(1)

Komisija je v Priporočilu (EU) 2022/2337 (1) državam članicam priporočila, naj uvedejo vrsto ukrepov za posodobitev in izboljšanje različnih vidikov svojih politik v zvezi s poklicnimi boleznimi. Navedeni ukrepi se nanašajo na priznavanje in preprečevanje poklicnih bolezni ter nadomestila zanje, določitev nacionalnih ciljev za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, poročanje o poklicnih boleznih in njihovo evidentiranje, zbiranje podatkov o epidemiologiji bolezni, spodbujanje raziskav glede zdravstvenih težav, povezanih s poklicno dejavnostjo, izboljšanje diagnosticiranja poklicnih bolezni, razširjanje statističnih in epidemioloških podatkov o poklicnih boleznih ter spodbujanje dejavne vloge nacionalnih sistemov javnega zdravja in zdravstvenega varstva pri preprečevanju poklicnih bolezni.

(2)

Azbest je nevarna rakotvorna snov, ki še vedno vpliva na različne gospodarske sektorje, kot so sektor prenove stavb, rudarstvo in kamnolomi, sektor ravnanja z odpadki in gašenja požarov, v katerih se delavci lahko soočajo z visokim tveganjem izpostavljenosti. Po ocenah je azbestu trenutno izpostavljenih med 4,1 in 7,3 milijona delavcev (2). Azbest je razvrščen kot rakotvorna snov kategorije 1A na podlagi Priloge VI, del 3, k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poklicni rak je v Uniji (4) glavni vzrok smrti, povezanih z delom, predvsem zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem, kot je azbest. Ocenjuje se, da je 75 % primerov raka, ki so v državah članicah priznani kot poklicni, povezanih z azbestom (5). Postopno omejevanje uporabe azbesta v Uniji se je začelo leta 1988, od leta 2005 pa so proizvodnja, dajanje v promet in uporaba azbesta prepovedani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (REACH) (6). Kljub temu se soočamo s težavo iz preteklosti, saj je azbest še vedno prisoten v številnih starejših stavbah. Te bodo v prihodnjih letih verjetno prenovljene, prilagojene ali porušene. Pričakuje se, da se bo izpostavljenost delavcev azbestu z napredovanjem vala prenove (7) povečala v vseh državah članicah. Poleg tega imajo bolezni, povezane z azbestom, dolgo latentno dobo. Ker lahko od trenutka izpostavljenosti do prvih znakov bolezni traja tudi 30 let ali še več, se pričakuje, da bo do smrtnih primerov oziroma bolezni, povezanih z azbestom, zaradi izpostavljenosti, ki se je zgodila pred prepovedjo iz leta 2005, prišlo v poznih dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja.

(3)

V tem okviru je učinkovito zmanjšanje izpostavljenosti rakotvornim snovem, kot je azbest, postalo eden od ciljev evropskega načrta Komisije za boj proti raku (8) in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje (9). Poleg tega je bila Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2668 Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki je med drugimi spremembami znatno znižala veljavno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost azbestu.

(4)

Priporočilo (EU) 2022/2337 vključuje več bolezni, povezanih z azbestom. V Prilogi I k Priporočilu, ki vsebuje evropski seznam poklicnih bolezni: azbestoza, mezoteliom po vdihovanju azbestnega prahu, zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka, fibrotične bolezni plevre z oteženim dihanjem, ki jih povzroči azbest in pljučni rak po vdihavanju azbestnega prahu. V Prilogi II k Priporočilu, ki vsebuje dodatni seznam bolezni, za katere obstaja sum, da so poklicnega izvora, in se lahko obravnavajo za poznejšo vključitev na evropski seznam poklicnih bolezni: rak grla po vdihavanju azbestnega prahu.

(5)

Po sprejetju Sporočila Komisije o prizadevanjih za prihodnost brez azbesta (12) je tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ob upoštevanju osnutka mnenja namenske delovne skupine in mnenja skupine tehničnih strokovnjakov, ustanovljene v podporo delu v zvezi z morebitno potrebo po vključitvi dodatnih bolezni, povezanih z azbestom, v priporočilo Komisije o evropskem seznamu poklicnih bolezni, 29. maja 2024 sprejel mnenje (13) o potrebi po posodobitvi Priporočila Komisije o evropskem seznamu poklicnih bolezni z vključitvijo dodatnih bolezni, povezanih z azbestom.

(6)

Ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu bi bilo treba v Prilogo I dodati naslednje bolezni, povezane z azbestom: rak grla, ki ga povzroči azbest (namesto sedanjega vnosa „rak grla po vdihavanju azbestnega prahu“ v Prilogi II k Priporočilu), rak jajčnikov, ki ga povzroči azbest, plevralne plake s funkcionalno okvaro pljuč, ki jih povzroči azbest, in nemaligna plevralna efuzija, ki jo povzroči azbest. Poleg tega je treba v Prilogi II dodati naslednje bolezni: rak debelega črevesa, ki ga povzroči azbest, rak danke, ki ga povzroči azbest, in rak želodca, ki ga povzroči azbest.

(7)

Poleg tega bi bilo treba popraviti nekatere tipografske napake v prilogah k Priporočilu (EU) 2022/2337. To se nanaša na vnosa „302 Zapleti zaradi azbesta v obliki bronhialnega raka“, ki bi se moral glasiti „302 Zapleti azbestoze v obliki bronhialnega raka“ ter „2.108 Tiofen“, ki bi se moral glasiti „2.108 Tiofen“.

(8)

Čeprav je priznavanje poklicnih bolezni tesno povezano z zasnovo sistemov socialne varnosti, ki so v pristojnosti držav članic, Komisija države članice spodbuja k priznavanju poklicnih bolezni, uvrščenih na evropski seznam poklicnih bolezni. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela“ (14) (v nadaljnjem besedilu: strateški okvir EU), se je treba še bolj osredotočiti na poklicne bolezni. V skladu s splošnimi načeli preprečevanja, ki so jedro Direktive Sveta 89/391/EGS (15) o varnosti in zdravju pri delu ter povezanih direktiv o zdravju in varnosti pri delu (16), bi moralo biti to priporočilo glavni dopolnilni instrument za preprečevanje poklicnih bolezni na ravni Unije. Poleg tega je pomembno podpreti delavce, ki so zboleli, in družine, ki so izgubile družinske člane zaradi izpostavljenosti pri delu.

(9)

V skladu s strateškim okvirom EU bi bilo treba države članice pozvati, naj v oblikovanje ukrepov za učinkovito preprečevanje poklicnih bolezni dejavno vključijo vse akterje, zlasti socialne partnerje.

(10)

Strateški okvir EU se sklicuje na potrebo po okrepljenih dokazih v podporo zakonodaji in politikam ter po raziskavah in zbiranju podatkov na ravni Unije in na nacionalni ravni kot predpogojih za preprečevanje z delom povezanih bolezni in nesreč. Za boljšo analizo in preprečevanje po vsej Uniji sta ključna sodelovanje in izmenjava informacij, izkušenj in najboljših praks.

(11)

Priporočilo državam članicam, naj Komisiji pošljejo statistične in epidemiološke podatke o poklicnih boleznih, priznanih na nacionalni ravni, ter te podatke dajo na voljo zainteresiranim stranem, je ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (17) o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu ter glede na razvoj dogodkov na področju evropske statistike poklicnih bolezni še vedno ustrezno.

(12)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/126 Evropskega parlamenta in Sveta (18) med drugim institucijam in organom Unije ter državam članicam zagotavlja objektivne tehnične, znanstvene in ekonomske razpoložljive informacije ter kvalificirano strokovno znanje, ki ga potrebujejo za oblikovanje in izvajanje preudarnih in učinkovitih politik, namenjenih zaščiti varnosti in zdravja delavcev, poleg tega pa zbira, analizira in razširja tehnične, znanstvene in ekonomske informacije v državah članicah. V skladu s tem bi morala imeti Agencija pomembno vlogo tudi pri izmenjavi informacij, izkušenj in najboljših praks na področju preprečevanja poklicnih bolezni.

(13)

Nacionalni sistemi javnega zdravja in zdravstvenega varstva imajo lahko pomembno vlogo pri izboljšanju preprečevanja poklicnih bolezni, na primer z ozaveščanjem zdravstvenega osebja, da bi se izboljšala poznavanje in diagnosticiranje teh bolezni.

(14)

Ker je treba v priporočilo o evropskem seznamu poklicnih bolezni dodati bolezni iz uvodne izjave 6 in v besedilu popraviti nekatere tipografske napake, to priporočilo nadomešča Priporočilo (EU) 2022/2337 –