrjujejo to trditev.

(417)

Komisija je na podlagi preverjenih podatkov iz makro vprašalnika o nazivni proizvodni zmogljivosti teh petih proizvajalcev Unije in ob predpostavkah, da (i) titanov dioksid, primeren za laminiranje, predstavlja 12 % celotnega povpraševanja Unije po titanovem dioksidu in da (ii) ima preostalih 50 % udeležencev na trgu dekorativnega papirja v svoji strukture dobave enak delež dobaviteljev kot družbi Felix in Munksjö skupaj, ocenila razpoložljive proste zmogljivosti za proizvodnjo titanovega dioksida, primernega za laminiranje, v Uniji.

(418)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 270 začasne uredbe, je Komisija ocenila, da je povprečna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znašala 1,14 milijona ton. Zato je svoje ocene povpraševanja po titanovem dioksidu, primernem za laminiranje, utemeljila na povprečni letni potrošnji v obravnavanem obdobju.

(419)

Iz ocene Komisije je tako razvidno, da bi navedenih pet proizvajalcev Unije, če bi proizvajali z 90-odstotno nazivno zmogljivostjo in 12 % te proizvodnje namenili titanovemu dioksidu, primernemu za laminiranje, dejansko lahko zadovoljilo nekaj več kot tretjino vsega povpraševanja Unije po titanovem dioksidu, primernem za laminiranje.

(420)

Vendar bi tudi takšna omejena dobava zadostovala za pokritje približno 90 % celotne dobave titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki ga proizvajalci dekorativnega papirja nabavljajo na Kitajskem, če ta uvoz ne bi bil več na razpolago. To je skrajni scenarij, saj namen ukrepov ni popolnoma ustaviti uvoz, temveč zagotoviti, da ta vstopa na trg Unije po poštenih cenah.

(421)

Ne glede na sklep iz uvodne izjave 414 je Komisija proučila tudi informacije, ki so jih zainteresirane strani predložile glede razpoložljivosti dodatne dobave iz Mehike v obdobju po obdobju preiskave.

(422)

Komisija je pri preučitvi podatkov, ki jih je predložil pritožnik in so navedeni v uvodni izjavi 413, ugotovila, da so podatki o neizkoriščeni zmogljivosti morda precenjeni, saj se zdi, da se v okviru teh podatkov predpostavlja, da nobena zmogljivost ni bila namenjena domačemu mehiškemu povpraševanju. Poleg tega so v spisu dokazi, da je bilo svetovno povpraševanje v obdobju preiskave nizko.

(423)

Zato se lahko pričakuje, da bo dejanska razpoložljiva zmogljivost v Mehiki v običajnem letu manjša. Ta sklep je podkrepljen z drugimi ocenami TZMI, iz katerih je razvidno, da bo dejanska neizkoriščena zmogljivost v letu 2024 v celotni srednje- in južnoameriški regiji za polovico manjša od številke v uvodni izjavi 413 zgoraj.

(424)

Komisija je kljub temu ocenila, da bi bilo tudi po bolj konservativnem scenariju, če bi tudi mehiški proizvajalci 12 % proizvodnje namenili titanovemu dioksidu, primernemu za laminiranje, na voljo približno štirikrat več zmogljivosti za proizvodnjo titanovega dioksida, primernega za laminiranje, kot je potrebno za pokritje preostalih 10 % dobave titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki prihaja iz Kitajske (glej uvodno izjavo 419 zgoraj), v malo verjetnem primeru, da ta ne bi bila več na razpolago (55).

(425)

Hkrati se lahko vremenski dogodki, ki so poleti 2024 povzročili motnje pri dobavi iz Mehike, štejejo za izjemne okoliščine, na podlagi katerih ni mogoče sklepati, da Mehika v prihodnosti ne bo ustrezen vir dobave.

(426)

Komisija je zato sklenila, da v Uniji in Mehiki obstajajo razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti (brez upoštevanja Združenega kraljestva), s katerimi bi lahko nadomestili skupne količine titanovega dioksida, primernega za laminiranje, ki so jih sodelujoči uporabniki kupili na Kitajskem, pod pogojem, da se ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji in da lahko proizvajalci 12 % svoje proizvodne zmogljivosti namenijo za titanov dioksid, primeren za laminiranje. Zato je trditve zadevnih uporabnikov zavrnila.

(427)

Družbi Felix in Munksjö sta izpodbijali tudi ugotovitev Komisije o vplivu dajatev na njuno poslovanje. Zlasti sta poudarili, da v oceni Komisije iz uvodne izjave 430 začasne uredbe, da se bo njuna dobičkonosnost zmanjšala za [2–3] odstotne točke, niso upoštevani posredni učinki dajatev.

(428)

Trdili sta, da je bil prvi od teh učinkov ta, da bi morali uporabniki preiti s tipov, proizvedenih po sulfatnem postopku, na dražje tipe, proizvedene po kloridnem postopku, in nositi dodatne stroške, povezane s preoblikovanjem obstoječih receptov.

(429)

Uporabnika sta dalje trdila, da se je zaradi protidampinških dajatev pričakovalo, da bodo proizvajalci Unije znatno zvišali svoje cene tudi za obstoječe količine. Po začetku veljavnosti začasnih ukrepov sta predložila dokaze o pogajanjih s svojimi dobavitelji Unije, iz katerih je bilo razvidno, da ti dobavitelji v bližnji prihodnosti dejansko načrtujejo zvišanje cen. Uporabnika sta dodatno predložila oceno TZMI o gibanju cen titanovega dioksida v bližnji prihodnosti, objavljeno junija 2024, v kateri je podobno napovedano zvišanje cen titanovega dioksida v Uniji.

(430)

Poleg tega sta uporabnika trdila, da bodo zaradi tega povečanja stroškov kitajski proizvajalci dekorativnega papirja primerjalno še konkurenčnejši, kar bo spodbudilo nadaljnje povečanje dampinškega uvoza dekorativnega papirja. To bi tudi dodatno omejilo zmožnost uporabnikov, da zvišata cene za svoje stranke.

(431)

Uporabnika sta poleg tega poudarila, da stroški titanovega dioksida predstavljajo tako velik delež njunih skupnih stroškov proizvodnje, da ne bosta mogla absorbirati dajatev, kar bo močno vplivalo na njuno poslovanje. Hkrati bodo neupravičeni prehodi s tipov, proizvedenih po sulfatnem postopku (trenutno se nabavljajo iz Kitajske), na tipe, proizvedene po kloridnem postopku (ki so večinoma na voljo v Uniji in drugih tretjih državah), povzročili dodatne neposredne stroške.

(432)

Poleg tega sta uporabnika na podlagi podatkov TZMI in TTO predložila izračune ocenjene stroškovne prednosti, ki bi jo kitajski proizvajalci dekorativnega papirja imeli v primerjavi s proizvajalci Unije. Iz teh je razvidno, da bi se zaradi povečanja cene titanovega dioksida stroškovna prednost kitajskih proizvajalcev dekorativnega papirja povečala s 24 % v obdobju preiskave na 31 % v letu 2025.

(433)

Uporabnika sta trdila, da to ne bo povzročilo le izgube obsega prodaje zaradi kitajske konkurence, temveč tudi njuno nezmožnost prilagajanja cen, zaradi česar ne bosta mogla ostati dobičkonosna na trgu.

(434)

Nazadnje sta trdila, da izvzetje za posebno rabo ne bi vplivalo na učinkovitost ukrepov.

(435)

V zvezi s tem sta vztrajala, da morebitno izvzetje ne bi vplivalo na večino uvoza titanovega dioksida iz Kitajske, pri čemer sta se sklicevala na sklep Komisije iz uvodne izjave 428 začasne uredbe, da titanov dioksid, primeren za laminiranje, predstavlja približno 12 % celotnega povpraševanja. Poleg tega, ker se proizvajalci Unije osredotočajo predvsem na druge uporabe titanovega dioksida, bo tudi vpliv izvzetja na industrijo Unije omejen.

(436)

Dalje, uporabnika sta navedla, da je izvzetje za posebno rabo obremenjujoč postopek za družbe, ki ga želijo izkoristiti, in da imajo carinski organi stalen nadzor nad blagom v postopku ter lahko retroaktivno pobirajo dajatve, če menijo, da se blago ne uporablja za določeno posebno rabo, ob tem pa noben uporabnik razen proizvajalcev dekorativnega papirja ne bi mogel biti upravičen do izvzetja.

(437)

V zvezi s temi trditvami je Komisija najprej pojasnila, da je njena analiza temeljila na simulaciji višjih stroškov titanovega dioksida, ki ga ti uporabniki trenutno nabavljajo na Kitajskem, pri čemer je vse drugo (vključno s količinami, vrstami in viri dobave) ostalo enako. To je vodilo do ocene, da se bo dobičkonosnost zmanjšala za [2–3] odstotne točke (56). Hkrati bi bili stroški reformulacije, ki sta jih ocenila uporabnika, čeprav niso zanemarljivi, enkratni stroški, ki bi bili poleg tega manjši v primerjavi z njunimi običajnimi skupnimi stroški proizvodnje. Glede na zgornjo analizo je Komisija vztrajala pri ugotovitvi iz uvodne izjave 430 začasne uredbe, da bi dajatve verjetno negativno vplivale na dobičkonosnost družb Felix in Munksjö.

(438)

Vendar je Komisija opozorila, da je stopnja dampinga, ugotovljena v zaključni fazi preiskave, nižja od stopnje dampinga, določene v začasni uredbi. Zato je izvedla novo oceno učinka dokončnih dajatev na stopnje dobička obeh uporabnikov. Analiza je pokazala, da bi bil učinek dokončne dajatve na ravni nižje stopnje dampinga na dobičkonosnost teh uporabnikov za približno 1 odstotno točko manjši od učinka, ugotovljenega v začasni uredbi.

(439)

Komisija je zato sklenila, da tudi če bi industrija Unije zvišala svoje cene, za katere je bilo dejansko ugotovljeno, da jih je dampinški uvoz iz Kitajske zniževal, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 217, učinek dokončnih dajatev na ta uporabnika glede na majhen delež dobave Unije v njuni strukturi dobave verjetno ne bi bil večji, kot je določeno v začasni uredbi.

(440)

Vendar pa titanov dioksid, primeren za laminiranje, predstavlja približno 12 % celotnega povpraševanja po titanovem dioksidu v Uniji in [15–17] % celotnega obsega prodaje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave. Komisija je zato menila, da bi bil morebitni učinek na učinkovitost dajatev nesorazmerno velik, če bi bilo to izvzetje za posebno rabo odobreno.

(441)

Poleg tega je, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, iz dokazov v spisu razvidno, da vsaj nekateri proizvajalci Unije zaradi nekonkurenčnih cen na trgu Unije niso proizvajali zadostnih količin titanovega dioksida.

(442)

Komisija je zato sklenila, da se pričakuje, da se bo brez kitajskega dampinškega uvoza proizvodnja v primeru ustreznega zvišanja cen preusmerila nazaj na proizvajalce Unije.

(443)

Poleg tega je, tudi če je titanov dioksid, primeren za laminiranje, poseben, v Uniji pet proizvajalcev, ki ga lahko proizvajajo, obstajajo pa tudi alternativni viri dobave v Mehiki in Združenem kraljestvu. Kot je navedeno zgoraj, se v ocenah Komisije predvideva, da je na voljo dovolj zmogljivosti celo za popolno kritje zelo malo verjetnega popolnega prenehanja kitajskega uvoza, iz česar je razvidno, da je na voljo zadostna razpoložljivost dobave.

(444)

Nazadnje, kar zadeva trditev iz uvodne izjave 430, je Komisija poudarila, da se vse trditve o dampinških praksah v industriji dekorativnega papirja in posledični škodi za industrijo Unije preiskujejo v ločeni protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom dekorativnega papirja s poreklom iz Kitajske (57) in so zunaj obsega tega postopka.

(445)

Po dokončnem razkritju so družbi Felix in Munksjö ter skupina LB predložile pripombe, v katerih se niso strinjale z zgornjimi ugotovitvami o izvzetju za posebno rabo. Uporabnika sta trdila, da ocene Komisije o razpoložljivosti ponudbe temeljijo na preveč optimističnih predpostavkah.

(446)

Prvič, trdila sta, da v ocenah Komisije ni upoštevana cikličnost trga titanovega dioksida, saj so ti izračuni temeljili na podatkih o porabi in zmogljivostih v obdobju nizkega povpraševanja.

(447)

Drugič, uporabnika sta trdila, da je tržni segment titanovega dioksida, ki predstavlja 12 %, dejansko namenjen za dekorativni in navadni papir. Čeprav je večina tega deleža dejansko namenjena za dekorativni papir, je nerealno pričakovati, da bodo proizvajalci povečali delež titanovega dioksida, primernega za laminiranje, v svojem naboru izdelkov na 12 %, tj. raven, ki je višja od njegovega tržnega deleža.

(448)

Tretjič, uporabnika sta trdila, da je nerealno pričakovati, da bodo proizvajalci Unije večji delež svoje proizvodne zmogljivosti namenili za titanov dioksid, primeren za laminiranje, saj imajo v drugih segmentih koristi od ekonomije obsega.

(449)

Četrtič, uporabniki so trdili, da takemu hipotetičnemu morebitnemu povečanju dobave nasprotuje dejstvo, da številni proizvajalci Unije tudi po uvedbi začasnih ukrepov niso bili pripravljeni povečati količin dobave.

(450)

Skupina LB je podobno trdila, da je število dobaviteljev titanovega dioksida, primernega za laminiranje, po svetu zelo omejeno. Izpodbijala je ugotovitev Komisije, da je v Uniji pet obratov, ki lahko proizvajajo titanov dioksid, primeren za laminiranje, in da je širitev proizvodne zmogljivosti malo verjetna, saj so za proizvodnjo te vrste titanovega dioksida potrebne namenske proizvodne linije, da se prepreči kontaminacija drugih tipov s fosforjevimi spojinami.

(451)

Poleg tega je skupina LB opozorila na začasne sklepe v protidampinški preiskavi, ki trenutno poteka v Braziliji, (58) kjer so se organi odločili odobriti izvzetje za posebno rabo za titanov dioksid, ki se uporablja v proizvodnji dekorativnega papirja.

(452)

Kar zadeva prvi argument uporabnikov, je Komisija, kot je že pojasnila v uvodni izjavi 418 zgoraj, svoje ocene razpoložljivosti dobave opravila na podlagi povpraševanja v povprečnem letu in ne v obdobju preiskave, ki je bilo obdobje nizkega povpraševanja. Podobno je Komisija v uvodni izjavi 419 svoje ocene oprla na ravni proizvodnje pri 90 % nazivne zmogljivosti proizvajalcev Unije. Ocene Komisije glede vrzeli v dobavi v (že tako malo verjetnem) scenariju popolnega prenehanja kitajske dobave so bile zato po zasnovi konservativne in ne optimistične.

(453)

V zvezi z drugo trditvijo uporabnikov je Komisija navedla, da so uporabniki prejšnje pripombe prav tako predložili ob predpostavki, da samo dekorativni papir predstavlja 12 % celotnega povpraševanja po titanovem dioksidu, (59) in pred tem te ocene niso izpodbijali. Kljub temu, tudi če bi bil dejanski delež povpraševanja po titanovem dioksidu, primernem za laminiranje, nižji, to pomeni, da bi morali proizvajalci titanovega dioksida temu tržnemu segmentu nameniti še manjši delež svoje skupne zmogljivosti, zaradi česar bi bile ocene Komisije še bolj konservativne in bi dodatno okrepile sklep Komisije o razpoložljivih zmogljivostih.

(454)

Tretjič, Komisija je menila, da trditev, da proizvajalci Unije ne bodo povečali deleža titanovega dioksida, primernega za laminiranje, v svojem portfelju, ni utemeljena. Prvič, proizvajalci Unije že proizvajajo druge, bolj nišne vrste izdelkov, čeprav imajo pri njih manj koristi od ekonomije obsega. Drugič, proizvajalci proizvajajo titanov dioksid, primeren za laminiranje, že pri sedanjih količinah. Zato je mogoče domnevati, da bodo imeli, če bodo začeli proizvajati več, še več koristi od ekonomije obsega v tem segmentu, zaradi česar bo povečanje proizvodnih količin ekonomsko privlačno.

(455)

Kar zadeva četrto trditev uporabnikov, je Komisija to trditev obravnavala že v uvodnih izjavah 415 in 416. Čeprav se proizvajalci Unije morda niso takoj zavezali k proizvodnji večjih količin titanovega dioksida, primernega za laminiranje, je razumno pričakovati, da bodo to storili, ko bodo dokončno ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji.

(456)

Nazadnje, trditev skupine LB o številu proizvajalcev Unije, ki so sposobni proizvajati titanov dioksid, primeren za laminiranje, ni podprta z nobenim dokazom. Poleg tega je Komisija upoštevala trditve družb Felix in Munksjö o številu proizvajalcev Unije (in tudi drugih proizvajalcev), ki lahko proizvajajo titanov dioksid, primeren za laminiranje, kot izhodišče za svojo oceno.

(457)

Kar zadeva dejstvo, da so brazilski organi v navedeni zadevi odobrili izvzetje za posebno rabo, je Komisija poudarila, da ta odločitev drugega preiskovalnega organa ni pomembna za obravnavano zadevo oziroma nanjo ne vpliva, saj je bila sprejeta v drugačnem pravnem okviru ter v drugačnih dejanskih in ekonomskih okoliščinah. Vsekakor je, v nasprotju z zadevo v Braziliji, velik del industrije Unije proizvajal ta izdelek in nasprotoval izvzetju. Trditev je bila zato zavrnjena.

(458)

Na podlagi navedenega je Komisija zahtevek za izvzetje za posebno rabo za titanov dioksid, primeren za laminiranje, zavrnila.

(459)

Trije uporabniki so zahtevali izključitev izdelka ali izvzetje za posebno rabo za grafični titanov dioksid, ki se uporablja v proizvodnji belih tiskarskih barv: družbe Sun Chemical, Flint Group GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba Flint) in Siegwerk.

(460)

Družba Flint je izpodbijala ugotovitve Komisije v zvezi z njenim zahtevkom za izvzetje za posebno rabo grafičnega titanovega dioksida ter navedla pet dejanskih in pravnih napak v njenih začasnih ugotovitvah.

(461)

Prvič, čeprav to ne vpliva na njen zahtevek za izvzetje za posebno rabo, je družba Flint trdila, da sklep v uvodni izjavi 57 začasne uredbe, da je v omejenem obsegu kupovala tudi titanov dioksid za druge namene kot za tiskarske barve, ni pravilen.

(462)

Drugič, družba Flint se ni strinjala s sklepom, da grafični titanov dioksid nima posebnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami titanovega dioksida. V ta namen je ponovila trditev iz svojih prvih pripomb, pri čemer se je sklicevala na promocijske trditve družbe Kronos o grafičnem titanovem dioksidu, v katerih je navedeno, da ima ta vrsta titanovega dioksida izjemno visok sijaj zaradi optimiziranega, zelo intenzivnega postopka mletja, največjo neprosojnost in zelo nizko abrazivnost. Poleg tega ima grafični titanov dioksid edinstveno belino in kemično odpornost, ki sta ključni za uporabo v tiskarskih barvah.

(463)

Družba Flint se je sklicevala na ugotovitve Komisije iz uvodnih izjav 57 in 58 začasne uredbe, da „je za […] izdelavo [grafičnega titanovega dioksida] dejansko potrebno posebno strokovno znanje, ki ga obvlada le omejeno število proizvajalcev [grafičnega titanovega dioksida]“, in da je družba Flint „predložila dokaze, da [vrste titanovega dioksida različnih proizvajalcev, ki jih družba Flint preizkuša] na splošno ne dosegajo zadovoljive ravni kakovosti“.

(464)

Družba Flint je sklepala, da torej mora grafični titanov dioksid imeti posebne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst titanovega dioksida.

(465)

Tretjič, v nasprotju z ugotovitvijo Komisije, da zaradi velikega števila receptur tiskarskih barv, ki jih ima družba Flint za svoje izdelke, grafični titanov dioksid nima natančno opredeljene posebne rabe, je družba Flint trdila, da čeprav uporablja titanov dioksid v številnih recepturah, so vsi ti izdelki bele tiskarske barve. Obstaja torej ena posebna raba grafičnega titanovega dioksida, in sicer kot: material, ki se uporablja za izdelavo belih tiskarskih barv.

(466)

Četrtič, družba Flint je trdila, da za izvzetje za posebno rabo ni pomembno, ali lahko carinski organi preverijo, da gre dejansko za grafični titanov dioksida, ki se uporablja za proizvodnjo belih tiskarskih barv. Pri odobritvi izvzetja za posebno rabo je pomembna posebna raba zadevnega izdelka, ki se ne razlikuje nujno od drugih vrst izdelkov, za katere veljajo protidampinške dajatve.

(467)

Petič, družba Flint je trdila, da bodo predlagane protidampinške dajatve dejansko znatno vplivale na njen dobiček. Predložila je izračune o vplivu na njeno dobičkonosnost v segmentu belih tiskarskih barv v njeni dejavnosti, iz katerih je razvidno, da bi v nasprotju z začasnimi ugotovitvami Komisije dajatve zmanjšale njeno dobičkonosnost za približno 9 odstotnih točk, kar pomeni, da bi imela izgubo.

(468)

Družba Flint je dalje poudarila, da za zahtevek za izvzetje za posebno rabo ne more biti odločilen vpliv dajatev na celotno poslovanje družbe Flint, saj je družba Flint raznolika skupina s številnimi izdelki. To bi pomenilo neupravičeno neenako obravnavanje podjetij z enim izdelkom in podjetij z raznolikimi dejavnostmi. Namesto tega bi bilo treba oceniti vpliv na zadevni poslovni segment.

(469)

Družba Flint je ponovila, da so bile izpolnjene vse druge zahteve za odobritev izvzetja za posebno rabo.

(470)

Prvič, družba Flint je trdila, da izvzetje grafičnega titanovega dioksida za posebno uporabo ne bi zmanjšalo učinkovitosti dajatev, saj grafični titanov dioksid predstavlja približno 3 % skupnega povpraševanja po titanovem dioksidu. Dalje je ugotovila, da pritožnik v pritožbi ni navedel grafičnega titanovega dioksida in da v začasni fazi te preiskave ni obravnaval zahtevka družbe Flint za izvzetje za posebno uporabo. To naj bi pomenilo, da niti pritožnik ni zaskrbljen zaradi morebitnih učinkov, ki bi jih to izvzetje lahko imelo na učinkovitost dajatev.

(471)

Drugič, družba Flint je ponovila, da grafični titanov dioksid predstavlja znaten delež stroškov proizvodnje belih tiskarskih barv, in opozorila na prakso Komisije iz zadeve PVA, kjer je bil to eden od razlogov za odobritev zahtevka za izvzetje za posebno rabo (60).

(472)

Nazadnje, družba Flint je ponovila, da je grafični titanov dioksid zelo specifičen izdelek, za katerega uporabniki ne morejo zamenjati dobavitelja, kar je bil v prejšnji praksi Komisije razlog za odobritev izvzetja za posebno rabo (61). Družba Flint je trdila, da bo zaradi protidampinških dajatev pridobivanje grafičnega titanovega dioksida iz Kitajske ekonomsko neizvedljivo, zato bo imela družba Flint zaradi dajatev v bistvu samo enega glavnega dobavitelja kot vir za večino svojega titanovega dioksida.

(473)

Drug proizvajalec belih tiskarskih barv, družba Siegwerk, je predložil izračune, iz katerih je razvidno, da proizvodnja belih tiskarskih barv v Uniji v primeru uvedbe ukrepov ne bi več omogočala uspešnega poslovanja zaradi konkurenčnega pritiska uvoza s tretjih trgov, kot je Turčija. Zato je verjetno, da se bo zmogljivost Unije za bele tiskarske barve zaprla ali preselila iz Unije.

(474)

Družba Siegwerk je trdila, da bi preselitev verjetno imela nadaljnje negativne učinke: proizvajalci embalaže, ki se zanašajo na proizvajalce belih tiskarskih barv, bi verjetno sledili temu zgledu selitve proizvodnje iz EU, saj je ceneje in lažje uvažati barvno embalažo strankam v Uniji kot uvažati bele tiskarske barve (saj je prevoz tiskarskih barv stroškovno manj učinkovit in zahteva večjo skrbnost zaradi njegove nevarnosti).

(475)

Poleg tega je družba Siegwerk predložila dokaze, da se je v zadnjem desetletju 10 odstotnih točk obsega tiskarskih barv na osnovi topil preselilo iz Unije v Turčijo. Ta trend se bo tako verjetno pospešil, če se bodo uporabljali protidampinški ukrepi.

(476)

Navedene so bile tudi trditve, da določeni tipi titanovega dioksida, potrebni za uporabo v tiskarskih barvah, ki se uporabljajo za pakiranje za posebne namene (zdravila, embalaža za živila, kozmetični izdelki itd., pri katerih je treba izpolnjevati višje varnostne standarde, ker prihajajo v stik z izdelki za prehrano ljudi), niso na voljo na trgu Unije. Zato uporabniki nimajo druge izbire, kot da take tipe dobavljajo iz Kitajske, zaradi povečanja stroškov, ki bi bilo posledica uvedbe protidampinških dajatev, pa bi ta proizvodnja postala nedobičkonosna.

(477)

Pritožnik v odgovoru ni predložil podrobnih podatkov o proizvodnji grafičnega titanovega dioksida v industriji Unije, vendar je trdil, da ima na splošno zadostno zmogljivost za dobavo trgu, če se ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji.

(478)

Glede na nove dokaze in trditve, predstavljene zgoraj, je Komisija sklepe iz začasne uredbe znova ocenila.

(479)

Kar zadeva trditve družbe Flint, predstavljene v uvodnih izjavah 461 in 462, je Komisija ugotovila, da so relevantne le v zvezi z analizo izključitve izdelka. Ker družba Flint od Komisije ni zahtevala, naj v zaključni fazi ponovno oceni svojo analizo njihovega zahtevka za izključitev izdelka, je Komisija te trditve štela za brezpredmetne.

(480)

Kar zadeva trditve, omenjene v uvodni izjavi 476, v pripombah ni bilo navedeno, na katere tipe titanovega dioksida se nanašajo, zato Komisija resničnosti teh trditev ni mogla preveriti.

(481)

Kar zadeva posebnost grafičnega titanovega dioksida, je Komisija že v uvodni izjavi 57 začasne uredbe ugotovila, da je za njegovo izdelavo dejansko potrebno posebno strokovno znanje, ki ga obvlada le omejeno število proizvajalcev v Uniji in na Kitajskem. Kot je bilo potrjeno tudi v primeru združitve Huntsman/Rockwood (62), imajo proizvajalci tiskarskih barv zaradi posebnosti tega izdelka dejansko omejene možnosti za prehod na druge dobavitelje.

(482)

Kot je dokazala družba Flint, bi druge vrste titanovega dioksida v njenih uporabah povzročile veliko slabšo učinkovitost tiskarskih barv na embalaži, kar bi vplivalo na zaznavanje strank.

(483)

Kar zadeva trditev družbe Flint iz uvodne izjave 466 zgoraj, je Komisija ugotovila, da je družba Flint v zaključni fazi pojasnila, da sicer v dveh posebnih uporabah uporablja druge tipe titanovega dioksida, vendar ne gre za bele tiskarske barve niti za ti uporabi ne uporablja grafičnega titanovega dioksida. Vsekakor je to predstavljalo manj kot 1 % celotne uporabe titanovega dioksida v družbi Flint. Po drugi strani pa je družba Flint dokazala, da več kot 99 % njene porabe titanovega dioksida odpade na formulacije za bele tiskarske barve.

(484)

Kar zadeva razpoložljivost dobave, je družba Flint dokazala, da lahko grafični titanov dioksid kupuje le pri enem dobavitelju v Uniji in dveh dobaviteljih na Kitajskem. V drugih tretjih državah ni razpoložljivih dobaviteljev. Družba Siegwerk je trdila, da titanov dioksid kupuje tudi pri nekaj drugih dobaviteljih iz Unije in Kitajske, vendar ima za več kot 50 % svojih formulacij le enega certificiranega dobavitelja.

(485)

Na podlagi vseh razpoložljivih dokazov je Komisija vztrajala pri sklepu iz uvodne izjave 58 začasne uredbe, da je na svetu zelo malo dobaviteljev, ki lahko proizvajajo grafični titanov dioksid na ustrezni ravni kakovosti, in da so, kolikor je znano Komisiji, le v Uniji in na Kitajskem.

(486)

Kar zadeva trditve pritožnika, da bi lahko oskrboval trg, če bi se ponovno vzpostavili enaki konkurenčni pogoji, je Komisija menila, da je to za trg grafičnega titanovega dioksida malo verjetno. Celotna proizvodna zmogljivost Unije namreč znaša le približno 80 % potrošnje Unije v običajnem letu. Komisija je na podlagi novih informacij, ki so bile na voljo v zaključni fazi, ocenila, da povpraševanje po grafičnem titanovem dioksidu predstavlja približno 2,5 % skupnega trga titanovega dioksida. Edini dobavitelj Unije, za katerega je znano, da proizvaja grafični titanov dioksid na zadovoljivi ravni kakovosti, bi moral nameniti približno 7 % svoje skupne zmogljivosti za zadovoljitev potreb po grafičnem titanovem dioksidu v Uniji, ta proizvajalec pa ni trdil, da namerava sprejeti to zavezo.

(487)

Komisija je zato sklenila, da so razpoložljivi viri dobave grafičnega titanovega dioksida zelo omejeni tako na svetovni ravni kot znotraj Unije.

(488)

Kar zadeva ocene družbe Flint o vplivu ukrepov na njeno dobičkonosnost, je Komisija sprejela njeno oceno in spremenila svoje sklepe. Z uporabo iste metodologije za oceno učinka dajatev na novi, nižji stopnji dampinga je vseeno ugotovila, da bi ukrepi družbi Flint povzročili izgubo v segmentu poslovanja z belimi tiskarskimi barvami.

(489)

Zaradi podobne strukture stroškov je bilo mogoče pričakovati podoben učinek na družbi Sun Chemical in Siegwerk, čeprav Komisija ne pozna njune ravni izpostavljenosti kitajskim dobaviteljem, saj nista predložili izpolnjenega vprašalnika.

(490)

Glede na navedeno in nove dokaze, ki jih je predložila družba Siegwerk o konkurenčnosti poslovanja z belimi tiskarskimi barvami v Uniji, je Komisija sklenila, da bi ukrepi znatno vplivali na proizvajalce belih tiskarskih barv in delovna mesta, ki jih ustvarjajo. Poleg tega bi lahko imeli nadaljnji morebitni posredni učinki na industrijo embalaže nižje v verigi dodatne negativne posledice za zaposlovanje v Uniji.

(491)

Hkrati je Komisija ocenila, da proizvajalci belih tiskarskih barv predstavljajo približno 2,5 % celotnega trga titanovega dioksida v EU in da velika večina proizvajalcev Unije te vrste titanovega dioksida ne proizvaja. Na podlagi podatkov, ki so na voljo Komisiji, je prodaja grafičnega titanovega dioksida industrije Unije predstavljala približno 0,5 % njene celotne prodaje v obdobju preiskave in približno 5 % celotnega uvoza iz Kitajske.

(492)

Dalje, pritožnik ni neposredno nasprotoval zahtevku za izvzetje za posebno rabo za grafični titanov dioksid. Poleg tega se morajo proizvajalci belih tiskarskih barv zanašati na zelo omejeno število proizvajalcev na svetu, ki lahko dobavljajo grafični titanov dioksid na ustrezni ravni kakovosti, pri čemer je samo en tak proizvajalec v Uniji, drugi pa so na Kitajskem.

(493)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da odobritev izvzetja za posebno rabo proizvajalcem belih tiskarskih barv ne bi bistveno vplivala na učinkovitost ukrepov.

(494)

Poleg tega je Komisija sklenila, da je v interesu Unije, da se odobri izvzetje za posebno rabo za uvoz grafičnega titanovega dioksida s poreklom iz Kitajske za uporabo v proizvodnji belih tiskarskih barv.

(495)

Pritožnik se v svojih pripombah k dokončnemu razkritju s to odločitvijo ni strinjal. Pritožnik je nasprotoval tudi uporabi izraza „grafični titanov dioksid“, ki je bil po njegovih trditvah industriji titanovega dioksida neznan. Družba Flint je naknadno predložila pripombe, s katerimi je izpodbijala trditve pritožnika.

(496)

Družba Siegwerk je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju zahtevala tudi pojasnilo o izrazu „posebna raba“ v tej uredbi, pri čemer je opozorila tudi, da izraz „grafični titanov dioksid“ ni opredeljen v carinski zakonodaji.

(497)

Zato je Komisija uvodoma opozorila na prvotni zahtevek za izvzetje za posebno rabo, ki ga je vložila družba Flint in je opisan v uvodni izjavi 32. Zahtevek za izvzetje za posebno rabo je bil predložen in ocenjen v okviru člena 254 carinskega zakonika Unije.

(498)

Kot so pravilno ugotovile zainteresirane strani, „grafični titanov dioksid“ ni opredeljen v carinski zakonodaji niti ni nujno izraz, ki se enotno uporablja v celotni industriji titanovega dioksida. „Grafični titanov dioksid“ je samo okrajšava, ki je bila uporabljena v številnih dokumentih v tej preiskavi (vključno s stališči pritožnika) za enostavno sklicevanje na vrste titanovega dioksida, ki se uporabljajo kot pigment pri proizvodnji belih tiskarskih barv v industriji tiskarskih barv (63).

(499)

Kot je pojasnjeno v tej uredbi, se je Komisija odločila, da bo titanov dioksid izvzela iz protidampinških dajatev, če se uvozi za uporabo v proizvodnji belih tiskarskih barv, v skladu s postopki in pogoji, določenimi v carinskem zakoniku Unije. Opredelitev izraza „grafični titanov dioksid“ tako ni niti potrebna niti predpostavljena za izvajanje tega izvzetja za posebno rabo, saj se uporablja na podlagi predvidene uporabe izdelka.

(500)

Komisija je nato analizirala preostale pripombe pritožnika k dokončnemu razkritju in nasprotne zahtevke družbe Flint.

(501)

Prvič, pritožnik je trdil, da sklep Komisije temelji na podatkih enega samega uporabnika (družbe Flint) in da bi morala Komisija izvesti oceno učinka dajatev na industrijo belih tiskarskih barv na bolj reprezentativnem številu uporabnikov grafičnega titanovega dioksida.

(502)

Drugič, pritožnik je trdil, da ne drži, da so uporabniki grafični titanov dioksid lahko kupili le od enega dobavitelja v Uniji in dveh dobaviteljev na Kitajskem, kot naj bi sklenila Komisija v uvodni izjavi 484.

(503)

Pritožnik je dalje trdil, da je na voljo velika zmogljivost enega proizvajalca Unije, ki se lahko nameni trgu tiskarskih barv v Uniji, če se ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji. Hkrati je v Uniji več dobaviteljev, ki prodajajo titanov dioksid za industrijo belih tiskarskih barv.

(504)

Pritožnik se poleg tega ni strinjal z ugotovitvijo Komisije, da edini uporabnik Unije, za katerega je znano, da proizvaja grafični titanov dioksid, ne bi namenil 7 % svoje skupne proizvodne zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja v Uniji.

(505)

Poleg tega je pritožnik trdil, da Komisija od nevzorčenih proizvajalcev Unije ni zahtevala nobenih informacij o njihovi proizvodnji grafičnega titanovega dioksida. Komisija zato ne more razumno trditi, da obstaja samo en dobavitelj Unije, za katerega je znano, da proizvaja grafični titanov dioksid na zadovoljivi ravni kakovosti.

(506)

Tretjič, pritožnik je izpodbijal metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za oceno učinka, ki bi ga protidampinški ukrepi lahko imeli na uporabnike, proizvajalce belih tiskarskih barv, v primerjavi z učinkom, ki bi ga izvzetje za posebno rabo lahko imelo na proizvajalce Unije.

(507)

Pritožnik je poudaril, da v protisubvencijski preiskavi iz leta 2021 o uvozu konverterske aluminijaste folije iz Kitajske (64) Komisija ni odobrila izvzetja za posebno rabo, ker je bila konverterska aluminijasta folija pomembna le za del celotne proizvodnje zadevnega uporabnika in ni mogla ugotoviti, kakšen vpliv bi imele dajatve na celotno dobičkonosnost uporabnika (65). Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija v tem primeru sprejeti enak sklep kot v zgoraj navedeni zadevi v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo, saj bele tiskarske barve predstavljajo le del portfelja družbe Flint.

(508)

Nasprotno pa je pritožnik trdil, da bi to izvzetje za posebno rabo resno negativno vplivalo na proizvajalce Unije, ki proizvajajo titanov dioksid, kar bi bilo treba posebej analizirati. Trdil je, da proizvajalci Unije ne bi več mogli prodajati grafičnega titanovega dioksida na trgu Unije, če bi bilo odobreno izvzetje za posebno rabo.

(509)

Nazadnje je pritožnik trdil, da v povezavi s tem izvzetjem obstaja veliko tveganje izogibanja. To bi pomenilo velike izzive pri preverjanju narave tega izdelka, grafični titanov dioksid pa bi bil lahko napačno deklariran ali preusmerjen na druge posebne rabe.

(510)

Družba Flint pa je trdila, da pripombe pritožnika v zvezi s tem izvzetjem za posebno rabo niso bile podane v dobri veri, saj je s pripombami nasprotoval zahtevku družbe Flint šele po dokončnem razkritju, skoraj celo leto po tem, ko je družba Flint vložila zahtevek.

(511)

Poleg tega je družba Flint trdila, da bi morala Komisija zavrniti trditve pritožnika o tem, kako bi se izvzetje za posebno rabo lahko uporabilo za spodkopavanje učinkovitosti dajatev. Sama narava tega carinskega postopka ne dovoljuje napačne deklaracije, z njegovo natančnostjo pa je zagotovljeno, da se titanov dioksid ne preusmeri na druge posebne rabe.

(512)

Družba Flint je nadalje trdila, da ni pomembno, da je le družba Flint predložila izpolnjen vprašalnik, saj je Komisija že prej odobrila izvzetja za posebno rabo, kadar je zahtevek podal samo en sodelujoči uporabnik (66).

(513)

V zvezi s prvo trditvijo pritožnika je Komisija ugotovila, da je od treh uporabnikov, ki so zahtevali izvzetje za posebno rabo, le družba Flint predložila izpolnjen vprašalnik, ki je bil preverjen. Vendar sta družbi Sun Chemical in Siegwerk predložili pisne pripombe in so z njima potekala zaslišanja, zato je Komisija preverjene podatke družbe Flint lahko dopolnila z dodatnimi vpogledi.

(514)

Komisija je poudarila, da je po drugi strani pritožnik med preiskavo predložil le eno pripombo v zvezi s tem zahtevkom za izvzetje za posebno rabo, pri čemer je poleg tega izpodbijal le trditve družbe Sun Chemical. Medtem ko je družba Flint vložila zahtevek za izvzetje za posebno rabo v prvih desetih dneh preiskave in predložila več naknadnih pripomb v podporo svojim trditvam, pritožnik teh trditev ni nikoli izpodbijal, kot je pravilno poudarila družba Flint.

(515)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo Komisiji, je bilo ocenjeno, da ti trije uporabniki predstavljajo približno 70 % proizvodnje belih tiskarskih barv v Uniji. Zato je Komisija menila, da je njihov položaj reprezentativen za industrijo belih tiskarskih barv, in je svoje sklepe sprejela na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo.

(516)

Drugič, v nasprotju s trditvijo pritožnika Komisija v uvodni izjavi 484 ni sklenila, da lahko celotna industrija belih tiskarskih barv kupuje grafični titanov dioksid od enega dobavitelja v Uniji in dveh dobaviteljev na Kitajskem, temveč da to velja za družbo Flint. Kot je razvidno iz preostanka te uvodne izjave, lahko grafični titanov dioksid v omejenih količinah kupijo tudi drugi uporabniki pri drugih dobaviteljih.

(517)

V zvezi s trditvijo, da Komisija od nevzorčenih proizvajalcev Unije ni zahtevala nobenih informacij o proizvodnji grafičnega titanovega dioksida, je imela Komisija informacije s strani uporabnikov, da nekateri uporabniki kupujejo omejene količine od nevzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je ponovno opozorila, da trditve proizvajalcev belih tiskarskih barv o razpoložljivosti dobave niso bile nikoli smiselno izpodbijane.

(518)

To se nanaša zlasti na trditve družbe Flint o posebnem strokovnem znanju, potrebnem za proizvodnjo titanovega dioksida, ki se dobro obnese v belih tiskarskih barvah, za katerega je bilo že v primeru združitve Huntsman/Rockwood ugotovljeno, da obstaja in da ga zna proizvesti le majhno število proizvajalcev. Poleg tega je bilo treba po navedeni združitvi odprodati strokovno znanje ene od dveh vodilnih družb na trgu Unije na področju grafičnega titanovega dioksida, ki ga je kupila zdajšnja skupina LB, ki je še naprej dobavljala to vrsto titanovega dioksida v Unijo.

(519)

Pritožnik med preiskavo ni predložil nobenih dokazov, ki bi to izpodbijali in izničili sklep, da je razpoložljivost tipov grafičnega titanovega dioksida, ki so zadovoljive kakovosti, po svetu omejena le na peščico proizvajalcev v Uniji in na Kitajskem. Tudi nič v preverjenih izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije ni omajalo tega sklepa. Komisija zato ni našla razloga, da bi stopila v stik z nevzorčenimi proizvajalci Unije.

(520)

Kar zadeva razpoložljivo zmogljivost enega proizvajalca Unije za dobavo trgu, je Komisija že sklenila, da čeprav bi teoretično lahko imel zmogljivost, ni verjetno, da bi 7 % te zmogljivosti namenil za dobavo, ki bi bila namenjena le 2,5 % trga.

(521)

Pritožnik ni predložil nobenih dokazov, ki bi nakazovali drugače. Nasprotno, iz njegovih trditev v pripombah k dokončnemu razkritju je razvidno, da za to ni gospodarske spodbude.

(522)

Tretjič, Komisija se ni strinjala s trditvijo pritožnika, da je uporabila drugačno metodologijo kot v zadevi v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo. Komisija vsak zahtevek oceni za vsak primer posebej ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih dejstev in informacij. Zato dejstvo, da v zadevi v zvezi s konvertersko aluminijasto folijo ni bilo mogoče oceniti vpliva na skupno dobičkonosnost uporabnika, ne pomeni, da je dejanski položaj primerljiv s to zadevo. Vsekakor iz sodne prakse izhaja, da se mora zakonitost uredbe o uvedbi protidampinških dajatev presojati glede na pravna pravila in zlasti določbe osnovne uredbe, in ne na podlagi domnevne predhodne prakse odločanja institucij Unije (67).

(523)

Kot je Komisija pojasnila v uvodnih izjavah 488 do 490, je pri analizi splošnega položaja, ki vključuje velik delež titanovega dioksida v strukturi stroškov belih tiskarskih barv in nove dokaze o nestanovitnosti poslovanja z belimi tiskarskimi barvami ter morebitnih posrednih učinkih na industrijo embalaže nižje v verigi, Komisija sklenila, da bi ukrepi znatno vplivali na proizvajalce belih tiskarskih barv.

(524)

Hkrati je Komisija izrazila dvom glede trditev pritožnika, da bi to izvzetje za posebno rabo resno negativno vplivalo na proizvajalce Unije. Kot že navedeno, grafični titanov dioksid predstavlja zelo majhen delež, 2,5 %, celotnega trga, in še manj v smislu deleža prodaje proizvajalca Unije, ki je na tem trgu najbolj konkurenčen.

(525)

Poleg tega pritožnik ni utemeljil, zakaj kateri koli proizvajalec Unije, ki je v preteklih letih prodajal grafični titanov dioksid Uniji kljub kitajski konkurenci, tega zdaj nenadoma ne bi mogel več.

(526)

Nazadnje pritožnik ni smiselno utemeljil svojih trditev o tveganju izogibanja. Izvzetje za posebno rabo je carinski postopek, s katerim carinski organi preverijo, ali so bili uvoženi izdelki dejansko predmet posebne rabe. Komisija tako ni našla nobenega razloga za domnevo, da bi bil titanov dioksid zaradi tega izvzetja lahko napačno deklariran ali preusmerjen na druge posebne rabe.

(527)

Komisija je zato zavrnila trditve pritožnikov v zvezi z izvzetjem za posebno rabo za proizvodnjo belih tiskarskih barv.

(528)

Več zainteresiranih strani je predložilo tudi trditve o nezadostni dobavi titanovega dioksida v Uniji. Navedle so, da so se v preteklosti že večkrat srečale s pomanjkanjem dobave in da se bodo ob ponovnem zagonu gospodarstva cene zvišale, proizvajalci Unije pa ne bodo imeli na voljo zadostnih količin titanovega dioksida.

(529)

Pritožnik je tem trditvam nasprotoval in navedel, da je pripravljen zadostiti povpraševanju Unije, ko bodo ponovno vzpostavljeni enaki konkurenčni pogoji. Poleg tega je trdil tudi, da se v drugih državah, kot so Združeno kraljestvo, Saudova Arabija in ZDA, načrtujejo številna povečanja zmogljivosti.

(530)

Komisija je priznala, da skupna zmogljivost Unije ne zadostuje za zadovoljitev celotnega povpraševanja Unije. Poleg tega povečanj zmogljivosti, ki jih je navedel pritožnik, ni bilo mogoče preveriti z zanesljivimi dokazi.

(531)

Kljub temu so na podlagi informacij in dokazov, ki jih ima Komisija na voljo, na svetu na voljo zadostne zmogljivosti titanovega dioksida in obstajajo vsaj znaki, da se bo povečanje zmogljivosti v prihodnjih letih nadaljevalo v drugih regijah kot na Kitajskem. Tudi če bi uvoz iz Kitajske popolnoma izginil, bi lahko te regije nadomestile morebitno vrzel v dobavi.

(532)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na titanov dioksid s poreklom iz Kitajske.

(533)

Kljub temu je Komisija preučila prilagoditev dajatev, da bi omejila morebiten resen vpliv na uporabnike, ki so pri proizvodnji močno odvisni od titanovega dioksida, in ublažila morebitne resne škodljive učinke, ki bi jih protidampinške dajatve lahko imele na veliko število takih uporabnikov, hkrati pa zagotovila zaščito industrije Unije, izpostavljene škodljivim učinkom dampinškega uvoza iz Kitajske.

(534)

Več zainteresiranih strani je v svojih pripombah h končnemu razkritju ponovilo pripombe, da je stopnja protidampinške dajatve v višini 32,3 % previsoka in bo povzročila nekonkurenčnost njihovih podjetij ter da bi morala Komisija znižati stopnje dajatev.

(535)

Obravnavane so bile vse posamezne in posebne pripombe o interesu Unije. Poleg tega je Komisija spremenila obliko ukrepov, kot je pojasnjeno v oddelku 8.2 v nadaljevanju. Dajatve se ne bodo pobirale kot odstotek deklarirane vrednosti na računu, temveč kot določen znesek na kilogram ne glede na vrednost računa. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 533 zgoraj in oddelku 8.2 spodaj, se pričakuje, da bo to ublažilo učinek dajatev na uporabnike.

(536)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(537)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 533 zgoraj, je Komisija menila, da je primerno spremeniti obliko ukrepov. Kot je trdilo več strani, je obdobje preiskave sovpadalo z upadom cikla povpraševanja po titanovem dioksidu. Glede na tržne informacije, ki so na voljo Komisiji, se pričakuje, da se bodo povpraševanje in cene v bližnji prihodnosti še naprej povečevali vsaj do konca leta 2025.

(538)

Komisija je zato menila, da bo uvedba dajatev v obliki posebnih dajatev ublažila njihov vpliv na uporabnike, saj bo na rastočem trgu delež dajatev v celotni ceni kitajskega titanovega dioksida manjši, kakor če bi bile dajatve uvedene kot dajatve ad valorem. Ocene Komisije so zlasti pokazale, da bi že na podlagi podatkov iz obdobja preiskave, zbranih od uporabnikov, ukrepi v obliki posebnih dajatev ublažili učinek na dobičkonosnost proizvajalcev dekorativnega papirja in belih tiskarskih barv v obdobju preiskave za 0,2 do 0,5 odstotne točke, če se ne bi spremenilo nič drugega.

(539)

Poleg tega bi tako ukrepi minimalno vplivali na uporabnike zelo specializiranih tipov titanovega dioksida, kot so tisti, ki jih uvaža družba AAKO, katerih cena je več velikostnih razredov višja od cene najpogosteje uporabljenih tipov.

(540)

Hkrati bi raven dajatev industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov škodljivega dampinga v okviru naraščajočega povpraševanja in cen ter zmanjševanja stroškov surovin (68). Komisija je zato sklenila, da se bo glede na posebne okoliščine tega zadeve z uvedbo ukrepov v obliki posebnih dajatev vzpostavilo ustrezno ravnovesje med interesom uporabnikov in potrebo industrije Unije po zaščiti pred dampinškim uvozom.

(541)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane dajatve in kot določeni znesek na kilogram, naslednje:

(542)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatve tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti.

(543)

Skupina LB je v pripombah k dokončnemu razkritju predlagala, da bi bilo ustrezneje določiti ločene posebne dajatve za titanov dioksid po sulfatnem postopku in titanov dioksid po kloridnem postopku zaradi tradicionalnih razlik v njuni ceni.

(544)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je, kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 67 do 71 začasne uredbe in potrjeno v uvodnih izjavah 81 do 84 zgoraj, zavrnila zahtevek, naj izvede ločeno analizo škode in vzročne zveze za izdelka iz obeh proizvodnih postopkov. To je bil predpogoj za izračun individualnih protidampinških dajatev za titanov dioksid po sulfatnem postopku in titanov dioksid po kloridnem postopku.

(545)

Ker ni bilo novih dokazov, ki bi izpodbijali ta sklep, je Komisija zavrnila zahtevo skupine LB za določitev ločenih posebnih dajatev za titanov dioksid po sulfatnem postopku in titanov dioksid po kloridnem postopku.

(546)

Pritožnik v svojih pripombah k dokončnemu razkritju sicer ni izpodbijal odločitve Komisije o predlagani obliki dajatev, vendar je pozval, naj se v končno uredbo vključi klavzula, ki bi omogočila revizijo oblike dajatve, če bi fiksna dajatev postala v veliki meri neučinkovita za preprečevanje dampinških praks, da se omogoči takojšen pregled.

(547)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da bi bila taka klavzula odveč. Če bi pritožnik ali katera koli druga stranka ugotovila, da protidampinške dajatve ne zadostujejo za preprečevanje dampinških praks (ne glede na to, ali bi bile izražene kot ad valorem ali posebne dajatve), lahko vloži zahtevek za vmesni pregled, če so izpolnjeni pogoji iz člena 11(3) osnovne uredbe.

(548)

Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi subjekti, se ta stopnja ne more uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(549)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (69). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(550)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“.

(551)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvesti svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(552)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(553)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(554)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala taki zahtevi ugoditi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(555)

Pritožnik je po dokončnem razkritju Komisijo pozval, naj v končno uredbo vključi klavzulo. Zahtevana klavzula bi omogočila spremljanje uvoza titanovega dioksida s poreklom iz skupine Anhui Gold Star, kar bi omogočilo primerjavo obsega njenega letnega uvoza v Unijo z največjo zmogljivostjo, navedeno v izpolnjenem vprašalniku. V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko Komisija na podlagi dodatne oznake TARIC, dodeljene skupini Anhui Gold Star, in v okviru dejavnosti spremljanja opazuje količine tega izvoznika, ki vstopajo v Unijo, in ustrezno oceni potrebo po morebitnih nadaljnjih ukrepih.

(556)

Družba Plastika Kritis je trdila, da se začasne dajatve v tem primeru ne bi smele pobirati. Trdila je, da zaradi hutijevskih napadov, ki so prekinili pomorske poti skozi Rdeče morje, številni tovori, naročeni februarja/marca in odpremljeni aprila ali maja, še niso prispeli v namembno pristanišče.

(557)

Hkrati so številni uporabniki titanovega dioksida predložili ponudbe in s strankami podpisali pogodbe po določenih cenah ter bodo morali absorbirati vse izgube, povezane s protidampinškimi dajatvami. Zato trdi, da se dajatve ne bi smele pobirati za pošiljke titanovega dioksida, ki so bile odpremljene pred datumom registracije.

(558)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da bi se morali uporabniki zavedati možnosti uvedbe protidampinških dajatev vsaj od trenutka objave obvestila o začetku.

(559)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(560)

Družba Flint je v pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da iz besedila dokončnega razkritja ni jasno, ali se bo izvzetje za posebno rabo uporabljalo tudi za začasne protidampinške dajatve, uvedene z začasno uredbo. Komisija je na podlagi sklepov iz uvodnih izjav 459 do 527 potrdila, da se titanov dioksid, uvožen za proizvodnjo belih tiskarskih barv, oprosti začasnih dajatev, če so izpolnjeni pogoji za upravičenost do postopka posebne rabe.

(561)

Družba Plastika Kritis je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju pozvala, naj se dajatev na titanov dioksid ne pobira, če je bil odpremljen iz Kitajske pred datumom registracije junija 2024, kar je mogoče dokazati z ustrezno nakladnico. Družba Plastika Kritis je trdila, da pobiranje dajatev od 12. julija 2024 povzroča znatne izgube uporabnikom titanovega dioksida, ki so naročili titanov dioksid pred datumom registracije, pri čemer je trdila, da si takrat „nihče ni predstavljal, da se bo izvajala ta nerazumna dajatev“.

(562)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da osnovna uredba ne določa možnosti, da bi pobiranje dajatev temeljilo na datumu odpreme zadevnega izdelka iz države preiskave. Poleg tega je bilo obvestilo o začetku v tej zadevi objavljeno 13.novembra 2023, v njem pa so bili določeni roki v zvezi z zadevo. Od tega trenutka bi se uporabniki lahko zavedali vsaj možnosti, da bodo sprejete začasne dajatve. Komisija je zato ta zahtevek zavrnila.

(563)

Kot je navedeno v oddelku 1.2 zgoraj, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(564)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 456 začasne uredbe, Komisija v navedeni fazi preiskave še ni mogla sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov. Zato se mora Komisija v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe odločiti, ali se dokončni protidampinški ukrepi za uvoz v obdobju registracije pobirajo retroaktivno.

(565)

Pet uporabnikov in združenje ASEFAPI so predložili več stališč, s katerimi so nasprotovali registraciji od trenutka, ko jo je pritožnik zahteval. Več manjših proizvajalcev barv se je po registraciji registriralo kot zainteresirane strani in pet od njih je predložilo pripombe, s katerimi so nasprotovali registraciji uvoza. Vse zainteresirane strani, ki so predložile pripombe po začasni uredbi, so nasprotovale retroaktivnemu pobiranju dajatev. Pritožnik je trdil, da bi jih bilo treba pobrati.

(566)

V zaključni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(567)

Merila za to, ali se dajatve lahko pobirajo v obdobju registracije, so določena v členu 10(4) osnovne uredbe.

(568)

Pogoj iz člena 10(4)(a) osnovne uredbe je izpolnjen, saj je bil uvoz registriran v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(569)

Uvoznikom je bila po objavi uredbe o registraciji in začasne uredbe v skladu s členom 10(4)(b) osnovne uredbe dana možnost, da predložijo pripombe.

(570)

Več zainteresiranih strani je registraciji nasprotovalo.

(571)

Strani so trdile, da glede na to, da proizvodnja titanovega dioksida v Uniji ne zadostuje za zadovoljitev povpraševanja v Uniji, uporabniki nimajo druge možnosti, kot da ga uvažajo.

(572)

Komisija je v zvezi s tem poudarila, da samo dejstvo, da se izdelek uvaža, ni merilo, na katerem temelji odločitev o registraciji uvoza. Namesto tega je ocenila, ali je prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki bi verjetno oslabil popravljalni učinek dajatve. Razvoj obsega uvoza je ocenila v uvodni izjavi 575 v nadaljevanju.

(573)

V skladu s členom 10(4)(c) osnovne uredbe je moralo biti mogoče „opaziti damping preko daljšega obdobja ali pa se je uvoznik zavedal ali pa bi se bil moral zavedati dampinga, kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo“. Komisija v tej zadevi meni, da so se uvozniki zavedali ali bi se morali zavedati dampinga, kar zadeva obseg dampinga in domnevno ali ugotovljeno škodo, od datuma začetka preiskave iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 8 do 11 uredbe o registraciji.

(574)

Poleg tega mora v skladu s členom 10(4)(d) osnovne uredbe „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, [obstajati] nadaljnja znatna rast uvoza, ki bo zaradi svoje časovne opredeljenosti in obsega in drugih okoliščin verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne […] dajatve“.

(575)

Komisija je analizirala povprečni mesečni obseg uvoza in cene v celotnem obdobju preiskave ter jih primerjala s povprečnim mesečnim obsegom uvoza in cenami po začetku (obdobje od decembra 2023 do julija 2024). V obdobju po začetku preiskave se je razlikovalo med obdobjem do uvedbe začasnih ukrepov na eni strani in obdobjem do začetka veljavnosti registracije na drugi strani.

Preglednica 1

(576)

Če katero koli od teh obdobij (B1 ali B2) primerjamo s celotnim obdobjem preiskave, se je povprečni obseg uvoza iz Kitajske povečal, in sicer za približno 30 %, cene pa so se znižale za približno –2,7 %.

(577)

Ker pa obstajajo močni kazalniki sezonskosti povpraševanja po titanovem dioksidu na trgu (povpraševanje je največje poleti in najmanjše pozimi), je Komisija menila, da razmere na trgu natančneje odraža primerjava obdobij B1 in B2 z istimi obdobji v preiskavi. Ta primerjava je prikazana v spodnji preglednici.

Preglednica 2

(578)

Iz zgornje primerjave je razvidno, da se je po začetku postopka povečal tudi povprečni mesečni uvoz iz Kitajske, in sicer za 17 % do uvedbe začasnih ukrepov, in kar je še pomembneje, za 25 % glede na prvi polni mesec po objavi obvestila o začetku preiskave in zadnji polni mesec pred uvedbo začasnih ukrepov.

(579)

Vendar se je na podlagi ocen, ki jih je predložila industrija Unije, potrošnja v Uniji povečala s podobnim trendom, in sicer za približno 25 %. Zato je bilo povečanje uvoza v skladu s trendom potrošnje. To dodatno potrjuje dejstvo, da je več proizvajalcev Unije poročalo o povečanju obsega prodaje v obdobju po preiskavi.

(580)

Več strani je tudi trdilo, da ni mogoče šteti, da se je uvoz po začetku postopka močno povečal, temveč da je vsako ugotovljeno povečanje v skladu s prejšnjimi trendi, tj. pričakovanim povečanjem povpraševanja po dnu cikla.

(581)

Komisija je na podlagi zgornje analize sklenila, da ni zadostnih dokazov, da je povečanje uvoza preseglo povečanje povpraševanja v obdobju po preiskavi. Komisija ni našla dokazov o tem, da bi uvozniki kopičili zaloge, niti ji niso bili predloženi. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je, kot je prikazano v preglednici 2, povprečna uvozna cena v obdobju po obdobju preiskave znižala ne glede na vrsto obravnavanih obdobij in tudi ob upoštevanju sezonskosti. Vendar je bilo znižanje v skladu z znižanjem proizvodnih stroškov, ki ga je industrija Unije ocenila za obdobje po obdobju preiskave. Glede na navedeno Komisija ni mogla skleniti, da bi rast uvoza lahko resno ogrozila popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve, ki se bo uporabila, v smislu člena 10(4)(d) osnovne uredbe.

(582)

Zato je Komisija sklenila, da pogoji za retroaktivno pobiranje niso izpolnjeni.

(583)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (71) bi morala biti obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije ali kot posledica sporazumne poravnave, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. Obrestna mera ne sme biti negativna. Obresti tečejo od dneva plačila zneska, ki ga je treba povrniti, do dneva zapadlosti povračila.

(584)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –