(1)

Francoski organi so z dopisom z dne 17. januarja 2022 Komisijo obvestili, da je korziški urad za promet začel postopke za ugotovitev, ali obstaja potreba po gospodarski javni službi v zvezi s storitvami pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo. Komisija je 19. januarja 2022 začela postopek pred priglasitvijo, registriran pod številko SA.101557. Francoski organi so svoje prvotne pripombe Komisiji poslali z dopisi z dne 19., 25. in 27. januarja 2022.

(2)

Komisija je z dopisi in elektronskimi sporočili z dne 4. in 15. februarja ter 22. marca 2022 od francoskih organov zahtevala dodatne informacije. Francoski organi so odgovore predložili 15. februarja ter 7. in 31. marca 2022.

(3)

Francoski organi so z dopisi z dne 15. marca, 8. aprila ter 19. in 20. maja 2022 Komisijo obvestili o svojih načrtih glede sklenitve petih pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje osmih let (2023–2030) za pomorski prevoz blaga in potnikov med pristaniščem v Marseillu in vsakim od petih pristanišč Ajaccio, Bastia, Porto-Vecchio, Propriano in L’Île-Rousse (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe ali ukrepi).

(4)

Komisija je z dopisi in elektronskimi sporočili z dne 20. aprila, 30. maja, 12. julija, 11. avgusta, 3., 18., 21., 23. in 30. novembra ter 1. in 2. decembra 2022 od francoskih organov zahtevala dodatne informacije. Francoski organi so odgovore predložili z dopisi in elektronskimi sporočili z dne 7. in 22. junija, 22. in 27. julija, 10., 13. in 14. oktobra, 8., 10., 11., 17., 22., 24., 25. in 30. novembra ter 1. in 2. decembra 2022.

(5)

V fazi pred priglasitvijo so se Komisija in francoski organi sestali 1., 17. in 22. februarja, 18. marca, 5. aprila, 28. junija, 11. julija ter 15., 21. in 30. novembra 2022. Francoski organi so v okviru priprav na te sestanke ali po njih 21. februarja, 22. marca in 12. julija 2022 predložili dodatne informacije.

(6)

Hkrati je Komisija 14. aprila, 17., 21., 22. in 30. junija, 25. julija, 2. in 30. septembra, 5. in 26. oktobra ter 2. decembra 2022 ter 30. in 31. januarja 2023 od tretje osebe prejela splošne informacije.

(7)

Francoski organi so 27. decembra 2022 Komisiji v elektronski obliki priglasili pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe. Ta priglasitev je bila nepopolna, zato je Komisija 16. februarja 2023 od francoskih organov zahtevala dodatne informacije. Francoski organi so svojo priglasitev dopolnili z elektronskima sporočiloma z dne 5. aprila in 2. maja 2023.

(8)

Družba Corsica Ferries je 23. marca 2023 pri Komisiji vložila uradno pritožbo, s katero je izpodbijala zakonitost in združljivost ukrepov, zlasti v zvezi s pravom o državni pomoči.

(9)

Komisija je pritožbo posredovala francoskim organom ter 11. aprila in 5. junija 2023 zahtevala dodatne informacije. Francoski organi so pripombe v zvezi s pritožbo in dodatne informacije predložili 28. junija, 28. julija in 27. oktobra 2023.

(10)

Družba Corsica Ferries je v zvezi s svojo pritožbo predložila tudi dodatne informacije, in sicer z elektronskima sporočiloma z dne 13. oktobra in 20. decembra 2023. Komisija je te dodatne informacije francoskim organom poslala 21. decembra 2023, francoski organi pa so nanje odgovorili z elektronskim sporočilom z dne 6. februarja 2024.

(11)

Komisija je z dopisom z dne 23. februarja 2024 francoske organe obvestila, da se je odločila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s pogodbami o izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(12)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je francoske organe in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s pogodbami o izvajanju gospodarske javne službe.

(13)

Komisija je pripombe francoskih organov prejela 27. marca 2024. Po prejemu teh pripomb je francoskim organom 23. aprila, 13. in 30. maja, 14. in 21. junija ter 2. in 9. julija 2024 poslala zahteve po informacijah, francoski organi pa so nanje odgovorili 23. in 31. maja, 13. junija ter 9., 11., 12. in 17. julija 2024.

(14)

Komisija je prejela pripombe več zainteresiranih strani, in sicer družb Corsica Ferries (22. april 2024), Corsica Linea (29. april 2024) in La Méridionale (29. april 2024) ter skupine STEF (29. april 2024) (3).

(15)

Komisija je Franciji posredovala pripombe družbe Corsica Ferries (23. aprila 2024) ter družbe Corsica Linea, družbe La Méridionale in skupine STEF (30. aprila 2024) in ji dala možnost, da nanje odgovori. Francija je na pripombe družbe Corsica Ferries odgovorila 25. junija in 11. julija 2024. Kar zadeva predložitve drugih zainteresiranih strani, ni želela predložiti pripomb.

(16)

Korzika je francoski otok v Sredozemskem morju. Zanjo so značilni gorski teren, zavarovana območja in zlasti velika podeželska območja (4). Otok ima skoraj 350 000 prebivalcev, od katerih jih približno 53 % živi na mestnih območjih, 47 % pa na podeželskih območjih (5). Zaradi te omejujoče geografske lege je Korzika ena od najredkeje poseljenih regij v Franciji z gostoto prebivalstva 39 prebivalcev na km2. To je precej pod francoskim povprečjem 105 prebivalcev na km2 (6).

(17)

Nizka gostota prebivalstva pomeni, da so razdalje med domovi in delovnimi mesti ali mesti za preživljanje prostega časa velike. Na Korziki se v primerjavi z nacionalnim povprečjem opravi več potovanj, ki so tudi daljša (7). Poleg tega po mnenju inštituta INSEE (8) topografija in podeželska narava občin ter pomanjkanje javnega prevoza pomenijo, da se za vsakodnevna potovanja uporablja več osebnih vozil (86 % v primerjavi s 72 % v celinski Franciji) (9).

(18)

Korzika nima avtocestne infrastrukture. Ima omejeno cestno omrežje, ki ga sestavljajo približno 10 regionalnih cest in stranske ceste. Te ceste so precej vijugaste, zaradi česar so časi potovanja daljši (10), prometne razmere (11) težje, tveganje za prometne nesreče pa večje. Korzika ima najvišji delež smrtnih žrtev v cestnem prometu v Franciji (12). Po podatkih francoskega observatorija prometne varnosti te značilnosti še dodatno poslabšuje turizem. Po ocenah zadevnega observatorija se vsako leto s prihodi in odhodi približno 500 000 avtomobilov, prepeljanih z rednimi storitvami pomorskega prevoza, v poletnem obdobju povprečni dnevni promet na korziških cestah skoraj podvoji (13).

(19)

Gospodarstvo Korzike temelji predvsem na terciarnem sektorju (14). Med storitvami, ki jih ponuja, sta turizem (15) in trgovina na drobno (16) med glavnimi gonilnimi silami blaginje in ustvarjanja delovnih mest na otoku. Lokalno gospodarstvo je močno odvisno od uvoza s celinske Francije. Leta 2019 je bil uvoz s celine skoraj petkrat večji od izvoza (17).

(20)

Francoski organ, pristojen za konkurenco, v mnenju z dne 17. novembra 2020 o koncentraciji trgov na Korziki in s tem povezanem vplivu na lokalno konkurenco (v nadaljnjem besedilu: mnenje organa, pristojnega za konkurenco) (18) navaja, da je „otoška lega […] glavna posebna omejitev za razvoj gospodarstva otoka, saj se lahko dostop do trgov zmanjša zaradi dodatnih stroškov, ki so posledica geografske izolacije“ (19). Organ, pristojen za konkurenco, tako meni, da so „stroški dobave […] višji zaradi otoške lege in geografske oddaljenosti od celinske Francije, saj je uporaba pomorskega prevoza strukturno dražja“. Zato so „gospodarski subjekti omejeni z bolj zapleteno dobavno verigo kot na celini“ (20).

(21)

Organ, pristojen za konkurenco, v sektorju distribucije goriva na primer ugotavlja znatno razliko med ceno goriva, ki jo plačajo potrošniki na Korziki, in ceno goriva, ki se plača na celini (21). Po njegovem mnenju je to razliko mogoče delno pojasniti z dejstvom, da se Korzika z gorivom oskrbuje samo po morski poti, zaradi česar je končna cena goriva višja. Tudi prevoz goriv po cesti do bencinskih črpalk je dražji, saj se zaradi gorskega terena podaljša čas prevoza. Nazadnje, sezonska narava povpraševanja, povezana s poletno turistično sezono, pomeni, da je treba zaloge upravljati ob pravem času, kar vodi do tveganja, da bi zaradi kvot nastali znatni dodatni stroški, saj imajo korziška naftna skladišča majhne zmogljivosti (22).

(22)

Podobno so živila in potrošniški izdelki na Korziki veliko dražji kot v preostalem delu Francije, in sicer za 14 % oziroma 11 % (23). Organ, pristojen za konkurenco, meni, da je to deloma posledica strukturnih dejavnikov, povezanih z otoško lego in sezonskostjo. Zaradi nujne uporabe pomorskega prevoza se je podaljšala tudi dobavna veriga iz nabavnih centrov v južni Franciji (24). Zaradi omejenih skladiščnih zmogljivosti korziških trgovin je treba blago dostavljati pogosteje kot na celini, trgovine pa ne morejo izkoristiti enakih popustov nabavnih centrov kot trgovine na celini (25).

(23)

Inštitut INSEE na splošno ugotavlja, da je Korzika najrevnejša regija celinske Francije: leta 2018 je pod pragom revščine živelo 18,5 % ljudi, ki živijo na Korziki, v primerjavi s 14 % na nacionalni ravni. Te gospodarske in socialne razmere so se poslabšale tudi zaradi pandemije COVID-19 v letih 2020 in 2021 (26) ter visoke inflacije, ki je predvsem posledica zvišanja cen energije in hrane od leta 2022 naprej (27).

(24)

Celinska pristanišča, ki se uporabljajo za storitve pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo, so pristanišča v Marseillu, Toulonu in Nici (v nadaljnjem besedilu: celinska pristanišča).

(25)

Marseille je od Toulona oddaljen več kot 60 km (približno 45 minut vožnje po avtocesti A50 in manj kot eno uro z vlakom (28)), od Nice pa skoraj 200 km (približno 2 uri in 30 minut vožnje po avtocesti A8). Toulon je od Nice oddaljen 150 km (približno 1 uro in 45 minut vožnje po avtocestah A57 in A8 ter 1 uro in 45 minut vožnje z vlakom (29)).

Slika 1

Celinska in korziška pristanišča

(26)

Pristanišče v Marseillu je eno največjih v Franciji. Gosti veliko število nacionalnih in mednarodnih pomorskih povezav, je pa v bližini mesta Marseille, drugega največjega mesta v Franciji po številu prebivalcev.

(27)

Pristaniški organ v Marseillu, tj. Grand Port Maritime de Marseille, je oseba javnega prava industrijske in komercialne narave.

(28)

Pristanišče v Marseillu je globalno pristanišče z infrastrukturo, ki omogoča upravljanje vseh vrst prometa. Ima dva glavna doka:

(29)

Vzhodni dok ima štiri pomorske terminale za trajekte in potniško-tovorne ladje, vključno z dvema nacionalnima terminaloma Joliette in Arenc, ki gostita zlasti trenutni pomorski promet s Korziko (z več kot 10 razpoložljivimi privezi). Ta dva terminala sta neposredno povezana s tremi avtocestami: A7, ki prečka celoten ronski koridor od Lyona do Marseilla; A50, ki povezuje Marseille s Toulonom na vzhodu, in A55, ki povezuje Marseille s Martiguesom na zahodu.

(30)

Pristanišče v Toulonu ima nacionalne in mednarodne pomorske povezave (Španija, Italija). Ima štiri terminale okoli Toulonskega zaliva: dva terminala v Brégaillonu in dva terminala v središču mesta Toulon oziroma La Seyne-sur-Mer. Pristanišče v Toulonu upravlja gospodarska zbornica departmaja Var.

(31)

Južni terminal v Brégaillonu je v celoti namenjen prevozu težkih paketov, severni terminal (v nadaljnjem besedilu: terminal Toulon-Brégaillon) pa je opremljen z enim privezom, ki omogoča izključno tovorni promet. Terminal v La Seyne-sur-Mer se uporablja izključno za potniške ladje za križarjenje, terminal v središču mesta (v nadaljnjem besedilu: terminal Toulon-Port de Commerce) s tremi privezi pa se uporablja za trajekte, potniške ladje za križarjenje in potniško-tovorne ladje. Na terminalu Toulon-Port de Commerce se trenutno opravljajo vse storitve pomorskega prevoza med Toulonom in Korziko. Pristanišče v Toulonu je relativno blizu avtoceste A50 in železniške postaje v Toulonu.

(32)

Pristanišče v Nici je v središču mesta. Upravlja jo gospodarska zbornica Azurne obale v Nici. Pristanišče ima dva terminala, vsakega z dvema privezoma, ki lahko sprejmeta trajekte in potniško-tovorne ladje. Oba terminala se uporabljata predvsem za potniške ladje za križarjenje in potniški promet ter v manjši meri za tovorni promet. Pristanišče v Nici je razmeroma daleč od avtocestne infrastrukture (približno deset kilometrov), železniška postaja pa je precej blizu.

(33)

Korziška pristanišča s pomorskimi povezavami s celinsko Francijo so Bastia, Ajaccio, L’Île-Rousse, Porto-Vecchio in Propriano (v nadaljnjem besedilu: korziška pristanišča).

(34)

Propriano je edino korziško pristanišče, ki je s celinsko Francijo povezano z le eno povezavo (s pristaniščem v Marseillu). Druga korziška pristanišča so povezana s tremi celinskimi pristanišči (tj. pristanišči v Marseillu, Toulonu in Nici).

(35)

Vsa korziška pristanišča upravlja gospodarska zbornica Korzike.

(36)

Mesto Bastia je na severovzhodu Korzike. Leži približno 70 km od L’Île-Roussa (1 ura in 40 minut vožnje z avtomobilom in skoraj 2 uri z javnim prevozom) na severu Korzike, 145 km od Porto-Vecchia, ki leži na jugovzhodu otoka, in 150 km od Ajaccia. Mesto Ajaccio v zahodni osrednji Korziki je približno 70 km oddaljeno od Propriana (približno 1 ura in 30 minut z avtomobilom in 2 uri z javnim prevozom), ki leži na jugozahodu Korzike, in 140 km od Porto-Vecchia. Propriano in Porto-Vecchio sta med seboj oddaljena 70 km (približno 1 ura in 30 minut z avtomobilom in 2 uri z javnim prevozom).

(37)

Železniško postajo imajo samo Bastia, Ajaccio in L’Île-Rousse. Iz Porto-Vecchia se izvajajo medkrajevni avtobusni prevozi do Ajaccia, Propriana in Bastie, iz Propriana pa se izvajajo medkrajevni avtobusni prevozi do Ajaccia in Porto-Vecchia. V preglednici 1 in preglednici 2 so prikazane ocenjene razdalje med kraji z javnim prevozom in pogostost storitev:

Preglednica 1

Železniške storitve na Korziki

Preglednica 2

Medkrajevne storitve na Korziki (avtobusi)

(38)

Bastia je po obsegu potniškega in tovornega prometa največje korziško pristanišče, saj predstavlja skoraj 60 % celotnega prometa med Korziko in celino. Je mednarodno pristanišče, saj poleg prevoza na povezavah z Marseillom, Toulonom in Nico ponuja tudi povezave z Italijo.

(39)

Pristanišče Bastia ima pomorski terminal z osmimi privezi, ki lahko sprejmejo trajekte in potniško-tovorne ladje. Trenutno se proučujejo načrti za razširitev obstoječega ali izgradnjo večjega pristanišča, saj je obstoječe pristanišče močno zasedeno (31). Pristanišče, ki je v središču mesta, je dostopno po regionalni cesti 20 od Bastie do Ajaccia.

(40)

Ajaccio je po obsegu potniškega in tovornega prometa drugo največje korziško pristanišče. Poleg rednih pomorskih povezav do pristanišč v Marseillu, Toulonu in Nici ponuja tudi sezonske povezave s pristanišči Porto Torres (Sardinija), Calvi in Propriano.

(41)

Pristanišče Ajaccio ima pomorski terminal s šestimi privezi, ki lahko sprejmejo trajekte in potniško-tovorne ladje. Je v središču mesta, dostopno je po regionalni cesti 20 do Bastie na severovzhodu in po regionalni cesti 40 do Bonifacia na južni konici otoka.

(42)

Pristanišče L’Île-Rousse, ki je v središču mesta, ima pomorski terminal z dvema privezoma za trajekte in potniško-tovorne ladje. Je edino korziško pristanišče, ki je pooblaščeno za ravnanje z nevarnim blagom razreda 1 (eksplozivne snovi in predmeti). Ima hiter dostop do regionalne ceste 30, ki povezuje Calvi (25 km zahodno) s Ponte-Leccio na osrednji Korziki.

(43)

Pristanišče Porto-Vecchio, ki je v središču mesta, ima pomorski terminal z dvema privezoma za trajekte in potniško-tovorne ladje. Ima razmeroma hiter dostop do regionalne ceste 10 do Bonifacia na jugu in Bastie na severu.

(44)

Pristanišče Propriano, ki je v središču mesta, ima pomorski terminal z dvema privezoma za trajekte in potniško-tovorne ladje. Ima razmeroma hiter dostop do regionalne ceste 40, ki povezuje Bonifacio na jugu in Ajaccio na severu.

(45)

Francoski organi so predložili opis storitev pomorskega prevoza, ki so se opravljale med letoma 2016 in 2020 (32). Med letoma 2016 in 2020 so storitve pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo opravljali trije pomorski prevozniki: Corsica Ferries (iz Toulona in Nice), Corsica Linea in La Méridionale (iz Marseilla). Četrti prevoznik, tj. družba Moby Line, je med letoma 2016 in 2019 opravljal storitve pomorskega prevoza med Nico in Korziko.

(46)

Pomorski prevoz je prevladujoči način prevoza blaga med celinsko Francijo in Korziko. Na splošno je raven pomorskega tovornega prometa med Korziko in celino skozi vse leto razmeroma stabilna. Med zdravstveno krizo zaradi COVID-19 se ni znatno zmanjšala.

(47)

Pomorski tovor se na Korziko prevaža samo s celinske Francije na povezavah med celinskimi in korziškimi pristanišči.

(48)

Kar zadeva celinska pristanišča, je večina tovornega prometa osredotočena na povezavah z Marseillem (preglednica 3 in preglednica 4). Pristanišče v Marseillu ima razmeroma stabilen tržni delež v višini približno 80 % celotnega tovornega prometa med celinsko Francijo in Korziko (preglednica 4).

Preglednica 3

Prevoz blaga med celinsko Francijo in Korziko po celinskem pristanišču (uvoz/izvoz, v dolžinskih metrih  (33) )

Preglednica 4

Prevoz blaga med celinsko Francijo in Korziko po celinskem pristanišču (uvoz/izvoz, v %)

(49)

Kar zadeva korziška pristanišča, so tokovi večinoma osredotočeni na pristanišči Ajaccio in Bastia (preglednici 5 in preglednici 6). Kot je prikazano v preglednici 6, sta imeli ti pristanišči med letoma 2016 in 2020 razmeroma stabilen tržni delež v višini približno 35 % (Ajaccio) in 50 % (Bastia) skupnega tovornega prometa med celinsko Francijo in Korziko.

Preglednica 5

Prevoz blaga med celinsko Francijo in Korziko po korziškem pristanišču (uvoz/izvoz, v dolžinskih metrih)

Preglednica 6

Prevoz blaga med celinsko Francijo in Korziko po korziškem pristanišču (uvoz/izvoz, v %)

(50)

Pomorski tovor se med celinsko Francijo in Korziko prevaža izključno s prevozom ro-ro (34) z uporabo ustreznih plovil, in sicer ro-ro potniškimi ladjami (35) (potniško-tovornimi ladjami) in izključno ro-ro ladjami (ki prevažajo samo tovor). Prevoz med Korziko in celino je razen v primeru prevoza določenega posebnega blaga (cement, težki paketi itd.) mogoč le z ro-ro potniškimi ladjami.

(51)

Po navedbah francoskih organov (36) se ro-ro tovorni promet deli na tovorni promet z vlečenim tovorom in tovorni promet z nevlečenim tovorom.

(52)

Tovorni promet z vlečenim tovorom je opredeljen kot prevoz blaga s cestnim vozilom, ki je daljši od šestih metrov in ima lasten pogon (kombiji, tovornjaki in podobna vozila ter polpriklopniki, priklopljeni na vlačilec). Voznik lahko torej ta vozila neposredno zapelje na ladjo ali z nje, ne da bi bilo potrebno pretovarjanje v pristaniščih. Tovorni promet z vlečenim tovorom se izvaja na vseh treh celinskih pristaniščih in vseh korziških pristaniščih.

(53)

Tovorni promet z nevlečenim tovorom je opredeljen kot prevoz blaga s polpriklopnikom (37). Med vkrcanjem se polpriklopnik loči od vlačilca na odhodnem pomolu in nato priključi na posebno vlečno vozilo v pristanišču, nato pa se v pristanišču prihoda opravi obratni postopek, kjer drug vlačilec odpelje priklopnik do cilja. Tovorni promet z nevlečenim tovorom predstavlja največji delež pomorskega tovornega prometa med Korziko in celinsko Francijo (64 % celotnega tovornega prometa, prepeljanega v povprečju med letoma 2016 in 2020, v primerjavi s 36 % za tovorni promet z vlečenim tovorom).

(54)

Kar zadeva celinska pristanišča, si tovorni promet z vlečenim tovorom večinoma delita pristanišči v Marseillu in Toulonu (preglednica 7 in preglednica 8). V pristanišču v Marseillu je vlečeni tovor med letoma 2016 in 2020 v povprečju predstavljal približno 20 % vsega tovora, prepeljanega na Korziko in z nje.

Preglednica 7

Prevoz vlečenega tovora po celinskem pristanišču (uvoz/izvoz, v dolžinskih metrih)

Preglednica 8

Prevoz vlečenega tovora po celinskem pristanišču (uvoz/izvoz, v %)

(55)

Pristanišče v Marseillu je edino celinsko pristanišče, prek katerega se je med letoma 2016 in 2020 izvajal tovorni promet z nevlečenim tovorom na Korziko in z nje. Tovorni promet z nevlečenim tovorom se izvaja na vseh korziških pristaniščih. Tovrstni prevoz se izvaja med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči.

(56)

Storitve pomorskega potniškega prometa se opravljajo med Korziko in Francijo/Italijo. Povezave s celinsko Francijo so med letoma 2014 in 2019 v povprečju predstavljale približno 65 % celotnega pomorskega potniškega prometa, pri čemer je bilo v letih 2017 in 2018 več kot 2,7 milijona potnikov, leta 2019 pa se je njihovo število zmanjšalo na 2,52 milijona. Leta 2020 se je pomorski potniški promet po zdravstveni krizi zaradi COVID-19 zmanjšal za 32 %.

(57)

Pomorski potniški promet je za razliko od pomorskega tovornega prometa sezonski, povpraševanje v visoki sezoni (tj. od aprila do oktobra) pa je večje kot v preostalem delu leta.

(58)

Večina pomorskega potniškega prometa v celinskih pristaniščih je skoncentrirana v Toulonu (preglednica 9 in preglednica 10). Med letoma 2016 in 2020 sta pristanišči v Marseillu in Toulonu nekoliko povečali svoja tržna deleža, tržni delež pristanišča v Nici pa se je znatno zmanjšal (preglednica 10).

Preglednica 9

Pomorski potniški promet med celinsko Francijo in Korziko po celinskem pristanišču (v številu potnikov)

Preglednica 10

Pomorski potniški promet med celinsko Francijo in Korziko po celinskem pristanišču (v %)

(59)

Večina pomorskega potniškega prometa v korziških pristaniščih je skoncentrirana v Bastii in Ajacciu. Kot je razvidno iz preglednice 11 in preglednice 12, je porazdelitev potniškega prometa med korziškimi pristanišči ostala razmeroma stabilna.

Preglednica 11

Pomorski potniški promet med celinsko Francijo in Korziko po korziškem pristanišču (v številu potnikov)

Preglednica 12

Pomorski potniški promet med celinsko Francijo in Korziko po korziškem pristanišču (v %)

(60)

Pomorski prevoz je bil v Evropski uniji liberaliziran leta 1992, ko je bila sprejeta uredba o pomorski kabotaži (v nadaljnjem besedilu: uredba o pomorski kabotaži) (38). Vendar francoski organi niso nikoli v celoti liberalizirali storitev pomorskega prevoza v primeru pomorskih povezav s Korziko, ker obstaja potreba po gospodarski javni službi, zaradi katere je potrebna splošna omejitev svobode opravljanja takih storitev.

(61)

Zato trenutno med celinsko Francijo in Korziko ni nobenega izključno komercialnega prevoza. Storitve pomorskega prevoza se opravljajo v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe, kot so opredeljene v členu 2, točka (4), in členu 4(2) uredbe o pomorski kabotaži, ali na podlagi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, ki ustreza opredelitvi iz člena 2, točka (3), in člena 4(1) uredbe o pomorski kabotaži.

(62)

Korziški regionalni organ je z odlokom skupščine Korzike št. 13/263 z dne 20. decembra 2013, kakor je bila spremenjena z odlokoma skupščine št. 18/266 z dne 27. julija 2018 in št. 19/128 z dne 25. aprila 2019, vzpostavil shemo obveznosti gospodarske javne službe, ki določa obveznosti gospodarske javne službe, ki jih mora izpolnjevati vsak gospodarski subjekt, ki želi ponujati storitve pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo (v nadaljnjem besedilu: shema obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019) (39).

(63)

Shema obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 se uporablja za vse storitve pomorskega prevoza, ki se izvajajo med korziškimi pristanišči in zadevnimi tremi celinskimi pristanišči od 1. oktobra 2019 za obdobje desetih let, tj. do 30. septembra 2029. Določa številne obveznosti, ki jih je treba izpolnjevati, vključno z najmanjšim številom povratnih voženj, ki jih je treba opraviti na vsaki pomorski povezavi skozi vse leto, in najvišjimi tarifami za prevoz blaga/potnikov, ki jih prevozniki ne smejo preseči. Shema obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 ne določa finančnega nadomestila za prevoznike v pomorskem prometu za izpolnjevanje obveznosti gospodarske javne službe, ki jih nalaga.

(64)

V preteklosti in do danes so bile pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe sklenjene le za storitve pomorskega prevoza med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči. Storitve pomorskega prevoza iz pristanišč v Toulonu in Nici se izvajajo v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe.

(65)

Prva koncesija za opravljanje gospodarske javne službe med javnim podjetjem Société Nationale Corse Méditerranée (v nadaljnjem besedilu: družba SNCM) in zasebnim podjetjem Compagnie Méridionale de Navigation (zdaj La Méridionale) na eni strani ter francosko državo na drugi strani je bila podpisana leta 1976, da bi se zagotovila ozemeljska kontinuiteta med Korziko in celino za obdobje 25 let, tj. do leta 2001.

(66)

Od 1. januarja 2002 je družba SNMC prek družbe La Méridionale storitev med Marseillem in Korziko opravljala na podlagi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, sklenjene s korziškim regionalnim organom za obdobje petih let.

(67)

Od 1. julija 2007 do 31. decembra 2013 sta družbi SNMC in La Méridionale navedeno storitev opravljali na podlagi nove pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, sklenjene 7. junija 2007 (v nadaljnjem besedilu: pogodba o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2007–2013), ki zajema vseh pet povezav med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči. Komisija je del nadomestila, dodeljenega na podlagi pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2007–2013, razglasila za državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom (40).

(68)

Skupščina Korzike je s sklepom z dne 6. septembra 2013 odločila, da bo korziški regionalni organ sklenil pet ločenih pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za vsako od petih povezav med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči za obdobje 2014–2023. Korziški regionalni organ je te pogodbe sklenil z družbama SNCM in La Méridionale. Vendar je družba SNCM po uvedbi upravnega postopka zoper njo 28. novembra 2014, ki je bil zaključen 20. novembra 2015 s sodbo sodišča za gospodarske spore v Marseillu, decembra 2015 odstopila od pogodbe. Večino njenih sredstev je leta 2016 kupil konzorcij Corsica Maritima in jih vključil v novo ladjarsko družbo Corsica Linea, ki je začela delovati 10. decembra 2015. Družba Corsica Linea je postala podizvajalka pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2014–2023 do 1. oktobra 2016, ko so bile pogodbe prekinjene s sodbo upravnega sodišča v Bastii z dne 7. aprila 2015.

(69)

Konzorcij družb Corsica Linea in La Méridionale je nato med letoma 2016 in 2022 sklenil več „začasnih“ pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za pomorski potniški in tovorni promet:

(70)

Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2019–2020 so predmet ločene preiskave Komisije v zvezi z državno pomočjo (evidentirane pod številko SA.49207).

(71)

Ukrepi, ki so predmet tega postopka, se nanašajo na finančno nadomestilo, ki ga je korziški urad za promet dodelil na podlagi vsake od petih pogodb o izvajanju gospodarske javne službe v zvezi s pomorskimi povezavami s Korziko za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2030. Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe se nanašajo na zagotavljanje storitev pomorskega tovornega in potniškega prometa za vsako pomorsko povezavo med pristaniščem v Marseillu in vsakim od korziških pristanišč (uvodna izjava 33). Skupni znesek pomoči je ocenjen na 853 600 000 EUR.

(72)

Namen pogodb o izvajanju gospodarske javne službe je zadovoljiti potrebe po gospodarski javni službi v pomorskem tovornem in potniškem prometu, ki so jih francoski organi opredelili na vsaki od navedenih povezav.

(73)

Upravičenki pogodb o izvajanju gospodarske javne službe sta družbi Corsica Linea in La Méridionale (v nadaljnjem besedilu: upravičenki pogodb o izvajanju gospodarske javne službe ali koncesionarki), in sicer ločeno ali skupaj (preglednica 13)

Preglednica 13

Upravičenki pogodb o izvajanju gospodarske javne službe

(74)

Corsica Linea je poenostavljena delniška družba, specializirana za pomorski potniški in tovorni promet (43).

(75)

Corsica Linea je hčerinska družba skupine CM Holding Group, ki jo sestavlja 150 podjetij in ima 15 glavnih delničarjev. Zadevna družba zaposluje več kot 1 000 ljudi in ima floto devetih plovil.

(76)

Družba trenutno pod francosko zastavo opravlja storitve pomorskega prevoza med Korziko in pristaniščem v Marseillu v okviru pogodb o gospodarski javni službi ter storitve pomorskega prevoza od pristanišča v Marseillu do Tunizije in Alžirije (44).

(77)

La Méridionale je delniška družba, specializirana za pomorski potniški in tovorni promet (45).

(78)

Družba La Méridionale je od 1. junija 2023 hčerinska družba skupine CMA CGM, potem ko jo je ta prevzela od skupine STEF, ki je bila njena lastnica od leta 2009. Družba La Méridionale zaposluje skoraj 650 ljudi in ima floto štirih plovil (46).

(79)

Družba trenutno pod francosko zastavo opravlja storitve pomorskega prevoza med Korziko in pristaniščem v Marseillu v okviru pogodb o gospodarski javni službi, od leta 2024 pa redne storitve pomorskega prevoza med pristaniščem v Toulonu in pristaniščem L’Île-Rousse v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019. Opravlja tudi storitve pomorskega prevoza iz pristanišča v Marseillu do Maroka.

(80)

Francoski organi so v svojem obvestilu navedli, da je korziški urad za promet organ, pristojen za odobritev ukrepov.

(81)

Korziški urad za promet je oseba javnega prava industrijske in komercialne narave na regionalni ravni, ustanovljena z zakonom št. 91-428 z dne 13. maja 1991 o statutu korziškega regionalnega organa.

(82)

V členu L. 4420-20 splošnega zakonika o regionalnih in lokalnih organih (v nadaljnjem besedilu: splošni zakonik), ki določa naloge in pooblastila korziškega urada za promet, je poudarjeno, da je zadevni urad pod nadzorom korziškega regionalnega organa (ki je javni organ v skladu s členom L. 4421-1 splošnega zakonika (47)) (48). V skladu s členom L. 4420-20 splošnega zakonika korziškemu uradu za promet predseduje izvršni svetnik, ki ga imenuje predsednik izvršnega sveta korziškega regionalnega organa. Predstavnik države v korziškem regionalnem organu se samodejno udeležuje sestankov upravnega odbora korziškega urada za promet in je naslovnik njegovih odlokov. Korziški urad za promet upravlja direktor, ki je imenovan na predlog predsednika korziškega urada za promet s sklepom izvršnega sveta. Upravni odbor korziškega urada za promet sestavljajo predstavniki socialno-poklicnih organizacij in zlasti izvoljeni predstavniki korziške skupščine, ki je eden od organov korziškega regionalnega organa v skladu s členom L. 4422-1 splošnega zakonika.

(83)

V skladu s smernicami, ki jih je določil korziški regionalni organ (49), je korziški urad za promet odgovoren za razvoj, usklajevanje in izvajanje regionalne politike zračnega in pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo. Korziški urad za promet v skladu s členom L. 4420-20 splošnega zakonika z družbami, določenimi za opravljanje letov na zračnih povezavah oziroma prevozov na morskih povezavah, potrebnih za zagotavljanje ozemeljske kontinuitete, sklene pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, v katerih so določene tarife, pogoji izvajanja, kakovost storitev in postopki spremljanja.

(84)

Člen L. 4420-20 splošnega zakonika v zvezi s tem določa, da korziški urad za promet pogodbe financira z nepovratnimi sredstvi za ozemeljsko kontinuiteto iz člena L. 4425-26 splošnega zakonika, ki mu jih izplača korziški regionalni organ. Država ta nepovratna sredstva izplača korziškemu regionalnemu organu v skladu s členom L. 4425-23 splošnega zakonika. Z nepovratnimi sredstvi za ozemeljsko kontinuiteto v višini 187 milijonov EUR na leto se financira ureditev zračne in pomorske ozemeljske kontinuitete med Korziko in celino (50).

(85)

V tem oddelku so najprej opisani (i) postopki, ki so jih začeli francoski organi za opredelitev obstoja potrebe po gospodarski javni službi. Nato so opisane sklepne ugotovitve francoskih organov glede obstoja take potrebe po (ii) pomorskem potniškem prometu in (iii) pomorskem tovornem prometu.

(86)

Pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2021–2022 so prenehale veljati 31. decembra 2022 (uvodna izjava 69), zato so francoski organi od decembra 2021 analizirali, ali med uporabniki storitev pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo ter zlasti med pristaniščem v Marseillu in zadevnimi petimi korziškimi pristanišči še vedno obstaja potreba po gospodarski javni službi.

(87)

Francoski organi so navedli, da je bilo treba metodo za ugotavljanje, ali še vedno obstaja taka potreba po pomorskem tovornem in potniškem prometu, izvesti v treh fazah.

(88)

Prva faza je bila opredelitev in količinska določitev povpraševanja uporabnikov po storitvah pomorskega prevoza. V ta namen so francoski organi organizirali dve javni posvetovanji.

(89)

Cilj druge faze je bil ugotoviti, ali lahko trg v celoti ali delno zadosti opredeljenemu povpraševanju uporabnikov. Francoski organi so v zvezi s tem prav tako organizirali javno posvetovanje.

(90)

Francoski organi so za izvedbo teh prvih dveh faz pooblastili družbo za gospodarsko svetovanje Gecodia. Družba Gecodia je bila odgovorna zlasti za zbiranje in obdelavo informacij, zbranih od uporabnikov in prevoznikov, ter za pripravo povzetka odgovorov, prejetih po javnih posvetovanjih, ki jih je izvedel korziški urad za promet. Zadolžena je bila tudi za izvedbo dodatnih študij, da bi ugotovila, ali obstaja potreba po gospodarski javni službi v zvezi s pomorskim prevozom med Korziko in celinsko Francijo.

(91)

Družba Gecodia je ob koncu druge faze korziškemu uradu za promet predložila končno poročilo z dne 14. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: poročilo družbe Gecodia). V njem sta analizirana povpraševanje in ponudba na trgu ter sprejete sklepne ugotovitve o obstoju potrebe po gospodarski javni službi za pomorski prevoz med Korziko in celino.

(92)

Tretja faza je bila zasnovana tako, da bi pomagala opredeliti pristop, ki bi najmanj vplival na pravilno delovanje notranjega trga pri izpolnjevanju opredeljene potrebe po gospodarski javni službi. Cilj te zadnje faze je bil zagotoviti, da odločitve korziškega regionalnega organa o tem, kako izpolniti opredeljene potrebe po gospodarski javni službi, najmanj omejujejo konkurenco. Tretja faza bo opisana v oddelku 3.5.

(93)

Da bi francoski organi zaključili prvo fazo iz uvodne izjave 88, so 7. decembra 2021 začeli javno posvetovanje z uporabniki pomorskega tovornega in potniškega prometa na povezavah med pristaniščem v Marseillu in zadevnimi petimi korziškimi pristanišči (v nadaljnjem besedilu: posvetovanje z uporabniki).

(94)

V okviru posvetovanja, ki je trajalo en mesec, so bili vsi ti uporabniki in vse druge zainteresirane strani pozvani, naj predložijo svoje pripombe o zadevnih storitvah pomorskega prevoza. Posvetovanje z uporabniki je bilo objavljeno na spletnem mestu korziškega urada za promet ter predstavljeno v lokalnih in regionalnih medijih.

(95)

Vključevalo je več vprašalnikov, od katerih je vsak vseboval približno 20 vprašanj, naslovljenih na različne kategorije uporabnikov. Posvetovanju je bil priložen tudi dokument v podporo javni anketi, v katerem so bile navedene splošne značilnosti storitev pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo (51) ter na kratko in predhodno opisane različne kategorije uporabnikov pomorskega tovornega in potniškega prometa med Korziko in celinsko Francijo.

(96)

Francoski organi so 22. januarja 2022 začeli tudi enomesečno posvetovanje s celinskimi pristanišči (v Marseillu, Toulonu in Nici) (v nadaljnjem besedilu: posvetovanje s pristanišči). To posvetovanje je vključevalo vprašalnik, v katerem so pristaniški organi odgovarjali na vprašanja o značilnostih njihove infrastrukture za tovorni in potniški promet.

(97)

Da bi zaključili drugo fazo iz uvodne izjave 89, so francoski organi 19. januarja 2022 začeli pettedensko posvetovanje z izvajalci storitev pomorskega prevoza (v nadaljnjem besedilu: posvetovanje s prevozniki). To posvetovanje je bilo na voljo in dostopno na spletnem mestu korziškega regionalnega organa.

(98)

Francoski organi so na uvodni strani posvetovanja s prevozniki zadevne ladjarske družbe pozvali, naj pojasnijo svoje namere v zvezi z rednimi prevozi na povezavah s Korziko od 1. januarja 2023. Posvetovanje s prevozniki je vključevalo tudi vprašalnik, ki so ga morali prevozniki izpolniti. Predložen je bil tudi spremni dokument, v katerem je bila v celoti predstavljena vsebina dokumenta za podporo posvetovanju z uporabniki z dne 7. decembra 2021 (uvodna izjava 95) in na kratko predstavljeni rezultati posvetovanja z uporabniki. Nazadnje so bile v okviru posvetovanja zainteresirane ladjarske družbe pozvane, naj predložijo informacije o zmogljivosti, številu potnikov in količini tovora, ki bi jih lahko prevažale, če za obdobje med letoma 2023 in 2028 ne bi bila sklenjena pogodba o izvajanju gospodarske javne službe.

(99)

V tem pododdelku so opisane sklepne ugotovitve francoskih organov v zvezi z (i) obstojem povpraševanja uporabnikov pomorskega potniškega prometa med Korziko in celino ter (ii) opredelitvijo nedelovanja trga pri zadovoljevanju tega povpraševanja.

(100)

V naslednjih pododdelkih so opisane analize, ki so jih francoski organi opravili v zvezi s kvalitativnim povpraševanjem potnikov po pomorskem prevozu med Korziko in celino ter kvantitativnim povpraševanjem teh uporabnikov.

(101)

V tem pododdelku so najprej predstavljeni rezultati posvetovanja z uporabniki, nato so predstavljeni rezultati posvetovanja s pristanišči in nazadnje so predstavljene sklepne ugotovitve iz poročila družbe Gecodia, ki dopolnjujejo rezultate javnih posvetovanj.

(102)

Francoski organi so v dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki (uvodna izjava 95) najprej pojasnili, da je bilo, kar zadeva pomorski potniški promet (52), treba razlikovati med potniki, ki živijo na Korziki (53), in potniki nerezidenti (54). Menili so tudi, da med potniki, ki živijo na Korziki, obstaja posebno povpraševanje po pomorskem prevozu določene kategorije uporabnikov, in sicer potnikov, ki potujejo iz zdravstvenih razlogov (v nadaljnjem besedilu: potniki iz zdravstvenih razlogov), ki je bilo ločeno od splošnega povpraševanja potnikov. V dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki je bilo ugotovljeno tudi, da je korziški urad za promet v okviru pogodb o izvajanju gospodarske javne službe za obdobje 2021–2022 opredelil potrebo po gospodarski javni službi pomorskega prevoza za te kategorije uporabnikov.

(103)

V posvetovanju z uporabniki so bili zato uporabniki pozvani, naj izpolnijo dva vprašalnika: enega, namenjenega vsem potnikom (rezidentom in nerezidentom Korzike), in drugega, ki je bil bolj specifičen in namenjen samo potnikom iz zdravstvenih razlogov (55).

(104)

Vprašalnik, ki je bil poslan vsem potnikom (rezidentom/nerezidentom Korzike), je vseboval približno 20 vprašanj s predlaganimi odgovori (v nekaterih primerih so uporabniki lahko izbrali več odgovorov), čas, potreben za izpolnitev vprašalnika, pa je bil ocenjen na pet minut.

(105)

S prvim vprašanjem so bili uporabniki pozvani, naj predložijo informacije o pomorskih povezavah s Korziko, ki so jih uporabljali med pristaniščem v Marseillu in zadevnimi petimi korziškimi pristanišči (56). Vprašanja od št. 2 do št. 6 so se nanašala na informacije o profilu uporabnika (družbeno-poklicna kategorija, rezident/nerezident Korzike, razlogi za potovanje (57), pogostost potovanja (58) in potrebe glede potovanja (59)). Vprašanja od št. 7 do št. 9 so se nanašala na zadovoljstvo uporabnikov s časi odhoda s Korzike in prihoda nanjo (ali so bili časi ustrezni ali ne; če niso bili ustrezni, ali so potniki želeli zgodnejši ali poznejši odhod ali prihod) ter pogostostjo storitev pomorskega prevoza, ponujenih na uporabljenih pomorskih povezavah. Vprašanja od št. 10 do št. 14 so se nanašala na tarifo za zadevne storitve za rezidente Korzike in so bila namenjena predvsem ugotavljanju, ali je ta tarifa ustrezna ali pa bi jo bilo treba spremeniti.

(106)

Z vprašanji od št. 15 do št. 19 so bili uporabniki pozvani, naj podajo pripombe o alternativah pristanišču v Marseillu, ki bi jih lahko uporabili. Namen teh vprašanj je bil zlasti ugotoviti:

(107)

Vprašanja od št. 20 do št. 22 so se nanašala na zamenljivost med pomorskim in zračnim prevozom. Natančneje, namen teh vprašanj je bil ugotoviti, kako pogosto so uporabniki primerjali lete in prevoze po morju ob rezervaciji (63), kakšen je bil glavni razlog za izbiro potovanja z ladjo namesto z letalom (64), in ali bi bili v primeru 5–10-odstotnega zvišanja tarife pripravljeni uporabiti storitve zračnega prevoza (da ali ne).

(108)

Vprašalnik za potnike iz zdravstvenih razlogov je vseboval posebna vprašanja in vprašanja, enaka tistim iz splošnega vprašalnika (uvodna izjava 103) (65). Med posebnimi vprašanji se je vprašanje št. 3 nanašalo na starostno skupino uporabnikov; vprašanje št. 4 se je nanašalo na število povratnih voženj, ki jih letno opravijo uporabniki; vprašanje št. 5 se je nanašalo na prisotnost ali odsotnost spremljevalca; vprašanje št. 6 se je nanašalo na potrebo po kabini in parkirnem mestu na krovu plovila; vprašanje št. 7 se je nanašalo na opravljeno zdravljenje; vprašanje št. 12 pa se je nanašalo na raven kritja zdravstvenega zavarovanja za stroške, povezane z zdravljenjem.

(109)

Na splošno so vprašalniki uporabnikom omogočili pošiljanje prispevkov v obliki prostega besedila na e-poštni naslov consultationpublique@ofc-corse.fr.

(110)

Francoski organi navajajo, da so na posvetovanje z uporabniki prejeli več kot 1 000 odgovorov, od katerih jih je bilo 987 uporabnih (686 od potnikov rezidentov in 301 od potnikov nerezidentov Korzike).

(111)

Nasprotno je bilo na vprašalnik, naslovljen na potnike iz zdravstvenih razlogov, prejetih le 42 odgovorov. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov francoski organi rezultatov tega posvetovanja niso upoštevali.

(112)

Odgovore na vprašalnik, ki so ga francoski organi poslali vsem potnikom, je mogoče povzeti, kot sledi:

(113)

Iz povzetka je razvidno tudi, da 54 % potnikov rezidentov (41 % nerezidentov) sistematično primerja prevoze, ki so na voljo v pristanišču v Marseillu, z drugimi celinskimi pristanišči (69). Vendar se stopnje primerjave med povezavami razlikujejo: na nekaterih povezavah, kot sta Marseille–L’Île-Rousse ali Marseille–Porto-Vecchio, sodelujoči rezidenti prevoze sistematično primerjajo z drugimi prevozi, ki so na voljo v celinskih pristaniščih (70 % oziroma 60 % za rezidente, 66 % oziroma 35 % za nerezidente), stopnje primerjave za povezavo Marseille–Propriano pa so nizke (70).

(114)

Poleg tega je ne glede na zadevno povezavo glavni razlog za to, da se potniki rezidenti in potniki nerezidenti odločijo za pristanišče v Marseillu, bližina njihovega končnega namembnega kraja (53 % oziroma 50 %). V primeru hipotetičnega 5–10-odstotnega zvišanja tarife za prevoz po morju iz Marseilla vsaj 60 % sodelujočih (rezidentov in nerezidentov) navaja, da bi se bili pripravljeni preusmeriti na pristanišče v Toulonu, 35 % pa tudi na pristanišče v Nici (71). Leta 2019 je skoraj 70 % sodelujočih rezidentov za potovanja na Korziko in z nje uporabljalo pristanišče v Toulonu ali Nici (v primerjavi z 52 % sodelujočih nerezidentov) (72). Glavni razlog za uporabo teh dveh drugih pristanišč so nižje tarife prek Toulona ali Nice (57 % rezidentov, 56 % nerezidentov) (73).

(115)

Nazadnje, kar zadeva zamenljivost med zračnim in pomorskim prevozom, je posvetovanje z uporabniki pokazalo, da 56 % potnikov rezidentov (79 % nerezidentov) ob rezervaciji letov ni primerjalo s potovanji z ladjo (74). Ti deleži so večji za nekatere povezave, kot je povezava Marseille–Propriano (75). Kar zadeva vprašanje št. 21 (uvodna izjava 107), je glavni razlog za to, da so rezidenti (83 % vprašanih) in nerezidenti Korzike (76 %) na vseh povezavah namesto letalskega prevoza izbrali prevoz po morju, potreba po potovanju z vozilom. Kar zadeva možnost preusmeritve na zračni prevoz v primeru hipotetičnega 5–10-odstotnega zvišanja cene prevoza po morju, je nekaj več kot polovica sodelujočih v posvetovanju navedla, da se ne bi preusmerili (76).

(116)

Vprašalnik, ki je bil priložen posvetovanju s pristanišči, je vseboval tri dele o potniškem prometu.

(117)

V prvem delu vprašalnika (vprašanja od št. 1.1 do št. 1.5) so bili pristaniški organi pozvani, naj predložijo pripombe o značilnostih povpraševanja uporabnikov, kot so opredeljene in predstavljene v dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki (uvodna izjava 95). Natančneje, v prvem delu so bili organi pozvani, naj:

(118)

V drugem delu vprašalnika so bili pristaniški organi pozvani, naj predložijo popoln opis pristaniške infrastrukture, ki bi jo verjetno dodelili za storitve pomorskega prevoza med Korziko in celino.

(119)

V tretjem delu (vprašanja od št. 4.1 do št. 4.8) so pristaniški organi v bistvu odgovarjali na vprašanja o zmogljivosti svoje infrastrukture za obvladovanje potniškega prometa. Natančneje, pozvani so bili, naj navedejo:

(120)

Francoski organi so zbrali prispevke pristaniških organov v Toulonu (gospodarska zbornica departmaja Var) in Nici (gospodarska zbornica Azurne obale v Nici). Med formalnim postopkom preiskave so pojasnili tudi, da je pristaniški organ v Marseillu (Grand Port Maritime de Marseille) 21. decembra 2021 v okviru posvetovanja z uporabniki že predložil prispevek v obliki prostega besedila in da je isti prispevek predložil v odgovor na posvetovanje s pristanišči, ne da bi posebej odgovoril na vprašalnik, ki je bil predložen v okviru navedenega posvetovanja. Vendar so pojasnili, da je prispevek pristanišča v Marseillu vseboval ustrezne informacije, zahtevane v vprašalniku za pristanišča (83).

(121)

Kar zadeva prvi del vprašalnika, nobeno od treh pristanišč ni izpodbijalo razlikovanja med različnimi kategorijami potnikov, ki jih je opredelila Francija. Kar zadeva zbirni območji pristanišč v Marseillu in Toulonu, zadevni pristanišči menita, da privabljata stranke iz vse Francije in od drugod, pristanišče v Nici pa navaja, da je njegovo zbirno območje zlasti regionalno.

(122)

Vsa tri pristanišča menijo, da je njihova pristaniška infrastruktura zamenljiva v smislu potniškega prometa. Kar zadeva konkurenco med celinskimi pristanišči, pristanišči v Toulonu in Marseillu navajata, da si odkrito konkurirata, pri čemer pristanišče v Toulonu trdi, da je „nesporno vodilno v potniškem prometu“. Tako kot pristaniški organ v Nici poudarjata, da pristanišče v Nici zaostaja za pristaniščema v Marseillu in Toulonu zaradi znatnega zmanjšanja potniškega prometa v zadnjih letih.

(123)

Kar zadeva tretji del vprašalnika, je:

(124)

Poleg tega so francoski organi med formalnim postopkom preiskave pojasnili tudi, da je korziški pristaniški organ, tj. gospodarska zbornica Korzike, 7. januarja 2022 v okviru posvetovanja z uporabniki predložila tudi prispevek v obliki prostega besedila. Ta prispevek v obliki prostega besedila je vseboval informacije o značilnostih zadevnih petih korziških pristanišč, ki se uporabljajo za storitve pomorskega prevoza na Korziko.

(125)

Gospodarska zbornica Korzike ne navaja posebnih omejitev v potniškem prometu. Vendar omenja precejšnjo prezasedenost korziških pristanišč, zlasti v Bastii (kritične razmere skozi vse leto) ter v Ajacciu in Porto-Vecchiu (visoka stopnja zasedenosti poleti).

(126)

Francoski organi so družbi Gecodia poleg javnih posvetovanj naročili tudi izvedbo dodatnih analiz povpraševanja potnikov po storitvah pomorskega prevoza na Korziko. Sklepne ugotovitve teh analiz so opisane v pododdelkih spodaj.

(127)

Prvič, v poročilu družbe Gecodia je bilo analizirano, ali je mogoče z vidika potnikov šteti, da lahko potovanje z letalom nadomesti potovanje z ladjo, da bi se zadovoljile potrebe po prevozu med Korziko in celinsko Francijo. V poročilu je ugotovljeno, da to ni mogoče.

(128)

Ta sklepna ugotovitev je v poročilu družbe Gecodia, prvič, utemeljena na praksi odločanja Evropske komisije (86), v skladu s katero pri potnikih, ki potujejo z lastnim vozilom ali z veliko prtljage, zamenljivosti praktično ni. To velja za Korziko, saj je razmerje med številom potnikov in številom lahkih vozil vseh vrst na ladjah približno 0,7 za potnike rezidente in 0,4 za potnike nerezidente (87).

(129)

Drugič, poročilo družbe Gecodia se sklicuje na rezultate posvetovanja z uporabniki, ki večinoma kažejo, da zračni in pomorski prevoz z vidika uporabnikov nista zamenljiva (uvodna izjava 115).

(130)

Tretjič, v poročilu družbe Gecodia je navedeno, da so potovanja z ladjo precej daljša od potovanj z letalom (od 6 do 12 ur, odvisno od pristanišč, večinoma ponoči, v primerjavi z eno uro z letalom) (88). Enako velja za pogostost, saj so zračni prevozi precej pogostejši kot pomorski (89). V skladu s poročilom družbe Gecodia potovanja z ladjo torej ni mogoče šteti za alternativo za potnike s časovnimi omejitvami.

(131)

Francoski organi so na podlagi poročila družbe Gecodia ugotovili, da obstaja kvalitativno povpraševanje po pomorskem prevozu med rezidenti in nerezidenti Korzike, ki potujejo med Korziko in celinsko Francijo.

(132)

V poročilu družbe Gecodia je bilo analizirano, ali obstaja bistvena razlika v povpraševanju po pomorskem potniškem prevozu glede na profil uporabnika ali njihovo izbiro pristanišča prihoda na celino.

(133)

V poročilu družbe Gecodia je najprej ugotovljeno, da je treba v zvezi s pomorskim prevozom potnikov med Korziko in celinsko Francijo razlikovati med potniki, ki živijo na Korziki, in potniki nerezidenti. V skladu s poročilom:

(134)

Iz teh razlogov se povpraševanje po pomorskem prevozu med rezidenti Korzike na splošno razlikuje od povpraševanja med nerezidenti.

(135)

Poleg tega je v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da z geografskega vidika:

(136)

Francoski organi so na potnike iz zdravstvenih razlogov naslovili poseben vprašalnik, da bi opredelili morebitne značilnosti povpraševanja te kategorije uporabnikov. Prejeli so le nekaj izpolnjenih vprašalnikov (uvodna izjava 111). Zato so naročili dodatno analizo pri družbi Gecodia, da bi preverili, ali obstaja posebno povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov.

(137)

Poročilo družbe Gecodia se najprej sklicuje na pravni okvir, ki ureja potovanja iz zdravstvenih razlogov med Korziko in celino. V poročilu je pojasnjeno, da prevoz iz zdravstvenih razlogov med Korziko in celino ureja usklajena politika javnih organov. Korziški regionalni organ, država (prek korziške regionalne agencije za zdravje) in zavoda za zdravstveno zavarovanje (prek skladov primarnega zdravstvenega zavarovanja Corse-du-Sud (2A) in Haute-Corse (2B) – v nadaljnjem besedilu: sklada CPAM) so sprejeli usklajene ukrepe za zmanjšanje ovir pri dostopu do zdravstvenega varstva za Korzičane, ki potrebujejo ali nadaljujejo zdravljenje, ki na Korziki ni na voljo.

(138)

V skladu s poročilom družbe Gecodia pravila, ki urejajo kritje stroškov prevoza, temeljijo na členih R. 322-10 do R. 322-10-9 zakonika o socialni varnosti. V členu R. 322-10 zakonika o socialni varnosti so našteti primeri, v katerih se lahko stroški prevoza zavarovane osebe, ki mora potovati zaradi zdravljenja ali opravljanja pregledov, ki ustrezajo njenemu zdravstvenemu stanju, krijejo iz sistema zdravstvenega zavarovanja (92). To vključuje primere, ko zavarovana oseba uporablja prevoz za potovanje na lokacijo, ki je oddaljena več kot 150 km, kar velja za zavarovano osebo, ki s Korzike na celino potuje zaradi zdravljenja. Člen R. 322-10-2 zakonika o socialni varnosti določa, da mora zavarovana oseba za kritje stroškov prevoza iz sistema zdravstvenega zavarovanja v vseh primerih „predložiti napotno listino za prevoz, ki jo izda zdravnik, in račun, ki ga izda prevoznik, ali dokazilo o prevozu. Na napotni listini, ki jo izda zdravnik, mora biti naveden razlog za prevoz in način prevoza, ki se uporabi“.

(139)

V poročilu družbe Gecodia je ugotovljeno, da je zdravnik tisti, ki določi najprimernejši način prevoza za pacienta glede na njegovo zdravstveno stanje in stopnjo avtonomije (člen L. 322-5 zakonika o socialni varnosti), in da mora to izbiro predhodno odobriti sklad CPAM. Poleg tega člen R. 322-10-4 zakonika o socialni varnosti zahteva, da se opravi zdravniški pregled, s katerim se preveri, da zdravljenja ni mogoče zagotoviti v objektu, ki je oddaljen največ 150 km. Povedano drugače, v skladu s poročilom družbe Gecodia so zajeti le stroški prevoza za specializacije ali zdravljenja, ki na Korziki niso na voljo. Nazadnje, člen R. 322-10-5 zakonika o socialni varnosti določa, da se povračilo stroškov prevoza izračuna na podlagi razdalje med začetnim krajem oskrbe pacienta in najbližjo predpisano zdravstveno ustanovo.

(140)

Francoski organi so na podlagi teh informacij prišli do dveh sklepnih ugotovitev.

(141)

Prvič, uporabljeni način prevoza, tj. čoln ali letalo, predpiše zdravnik, odobriti pa ga morata sklada CPAM za povračilo stroškov prevoza. Potniki iz zdravstvenih razlogov torej ne morejo izbrati načina prevoza, če želijo, da se jim povrnejo stroški prevoza.

(142)

Po mnenju francoskih organov to dokazuje, da z vidika potnikov iz zdravstvenih razlogov zračni in pomorski prevoz nista medsebojno zamenljiva. Izbira enega ali drugega načina prevoza jim je naložena v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ki ureja povračilo zdravstvenih stroškov.

(143)

Drugič, do potovanja iz zdravstvenih razlogov, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, so upravičeni pacienti, ki ne morejo najti ustreznega zdravljenja na Korziki in morajo zato nujno odpotovati na celino, da bi bili tam ustrezno zdravljeni. V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da mora biti ustrezno zdravljenje v skladu z zakonom zagotovljeno v zdravstvenem centru, ki je geografsko najbližji kraju, kjer pacient prejme zdravstveno oskrbo na Korziki. V zadevnem poročilu se zato predpostavlja, da so potniki iz zdravstvenih razlogov zelo občutljivi na razdaljo in dajejo prednost pristaniščem v krajih z najbližjim predpisanim zdravstvenim centrom, da se izognejo temu, da jim sklada CPAM ne povrneta potnih stroškov ali jih povrneta le delno.

(144)

V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da na Korziki ni na voljo vrsta zdravstvenih storitev, povezanih z bolnišničnimi dejavnostmi na področju medicine, kirurgije in porodništva, nadaljnje oskrbe in rehabilitacije ter psihiatrije. Francoski organi so na podlagi podatkov, ki jih je zbrala tehnična agencija za informacije o hospitalizaciji (v nadaljnjem besedilu: agencija ATIH) za obdobje 2015–2020, potrdili, da pacienti, ki živijo na Korziki in prejemajo tako oskrbo, le-to prejemajo na celini. Podatki iz poročila družbe Gecodia kažejo, da so rezidenti Korzike v povprečju letno opravili skoraj 15 000 bolnišničnih obiskov (na področju medicine, kirurgije in porodništva) v celinski Franciji, od tega dve tretjini v departmaju Bouches-du-Rhône (Marseille), da so v celinski Franciji preživeli skoraj 34 000 dni na leto zaradi zdravljenja v obliki nadaljnje oskrbe in rehabilitacije, od tega polovica v departmaju Bouches-du-Rhône, in da so bili vključeni v skoraj 1 700 psihiatričnih zdravljenj na leto, od tega skoraj polovico v departmaju Bouches-du-Rhône.

(145)

Na podlagi tega je v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da obstaja posebno povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov po pomorskem prevozu med Korziko in celinsko Francijo, zlasti ob upoštevanju pogojev za povračilo stroškov prevoza in lokacije ustreznih centrov za zdravljenje, ki na Korziki niso na voljo.

(146)

V poročilu družbe Gecodia so bile obravnavane tudi potrebe potnikov iz zdravstvenih razlogov glede namembnega kraja na celinski Franciji.

(147)

V zvezi s tem so francoski organi sklada CPAM zaprosili za podatke o številu zahtevkov za predhodno odobritev, ki sta jih sprejela za kritje stroškov prevoza v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja. V skladu s podatki, pridobljenimi od sklada CPAM 2A (odobrenih je bilo več kot 15 000 dovoljenj) (93), se jih je več kot 80 % nanašalo na eno ali več potovanj v Marseille, v primerjavi z manj kot 14 % v Nico, 1,1 % v Pariz in manj kot 0,3 % v Toulon (94).

(148)

V poročilu družbe Gecodia je bilo zato ugotovljeno, da se povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov verjetno nanaša le na celinska pristanišča v bližini njihovega končnega namembnega kraja na celini (predpisane ustanove za oskrbo). Velika večina potnikov iz zdravstvenih razlogov potuje v Marseille.

(149)

Francoski organi so se pri količinski opredelitvi povpraševanja potnikov (rezidentov in nerezidentov Korzike) oprli na pretekle podatke in projekcije za obdobje 2023–2030.

(150)

Francoski organi so preteklo povpraševanje med potniki rezidenti in nerezidenti Korzike analizirali na podlagi razpoložljivih podatkov za obdobje 2016–2021. Kar zadeva pričakovano povpraševanje za obdobje 2023–2030, so pripravili projekcije na podlagi povpraševanja, ugotovljenega v letu 2019 (na leti 2020 in 2021 je vplivala kriza zaradi COVID-19). Spremembo povpraševanja potnikov rezidentov in nerezidentov po pomorskem prevozu so ocenili na podlagi povprečne letne stopnje rasti povpraševanja po prevozu v dolgoročnem obdobju (2015–2030), ki jo je julija 2016 objavilo ministrstvo za ekološki prehod (95) in je bila posodobljena oktobra 2021 (96).

(151)

Pričakovano povpraševanje po pomorskem prevozu v letu 2030 je predstavljeno v preglednici 14.

Preglednica 14

Povpraševanje potnikov po posamezni povezavi v letu 2030

(152)

Kar zadeva potnike iz zdravstvenih razlogov, francoski organi niso imeli neposrednih podatkov o številu prepeljanih pacientov in spremljevalcev, njihovem namembnem kraju ali uporabljenem načinu prevoza. V zvezi s tem je v poročilu družbe Gecodia navedeno, da so bili k predložitvi teh podatkov pozvani korziška regionalna agencija za zdravje in sklada CPAM. Korziška regionalna agencija za zdravje je navedla, da teh informacij nima. Sklada CPAM sta pojasnila, da njun informacijski sistem ne zagotavlja zanesljivih in popolnih podatkov.

(153)

Francoski organi so zato oceno teh potovanj rekonstruirali na podlagi posrednih podatkov.

(154)

Francoski organi so se najprej oprli na podatke agencije ATIH (uvodna izjava 144) o številu zdravljenj ali bivanj (za zdravljenja, ki niso na voljo na Korziki), registriranih za rezidente Korzike v celinski Franciji (natančneje v regiji Provansa – Alpe – Azurna obala, kjer so mesta Marseille, Toulon in Nica). Število potnikov iz zdravstvenih razlogov in spremljevalcev so ocenili na podlagi števila zdravljenj ali bivanj, registriranih za dejavnosti nadaljnje oskrbe in rehabilitacije, medicine, kirurgije in porodništva ter psihiatrije za rezidente Korzike v celotni regiji Provansa – Alpe – Azurna obala (97). Skupno so ocenili, da je zdravstvene storitve, povezane z dejavnostmi nadaljnje oskrbe in rehabilitacije, medicine, kirurgije in porodništva ter psihiatrije, na leto potrebovalo povprečno 65 000 potnikov iz zdravstvenih razlogov. Samo za departma Bouches-du-Rhône (Marseille) je bilo v obdobju 2015–2019 povprečno letno zabeleženih okoli 53 000 potnikov.

(155)

Ta ocena vključuje tudi spremljevalce. Francoski organi so ocenili, da je bil en spremljevalec sistematično prisoten pri potnikih iz zdravstvenih razlogov, mlajših od 19 let in starejših od 75 let, v drugih starostnih skupinah pa je imel spremstvo en potnik od dveh. Zato so ugotovili, da (povratna) vožnja korziškega pacienta iz zdravstvenih razlogov ob upoštevanju potrebe po spremljevalcih dejansko pomeni potrebo po prevozu 1,4 potnika (povratna vožnja). Po mnenju Francije je bila ta predpostavka skladna z empiričnimi podatki, zbranimi pri skladu CPAM 2A, saj je od 15 237 zahtevkov za predhodno odobritev, ki jih je sprejel zadevni sklad, 41,5 % (6 318) zahtevkov vključevalo spremljevalca, od teh 6 318 zahtevkov pa jih je 7,5 % vključevalo še drugega spremljevalca.

(156)

Francoski organi so nato ocenili število potovanj po morju na dva načina.

(157)

Prvi pristop je bil, da se število potnikov iz zdravstvenih razlogov pridobi tako, da se od ocenjenega skupnega števila potnikov iz zdravstvenih razlogov odšteje število potnikov iz zdravstvenih razlogov, ki so potovali z letalom. Iz podatkov o potnikih iz zdravstvenih razlogov, ki so potovali z letalom med Korziko in departmajem Bouches-du-Rhône (Marseille), ki so na voljo francoskim organom za obdobje 2016–2019 (98), je razvidno, da je letalski prevoz v povprečju uporabilo približno 38 000 potnikov na leto (približno 70 % ocenjenega skupnega števila 53 000 potnikov iz zdravstvenih razlogov, uvodna izjava 154). Francoski organi so na podlagi teh izračunov sklenili, da lahko pomorski prevoz predstavlja do 30 % potovanj potnikov iz zdravstvenih razlogov v departma Bouches-du-Rhône.

(158)

Drugi pristop je bil analizirati 15 237 zahtevkov za predhodno odobritev, ki so jih rezidenti Korzike med letoma 2020 in 2021 poslali skladu CPAM 2A za povračilo stroškov prevoza, povezanih s potovanjem iz zdravstvenih razlogov. Analiza teh zahtev za predhodno odobritev, ki morajo vključevati napotno listino, ki jo izda zdravnik in na kateri je naveden način prevoza, ki ga zdravnik predpiše glede na bolnikovo stanje (uvodne izjave 136 do 148), je pokazala, da so se približno 4 % teh zahtev nanašali na pomorski prevoz.

(159)

Na podlagi teh dveh pristopov se delež potnikov iz zdravstvenih razlogov, ki potujejo z ladjo, od skupnega števila potnikov iz zdravstvenih razlogov, ki potujejo v Marseille, giblje med 4 % in 30 %. Francoski organi so za uskladitev obeh pristopov in zagotovitev konservativne ocene obsega povpraševanja teh potnikov nazadnje ocenili, da je z ladjo potovalo 10 % potnikov iz zdravstvenih razlogov (približno 5 400 potnikov iz zdravstvenih razlogov na leto od skupno 53 000 potnikov iz zdravstvenih razlogov na leto, ki so jih francoski organi ocenili za departma Bouches-du-Rhône leta 2019).

(160)

Nazadnje so francoski organi število potnikov iz zdravstvenih razlogov razporedili med različna korziška pristanišča na podlagi razčlenitve dejavnosti na področju medicine, kirurgije in porodništva po regijah (njihov zemljevid je na voljo na spletnem mestu agencije ATIH).

(161)

Francoski organi so za oceno letnega povpraševanja potnikov iz zdravstvenih razlogov, ki ga je treba zadovoljiti med letoma 2023 in 2030, menili, da bi ob upoštevanju pričakovanega povečanja prebivalstva in staranja prebivalstva na eni strani ter razvoja zagotavljanja zdravstvenega varstva na Korziki na drugi strani predvideno povpraševanje med letoma 2023 in 2030 ostalo stabilno na podlagi potovanj potnikov iz zdravstvenih razlogov, ocenjenih za leto 2019. V preglednici 15 je prikazana ocena potovanj iz zdravstvenih razlogov z ladjo med korziškimi pristanišči in pristaniščem v Marseillu.

Preglednica 15

Ocenjena potovanja pacientov, ki živijo na Korziki, iz zdravstvenih razlogov in njihovih spremljevalcev (letnih potnikov) z ladjo med Korziko in Marseillem

(162)

Francoski organi so po oceni kvalitativnega in kvantitativnega povpraševanja različnih kategorij uporabnikov pomorskega potniškega prometa med Korziko in celinsko Francijo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri bi lahko ponudba na trgu zadostila temu povpraševanju.

(163)

Posvetovanje s prevozniki je najprej vključevalo vprašalnik, ki je vseboval štiri splošna vprašanja o prevozu potnikov:

(164)

Če je bil odgovor na tretje vprašanje pozitiven za eno ali več povezav, je bil v vprašalniku nato predlagan seznam podrobnejših vprašanj o storitvi, ki bi jo prevoznik uvedel. Prevozniki so morali te informacije predložiti za vsako povezavo, za katero so navedli, da lahko na njej ponudijo komercialno storitev v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019.

(165)

Če je na primer prevoznik navedel, da lahko opravlja komercialno storitev na povezavi Marseille–Ajaccio, je moral odgovoriti na naslednja vprašanja:

(166)

V posvetovanju s prevozniki so sodelovali trije prevozniki: družbe Corsica Linea, La Méridionale in Corsica Ferries.

(167)

Družbi Corsica Linea in La Méridionale sta navedli, da v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 ne bi ponujali nobenih komercialnih storitev med Korziko in celinsko Francijo.

(168)

Družba Corsica Ferries je predstavila komercialno storitev, ki bi jo izvajala, če ne bi bilo pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe za potniški prevoz. V podporo izpolnjenemu vprašalniku je predložila več Excelovih datotek, v katerih so bile med drugim podrobno opisane zmogljivosti njenih plovil in komercialna storitev, ki bi jo zagotavljala.

(169)

Družba Corsica Ferries je v odgovoru na prvo vprašanje posvetovanja s prevozniki poudarila, da so bili njeni odgovori na vprašalnik in Excelova datoteka s podatki o njeni prevozni storitvi pripravljeni, ker v dokumentih, ki jih je predložil korziški regionalni organ, niso bile navedene potrebe in zahteve glede ozemeljske kontinuitete. Zaradi teh negotovosti v Excelovi datoteki s podatki o zmogljivosti svojih plovil ni modelirala nobenega povečanja ali zmanjšanja zmogljivosti, ponujene v obdobju 2023–2028: sporočena zmogljivost je bila zato enaka v celotnem analiziranem obdobju.

(170)

Družba Corsica Ferries je v odgovoru na četrto vprašanje navedla, da bi brez pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe od 1. januarja 2023 opravljala storitve potniškega prevoza med vsemi celinskimi pristanišči (v Marseillu, Nici in Toulonu) in vsemi korziškimi pristanišči, razen pristaniščem Propriano. Natančneje, ponujala bi dnevne in nočne komercialne storitve (tovorne in potniške), ki bi zajemale:

(171)

Družba Corsica Ferries je francoske organe obvestila, da ima floto 13 plovil, ki niso dodeljena za določeno povezavo. Navedla je tudi, da se bo 15 % njenih prevozov na vseh povezavah izvajalo podnevi (odhod med 6.00 in 16.00 za prihod med 14.00 in polnočjo v obe smeri).

(172)

Kar zadeva zmogljivost njenih plovil za storitve potniškega prevoza, je družba Corsica Ferries francoskim organom predložila informacije, navedene v preglednici 16.

Preglednica 16

Potencialna storitev družbe Corsica Ferries v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 (letni potniki) brez pogodb o izvajanju gospodarske javne službe

(173)

Družba Corsica Ferries je navedla tudi, da bi njena ponudba (iz pristanišča v Marseillu) veljala le, če ne bi bilo pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe med Korziko in celino.

(174)

Francoski organi so po analizi zmogljivosti, ki bi jo družba Corsica Ferries uporabila, ugotovili, da bi lahko trg brez pogodb o izvajanju gospodarske javne službe zadostil predvidenemu povpraševanju potnikov rezidentov (razen potnikov iz zdravstvenih razlogov) in nerezidentov po storitvah pomorskega prevoza med pristanišči Ajaccio, Bastia, L’Île-Rousse in Porto-Vecchio v obdobju 2023–2028 ter francoskimi celinskimi pristanišči.

(175)

Vendar francoski organi ugotavljajo, da družba Corsica Ferries ne bi opravljala prevoza do pristanišča Propriano. Zato ugotavljajo, da obstaja popolno nedelovanje trga za pomorski prevoz med pristaniščem Propriano in francoskimi celinskimi pristanišči za potnike rezidente in za potnike nerezidente.

(176)

Francoski organi v zvezi s povpraševanjem potnikov iz zdravstvenih razlogov menijo tudi, da bi družba Corsica Ferries prevoze do pristanišča v Marseillu opravljala le dvakrat tedensko iz pristanišč Ajaccio in Bastia ter trikrat mesečno iz pristanišč Porto-Vecchio in L’Île-Rousse. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 170, družba Corsica Ferries ne bi opravljala prevoza do pristanišča Propriano. Zato menijo, da se storitev, ki jo je ponujala družba Corsica Ferries, ni dovolj redno opravljala v pristanišče v Marseillu, ki je najprimernejše pristanišče za potnike iz zdravstvenih razlogov.

(177)

Francoski organi so ob upoštevanju nedelovanja trga med pristaniščem Propriano in francoskimi celinskimi pristanišči za pomorski prevoz potnikov rezidentov in nerezidentov ugotovili, da obstaja potreba po gospodarski javni službi, ki pokriva celotno ocenjeno kvantitativno povpraševanje med letoma 2023 in 2030 iz pristanišča Propriano ali vanj, kot je navedeno v preglednici 14.

(178)

Francoski organi so ob upoštevanju nedelovanja trga med vsakim od korziških pristanišč in pristaniščem v Marseillu za pomorski prevoz potnikov iz zdravstvenih razlogov zaradi neustreznosti prevoznih storitev, ki bi jih opravljala družba Corsica Ferries, ugotovili, da obstaja potreba po gospodarski javni službi, ki pokriva celotno povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov, ki potujejo v Marseille med letoma 2023 in 2030, kot je navedeno v preglednici 15.

(179)

V tem pododdelku so opisane sklepne ugotovitve francoskih organov v zvezi z (i) obstojem povpraševanja uporabnikov pomorskega tovornega prometa med Korziko in celino ter (ii) opisom nedelovanja trga pri zadovoljevanju tega povpraševanja.

(180)

V naslednjih pododdelkih so opisane analize, ki so jih francoski organi opravili v zvezi s kvalitativnim povpraševanjem uporabnikov pomorskega tovornega prometa med Korziko in celino ter kvantitativnim povpraševanjem teh uporabnikov.

(181)

V tem pododdelku so najprej predstavljeni rezultati posvetovanja z uporabniki, nato so predstavljeni rezultati posvetovanja s pristanišči in nazadnje so predstavljene sklepne ugotovitve iz poročila družbe Gecodia, ki dopolnjujejo rezultate javnih posvetovanj.

(182)

Francoski organi so v dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki (uvodna izjava 95) predhodno razlikovali med prevozom vlečenega in nevlečenega tovora (102).

(183)

Posvetovanje z uporabniki je vključevalo vprašalnik, naslovljen na vse uporabnike pomorskega tovornega prometa. Vprašalnik je vseboval seznam približno 20 vprašanj s predlaganimi odgovori (v nekaterih primerih so lahko uporabniki označili več odgovorov), čas, potreben za njegovo izpolnitev, pa je bil ocenjen na pet minut.

(184)

Prva tri vprašanja so se nanašala na splošne informacije o profilih uporabnikov. S prvim vprašanjem so bili uporabniki pozvani, naj predložijo informacije o pomorskih povezavah s Korziko, ki so jih uporabljali med pristaniščem v Marseillu in zadevnimi petimi korziškimi pristanišči (103). Namen drugega vprašanja je bil pridobiti informacije o sektorju dejavnosti uporabnikov in poštni številki njihovega sedeža. V odgovoru na tretje vprašanje so uporabniki podali svoje mnenje o razlikovanju med prevozom vlečenega tovora in prevozom nevlečenega tovora ter navedli informacije o količini vlečenega in/ali nevlečenega tovora, ki so ga na zadevni povezavi prepeljali leta 2019.

(185)

Vprašanja od št. 4 do št. 13 so se nanašala na zadovoljstvo uporabnikov s storitvami pomorskega prevoza na zadevnih povezavah. Natančneje, vprašanja so bila:

(186)

Z vprašanji od št. 14 do št. 20 so bili uporabniki pozvani, naj podajo oceno izbire celinskega pristanišča za storitev. Natančneje, ta vprašanja so bila:

(187)

Nazadnje je bilo z vprašanjem št. 21 uporabnikom zastavljeno vprašanje o ustreznosti prevozne storitve, pri kateri se uporabljajo plovila, ki so v celoti namenjena tovornemu prometu (ro-ro ladje), v primerjavi s sedanjo storitvijo (ro-ro potniške ladje).

(188)

Francoski organi so do konca obdobja posvetovanja prejeli le pet izpolnjenih vprašalnikov. Glede na to majhno število je družba Gecodia neposredno stopila v stik z več prevoznimi in logističnimi podjetji, ki uporabljajo storitve pomorskega tovornega prometa med Korziko in celino, da bi z njimi vprašalnike izpolnila neposredno prek telefona.

(189)

Francoski organi navajajo, da je družba Gecodia stopila v stik z 21 prevoznimi podjetji, ki predstavljajo približno 90 % celotnega tovornega prometa z nevlečenim tovorom in 70 % tovornega prometa z vlečenim tovorom med Korziko in celino. Prevozniki, ki so bili vključeni v raziskavo, so uporabljali predvsem povezave iz Marseilla, več kot polovica pa je uporabljala tudi povezave iz Toulona. Odgovore so podali za vsako od povezav, ki so jih uporabljali med Korziko (za vsako od korziških pristanišč) in celino (za vsako od celinskih pristanišč), ter za vsako vrsto tovora (vlečeni in nevlečeni tovor).

(190)

Kar zadeva nevlečeni tovor (109), se lahko izpolnjeni vprašalniki povzamejo na naslednji način:

(191)

Kar zadeva vlečeni tovor, se lahko izpolnjeni vprašalniki povzamejo na naslednji način:

(192)

Vprašalnik, ki je bil priložen posvetovanju s pristanišči, je vseboval tri dele o tovornem prometu.

(193)

V prvem delu vprašalnika so bili pristaniški organi pozvani, naj predložijo pripombe o značilnostih povpraševanja uporabnikov, opredeljenih in predstavljenih v dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki (uvodna izjava 95). Natančneje, v prvem delu so bili pristaniški organi pozvani, naj:

(194)

V drugem delu vprašalnika so bili pristaniški organi pozvani, naj predložijo popoln opis pristaniške infrastrukture, ki bi jo verjetno uporabljali za storitve pomorskega prevoza med Korziko in celinsko Francijo.

(195)

V tretjem delu (vprašanja od št. 5.1 do št. 5.8 za nevlečeni tovor in vprašanja od št. 6.1 do št. 6.8 za vlečeni tovor) so pristaniški organi v bistvu odgovarjali na vprašanja o zmogljivosti njihove infrastrukture za obvladovanje tovornega prometa. Natančneje, pozvani so bili, naj navedejo:

(196)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 120, so francoski organi zbrali prispevke pristaniških organov v Toulonu, Marseillu in Nici.

(197)

Kar zadeva prvi del vprašalnika, zadevna tri pristanišča menijo, da je pristop francoskih organov pri razlikovanju med vlečenim in nevlečenim tovorom ustrezen. Kar zadeva njihovo zbirno območje za tovorni promet, pristanišči v Nici in Toulonu menita, da je njuno zbirno območje le lokalno in omejeno na neposredno zaledje, pristanišče v Marseillu pa meni, da privablja prevoz blaga iz vse Francije, zlasti prevoz blaga skozi dolino Rone.

(198)

Kar zadeva pogoje konkurence, pristanišče v Nici meni, da zaradi svoje infrastrukture, ki je v središču mesta, ter slabe industrijske in komercialne strukture okoli Nice ne more zadostiti povpraševanju po tovornem prometu med Korziko in celino ter da mu ne bo mogel zadostiti niti v sedemletnem obdobju. Pristanišče v Toulonu prav tako navaja, da je pristanišče v Marseillu nesporno vodilno na trgu tovornega prometa in da lahko deluje le tako, da ga dopolnjuje. Poudarja, da je raven konkurence med pristaniščema v Marseillu in Toulonu „zdrava, in sicer kljub majhni zmogljivosti pristanišča v Toulonu, kar pomeni, da na tem trgu ne more resnično konkurirati“. Pristanišče v Marseillu meni, da ima zaradi svoje geografske lege v osrčju avtocestnih in železniških križišč, bližine glavnih logističnih in prometnih vozlišč ter zelo lahkega dostopa do svoje infrastrukture s treh avtocest veliko prednost na področju tovornega prometa.

(199)

Kar zadeva tretji del vprašalnika, je:

(200)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 124, je gospodarska zbornica Korzike med posvetovanjem z uporabniki zagotovila tudi prispevek v obliki prostega besedila. Predložila je več informacij v zvezi s prevozom blaga v korziških pristaniščih.

(201)

Na splošno gospodarska zbornica Korzike opozarja na težave z zmogljivostjo, s katerimi se srečujejo vsa korziška pristanišča, razen pristanišča Propriano. Zaradi teh razmer je treba v poletnem obdobju redno izdajati prefekturne izjeme, da se težkim tovornim vozilom omogoči vožnja v dneh z gostim prometom („rdeči“ dnevi). Natančneje, gospodarska zbornica Korzike ugotavlja, da:

(202)

Francoski organi so družbi Gecodia poleg javnih posvetovanj naročili tudi izvedbo dodatnih analiz povpraševanja uporabnikov tovornega prometa po storitvah pomorskega prevoza na Korziko.

(203)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 95, so francoski organi v dokumentu za podporo posvetovanju z uporabniki poudarili, da je treba razlikovati med prevozom vlečenega in nevlečenega tovora, zlasti zaradi različnih omejitev pri ravnanju s tovorom, ki jih prinaša tak promet.

(204)

Študija, ki jo je izvedla družba Gecodia, potrjuje to razlikovanje med vlečenim in nevlečenim tovorom. Družba Gecodia je izvedla tudi analizo geografskega obsega povpraševanja uporabnikov po prevozu vlečenega in nevlečenega tovora po morju, da bi ugotovila, ali obstaja povpraševanje uporabnikov po enem ali več celinskih pristaniščih za prevoz njihovega tovora med Korziko in celino. Pri izvajanju te analize so se upoštevali zlasti naslednji parametri:

(205)

V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da obstaja znatna razlika med tovornim prometom z vlečenim in tovornim prometom z nevlečenim tovorom. Prvič, pri tovornem prometu z nevlečenim tovorom je treba polpriklopnik odklopiti od tovornjaka in ga natovoriti na plovilo, zaradi česar sta potrebna posebna oprema in posredovanje pristaniških delavcev. Drugič, pristanišče mora imeti zadostno zmogljivost (območja za pretovarjanje) za skladiščenje polpriklopnikov pred natovarjanjem. Nazadnje, natovarjanje polpriklopnikov ne more potekati hkrati z vkrcanjem potnikov in tovornjakov, kar pomeni, da ima ladja dolg postanek. Vendar je zaradi dolgega postanka omejena uporaba pomola, zato mora imeti pristanišče več pomolov, ki hkrati služijo več namembnim krajem. V poročilu družbe Gecodia je ustreznost tega razlikovanja utemeljena z rezultati posvetovanj z uporabniki in pristanišči.

(206)

Poleg tega je v poročilu družbe Gecodia poudarjeno, da imata tovorni promet z vlečenim in nevlečenim tovorom z vidika prevoznikov različne značilnosti. Če je za prevoz vlečenega tovora potreben velik vozni park sedlastih vlačilcev, da se zagotovi dnevni prevoz več priklopnikov (120), je pri prevozu nevlečenega tovora zadevni vozni park mogoče optimizirati glede na število polpriklopnikov, kar prevozniku omogoča, da v enem dnevu z enim samim vlačilcem opravi več povratnih voženj med pristaniščem in svojo logistično bazo. V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da so prevozniki med posvetovanjem z uporabniki na splošno navedli, da so z vlačilcem za nevlečeni tovor opravili od štiri do šest povratnih voženj na dan.

(207)

V poročilu družbe Gecodia je tako ugotovljeno, da za prevoznika preusmeritev z nevlečenega tovora na vlečeni tovor pomeni znatne stroške v smislu osebja in nakupa dodatnih sedlastih vlačilcev. Prevoz vlečenega in nevlečenega tovora torej vključuje dve različni vrsti povpraševanja.

(208)

Kljub temu je v poročilu družbe Gecodia poudarjeno, da obstajajo nekatere podobnosti med tovornim prometom z vlečenim in nevlečenim tovorom. Natančneje, navedeno je, da je treba dostavo (vlečenega ali nevlečenega tovora) opraviti zjutraj pred rokom, ki jo določi stranka prevoznika, sicer se za zamudo ali prestavitev dostave naloži kazen. V poročilu je zato poudarjen pomen čimprejšnjega sprejema v pristanišču (med 6. in 7. uro zjutraj), da se lahko pošiljke pravočasno dostavijo prejemnikom, ne glede na pošiljatelja (supermarketi, gradbeništvo, kurirji ali veleprodajna podjetja). V primeru nevlečenega tovora morajo biti zelo zgodaj v pristanišču sprejeti tudi nenatovorjeni polpriklopniki (ki se vračajo na celino), in sicer zaradi časa, ki je potreben za vrnitev izkrcanih polpriklopnikov v logistične baze (trgovcev na drobno ali prevoznikov), njihovo natovarjanje in nato vrnitev v pristanišče. Poleg tega je treba v obeh primerih zagotoviti redne storitve pomorskega prevoza, da se zagotovi dobava blaga na Korziko in vrnitev polpriklopnikov/tovornjakov na celino.

(209)

V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da uporabniki tovornega prometa z nevlečenim tovorom uporabljajo izključno pristanišče v Marseillu in da to pristanišče zato ni zamenljivo z drugima celinskima pristaniščema v Toulonu in Nici.

(210)

Prvič, v poročilu družbe Gecodia je navedeno, da imata samo pristanišče v Marseillu (121) in terminal Toulon-Brégaillon potrebno infrastrukturo za tovrstni promet, kar pa ne velja za terminal Toulon-Port de Commerce in pristanišče v Nici. Prav tako je zmogljivost terminala Toulon-Brégaillon omejena na en sam privez, zaradi česar ne bi bilo mogoče opraviti več kot enega dnevnega prevoza na Korziko, saj sta trajanje postanka in čas odhoda v primeru tovornega prometa z nevlečenim tovorom omejena (122). Pristanišče v Marseillu in terminal Toulon-Brégaillon bi tako lahko bila za tovrstni promet medsebojno zamenljiva največ na eni sami povezavi.

(211)

Drugič, v skladu s poročilom družbe Gecodia posvetovanje z uporabniki v veliki meri potrjuje, da pri tovornem prometu z nevlečenim tovorom prevozniki pri načrtovanju potovanj nikoli ali zelo redko upoštevajo alternativo pristanišču v Marseillu. Nobeden od sodelujočih v posvetovanju ni navedel, da bi se zaradi zvišanja cen za 5–10 % v pristanišču v Marseillu preusmeril na pristanišče v Toulonu, saj v primeru uporabe tega pristanišča ne bi mogli optimizirati svojih vsakodnevnih dejavnosti.

(212)

Kar zadeva pristaniške organe, je gospodarska zbornica Azurne obale v Nici navedla, da je zbirno območje pristanišča le lokalno in da je „pristanišče v Nici s svojo infrastrukturo v mestu ter slabo industrijsko in trgovinsko strukturo […] v slabšem položaju in nikoli ne bo moglo zadostiti povpraševanju po tovornem prometu na Korziko, saj sta pristanišči v Toulonu in Marseillu bolje prilagojeni zadevnim potrebam“. Poleg tega je v poročilu družbe Gecodia poudarjena izjava, ki jo je pristanišče v Toulonu podalo med posvetovanjem s pristanišči, v skladu s katero lahko pristanišče v Toulonu zaradi svojega omejenega zbirnega območja v svojem zaledju in omejenih zmogljivosti svojih pomorskih terminalov deluje le tako, da dopolnjuje pristanišče v Marseillu.

(213)

Tretjič, v poročilu družbe Gecodia je navedeno, da se velike distribucijske enote pri zagotavljanju dostave trgovinam zanašajo predvsem na regionalna ali nacionalna skladišča. V primeru Korzike se več kot 90 % dobave v veleblagovnice na Korziki opravi prek teh logističnih baz, tako da večina blaga, uvoženega na Korziko, izvira iz logističnih centrov v regiji Provansa – Alpe – Azurna obala (PACA) (123). V poročilu družbe Gecodia je pojasnjeno, da so skladišča in logistične platforme večinoma skoncentrirane na severozahodu in okoli Marseilla ter v ronskem koridorju. V zvezi s tem se francoski organi sklicujejo na skupno študijo, ki sta jo oktobra 2021 izvedli agencija za urbanistično načrtovanje metropolitanskega območja Marseille in agencija za urbanistično načrtovanje regije Aix-Durance ter v kateri je določena geografska lokacija teh skladišč in ploščadi (124). Iz te študije je razvidno, da je koncentracija logističnih tokov v smeri Marseilla zelo visoka. V poročilu družbe Gecodia je zato navedeno, da je izbira pristanišča v Marseillu v veliki meri upravičena zaradi bližine pristanišča krajem natovarjanja in prisotnosti ustrezne infrastrukture.

(214)

Glede na poročilo družbe Gecodia ima dejstvo, da je večina logističnih baz in skladišč blizu pristanišča v Marseillu, dve posledici. Prvič, na podlagi simulatorja stroškov, ki ga je objavil nacionalni odbor za ceste, bi imeli vsi prevozniki s sedežem v okolici Marseilla ali v ronskem koridorju zaradi uporabe terminala Toulon-Brégaillon povprečne dodatne stroške v višini 11 EUR/dolžinski meter na vožnjo polpriklopnika v primerjavi s pristaniščem v Marseillu (125). Drugič, poleg teh dodatnih cestnih stroškov bi se zvišali tudi proizvodni stroški za prevoznike. To pa zato, ker bi morali prevozniki zaradi večje razdalje, ki bi jo bilo treba prevoziti, prisiljeni prepoloviti število povratnih voženj na vlačilec, ki bi jih lahko opravili v enem dnevu med svojo logistično bazo in pristaniščem odhoda/prihoda, kar bi pomenilo, da bi morali kupiti dodatne vlačilce, da bi ohranili enak obseg dejavnosti.

(215)

Kar zadeva storitve pomorskega prevoza na Korziko, je v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da pristanišče v Marseillu z vidika uporabnikov pomorskega tovornega prometa z nevlečenim tovorom ni zamenljivo s pristaniščema v Toulonu ali Nici.

(216)

V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da je z vidika uporabnikov pomorskega prevoza vlečenega tovora pristanišče v Marseillu zamenljivo le s terminalom Toulon-Port de Commerce (brez upoštevanja zamenljivosti s pristaniščem v Nice in drugimi terminali v Toulonu) in to le delno, saj nekateri uporabniki pomorskega prevoza vlečenega tovora tega terminala ne štejejo za alternativo pristanišču v Marseillu.

(217)

Prvič, v poročilu družbe Gecodia je navedeno, da za vlečeni tovor ni potrebna posebna pristaniška infrastruktura, saj voznik polpriklopnik naloži neposredno na ladjo kot eno vozilo. Zato lahko vlečeni tovor brez posebnih omejitev sprejme vsako od zadevnih treh celinskih pristanišč (126). Vendar je v poročilu družbe Gecodia navedeno, da je pristanišče v Toulonu med posvetovanjem s pristanišči navedlo, da bi med letom težko sprejelo več prometa z vlečenim tovorom, saj je zmogljivost pristanišča že 80-odstotno zasedena z obstoječim prometom družbe Corsica Ferries, pristanišče v Nici pa je navedlo, da želi dati prednost potniškemu prometu.

(218)

Drugič, v poročilu družbe Gecodia je ugotovljeno, da nobeden od sodelujočih v posvetovanju z uporabniki ni navedel, da bi zaradi zvišanja cen za 5–10 % v pristanišču v Marseillu prevoz vlečenega tovora preusmeril v pristanišče v Toulonu (in še manj v pristanišče v Nici). Iz tega posvetovanja je torej razvidno, da prevozniki pri načrtovanju svojih potovanj ne upoštevajo alternativnih povezav. Izbira pristanišča v Marseillu je v veliki meri upravičena zaradi njegove bližine krajem natovarjanja prevoznikov in razpoložljive pristaniške infrastrukture.

(219)

Tretjič, tako kot pri nevlečenem tovoru je v poročilu družbe Gecodia pojasnjeno, da ima večina prevoznikov logistične baze blizu pristanišča v Marseillu (uvodna izjava 213), zato bi preusmeritev nekaterih uporabnikov, ki imajo logistične baze blizu Marseilla, v pristanišče v Toulonu, pomenila daljše razdalje in dodatne stroške prevoza (4,5 EUR/dolžinski meter). Zaradi teh dodatnih stroškov bi se lahko proizvodni stroški prevoznika zvišali za kar 17 % (127). V poročilu družbe Gecodia je navedeno, da so te ugotovitve skladne z izjavami, ki sta jih pristanišči v Nici in Toulonu podali med posvetovanjem s pristanišči, v skladu s katerimi ti pristanišči privabljata le lokalni promet, omejen na njuno neposredno zaledje. Francoski organi poudarjajo tudi, da se tarifa za pomorski prevoz, ki jo plačajo prevozniki, v celoti prenese na njihove stranke in da zato sprememba tarife za pomorski prevoz od enega celinskega pristanišča do drugega ne vpliva na proizvodne stroške prevoznikov.

(220)

Nazadnje, poročilo družbe Gecodia vsebuje kvantitativno analizo, iz katere je razvidno, da se promet z vlečenim tovorom zaradi zvišanja mesečne tarife na dolžinski meter vlečenega tovora v Marseillu ni preusmeril v pristanišče v Toulonu. Natančneje, v poročilu družbe Gecodia sta bila obravnavana dva nedavna primera vztrajnih cenovnih pretresov na povezavah z Marseillem (128), v Toulonu pa je bila medtem mesečna tarifa na dolžinski meter na splošno stabilna (129). Pojasnjeno je, da se med julijem 2018 in majem 2019 prevozniki niso odzvali na zvišanje cen, glede na to, da je tržni delež pristanišča v Toulonu v tem obdobju ostal stabilen.

(221)

V poročilu družbe Gecodia je tako ugotovljeno, da sta pristanišči v Toulonu in Marseillu le delno zamenljivi, kar zadeva pomorski prevoz vlečenega tovora med Korziko in celinsko Francijo.

(222)

V poročilu družbe Gecodia je bilo ocenjeno prihodnje letno povpraševanje po pomorskem prevozu vlečenega in nevlečenega tovora v obdobju 2023–2030 za vsako od povezav med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči.

(223)

Preteklo povpraševanje po tovornem prometu z nevlečenim tovorom je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov, zbranih od ladjarskih družb. Za oceno predvidenega povpraševanja za obdobje 2023–2030 se je za promet v letu 2019 uporabila letna rast, zabeležena med letoma 2010 in 2019 (2,3 % na leto). Predvideno povpraševanje je bilo določeno na naslednji način:

Preglednica 17

Povpraševanje po tovornem prometu z nevlečenim tovorom po pomorski povezavi (v dolžinskih metrih) iz pristanišča v Marseillu, ugotovljeno za obdobje 2018–2020 in ocenjeno za obdobje 2023–2030

(224)

Kvantitativno povpraševanje po pomorskem prevozu vlečenega tovora je bilo ocenjeno na podlagi istih parametrov kot kvantitativno povpraševanje po pomorskem prevozu nevlečenega tovora (uvodni izjavi 222 in 223).

(225)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.4.2.1.1.3.3, je bilo v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da pristanišči v Marseillu in Nici nista zamenljivi, kar zadeva pomorski prevoz vlečenega tovora, ter da sta pristanišči v Marseillu in Toulonu v zvezi s tem le delno zamenljivi.

(226)

Francoski organi so na podlagi poročila družbe Gecodia menili, da delež povpraševanja uporabnikov tovornega prometa z vlečenim tovorom, ki menijo, da pristanišče v Marseillu ni zamenljivo s pristaniščem v Toulonu, predstavlja 80 % preteklega povpraševanja po tovornem prometu z vlečenim tovorom med Marseillem in Korziko leta 2019, preostalih 20 % pa meni, da je pristanišče v Toulonu alternativa pristanišču v Marseillu.

(227)

Francoski organi so pojasnili, da teh ocenjenih 80 % temelji na izjavah sindikata korziških prevoznikov in družbe Corsica Linea v okviru preverjanja trga iz leta 2020. Natančneje, sindikat (ki predstavlja [20–50] % količine vlečenega tovora na dolžinski meter, prepeljanega med Korziko in celino) in družba Corsica Linea sta navedla, da 84 % oziroma 85 % tovornega prometa z vlečenim tovorom izvira iz departmaja Bouches-du-Rhône (katerega glavno matično pristanišče je Marseille) ali je vanj namenjenega.

(228)

Francoski organi so po določitvi ocenjenega posebnega povpraševanja po tovornem prometu z vlečenim tovorom v pristanišču v Marseillu to povpraševanje kvantitativno opredelili za prihodnja leta. Kvantitativno povpraševanje po tovornem prometu z vlečenim tovorom skupine uporabnikov, ki ne razmišljajo o nobeni alternativi pristanišču v Marseillu (tj. 80 % ocenjenega povpraševanja za obdobje 2023–2030 med Marseillem in Korziko), je predstavljeno v preglednici 18.

Preglednica18

Povpraševanje po tovornem prometu z vlečenim tovorom po pomorski povezavi (v dolžinskih metrih) iz pristanišča v Marseillu, ugotovljeno za obdobje 2018–2020 in ocenjeno za obdobje 2023–2030

(229)

Poleg tega so francoski organi, ker je za tovorni promet z vlečenim tovorom potreben tudi prevoz voznikov (ki so kategorija potnikov), opredelili tudi povpraševanje po prevozu voznikov. Menili so, da je bilo povpraševanje voznikov sorazmerno s količino prepeljanega vlečenega tovora in da je bilo to sorazmerje skozi čas nespremenjeno.

(230)

Francoski organi so se pri oceni razmerja med vozniki in dolžinskim metrom vlečenega tovora za vsako pomorsko povezavo oprli na povprečno vrednost, ugotovljeno za obdobje 2018–2021. To razmerje je bilo uporabljeno za ocenjeno povpraševanje po tovornem prometu z vlečenim tovorom za leto 2030. Zato je po mnenju francoskih organov povpraševanje po prevozu voznikov naslednje:

Preglednica 19

Pomorski prevoz voznikov (število voznikov) iz Marseilla, ugotovljen za obdobje 2018–2021 in ocenjen za obdobje 2023–2030

(231)

Francoski organi so si po oceni kvalitativnega in kvantitativnega povpraševanja različnih kategorij uporabnikov pomorskega tovornega prometa med Korziko in celinsko Francijo prizadevali ugotoviti, v kolikšni meri bi lahko ponudba na trgu zadostila temu povpraševanju.

(232)

Prevozniki v pomorskem prometu so morali odgovoriti na ista vprašanja iz uvodnih izjav 163, 164 in 165 v zvezi s storitvami tovornega prometa, ki bi jih izvajali, če ne bi bilo pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe. Pozvani so bili zlasti, naj izpolnijo Excelovo datoteko, v kateri naj navedejo ločene podatke o količinah vlečenega in nevlečenega tovora, ki ga prevažajo.

(233)

V posvetovanju s prevozniki so sodelovali trije prevozniki: družbe Corsica Linea, La Méridionale in Corsica Ferries.

(234)

Družbi Corsica Linea in La Méridionale sta navedli, da brez pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe ne bi ponujali komercialnih storitev med Korziko in celinsko Francijo.

(235)

Družba Corsica Ferries je predložila komercialno ponudbo, ki bi jo podala, če ne bi bilo pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe za tovorni prevoz. V podporo izpolnjenemu vprašalniku je predložila več Excelovih datotek, v katerih sta bili med drugim podrobno opisani zmogljivost njenih plovil in komercialna ponudba, ki bi jo izvajala.

(236)

Družba Corsica Ferries je v odgovoru na drugo vprašanje posvetovanja s prevozniki, v katerem so bili prevozniki pozvani, naj izrazijo svoje mnenje o ustreznosti razlikovanja med vlečenim in nevlečenim tovorom, opozorila na umetno in neučinkovito naravo sistematičnega razlikovanja med vlečenim in nevlečenim tovorom, ki ga je uvedel korziški urad za promet in ki je odvisno od velikosti, organizacije in izbire posameznega prevoznika, ne pa od storitev, ki jih zagotavljajo ladjarske družbe. Poudarila je tudi, da mora biti po mnenju francoskih organov pri pomorskem prometu z vlečenim tovorom na krovu plovila voznik, čeprav se v okviru tovornega prometa z vlečenim tovorom razlikuje med vlečenim tovorom s spremstvom (z voznikom) in vlečenim tovorom brez spremstva (brez voznika).

(237)

Družba Corsica Ferries je v odgovoru navedla, da storitev, ki bi jo ponujala brez pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, ne bi razlikovala med ponujenimi prevoznimi zmogljivostmi glede na vrsto predvidenega tovora. V Excelovi podatkovni datoteki, ki jo je predložila, so bile prikazane kumulativne zmogljivosti družbe za tovorni promet, tj. vključno z nevlečenim in vlečenim tovorom, brez razlikovanja med njima.

(238)

Družba Corsica Ferries je izrazila tudi enake kritike, kot so navedene v uvodni izjavi 169.

(239)

Družba Corsica Ferries je v odgovoru na četrto vprašanje navedla, da bi brez pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe od 1. januarja 2023 opravljala storitve tovornega prevoza med vsemi celinskimi pristanišči (v Marseillu, Nici in Toulonu) in vsemi korziškimi pristanišči, razen pristaniščem Propriano. Natančneje, ponujala bi dnevne in nočne komercialne storitve (tovorne in potniške), ki bi zajemale:

(240)

Družba Corsica Ferries je francoske organe obvestila, da ima floto 13 plovil, ki niso dodeljena za določeno povezavo. Navedla je tudi, da se bo 15 % njenih prevozov na vseh povezavah izvajalo podnevi (odhod med 6.00 in 16.00 za prihod med 14.00 in polnočjo v obe smeri).

(241)

Kar zadeva zmogljivost njenih plovil za storitve tovornega prevoza, je družba Corsica Ferries francoskim organom predložila informacije, navedene v preglednici 20.

Preglednica 20

Pomorski tovorni promet družbe Corsica Ferries po pomorski povezavi (v dolžinskih metrih) iz pristanišč v Marseillu in Toulonu, ugotovljen za obdobje 2016–2019 in ocenjen za obdobje 2023–2028 brez pogodb o izvajanju gospodarske javne službe

(242)

Družba Corsica Ferries je navedla tudi, da bi njena predlagana ponudba veljala le, če ne bi bila sklenjena nobena pogodba o izvajanju gospodarske javne službe med Korziko in celino.

(243)

Po analizi (pretekle in prihodnje) zmogljivosti, ki jo je uporabila družba Corsica Ferries, je bilo v končnem poročilu ugotovljeno, da brez pogodb o izvajanju gospodarske javne službe ponudba na trgu ne bi zadostila celotnemu povpraševanju uporabnikov po tovornem prometu z nevlečenim in vlečenim tovorom.

(244)

Kar zadeva nevlečeni tovor, je bilo v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da je ponudba družbe Corsica Ferries v nasprotju z nekaterimi sklepnimi ugotovitvami iz poročila, ker je družba Corsica Ferries predlagala prevoz nevlečenega tovora s potniško-tovornimi ladjami (ro-ro potniškimi ladjami) iz pristanišča v Toulonu petkrat tedensko na povezavah Marseille–Ajaccio in Marseille–Bastia ter trikrat tedensko v druga korziška pristanišča. Vendar (i) ima le terminal Toulon-Brégaillon (in ne terminal Toulon-Port de Commerce) potrebno infrastrukturo za ravnanje z nevlečenim tovorom in (ii) terminal Toulon-Brégaillon lahko sprejme le ro-ro ladje, in to največ za eno povezavo (uvodna izjava 210).

(245)

Poleg tega je bilo v poročilu družbe Gecodia ugotovljeno, da ponudba družbe Corsica Ferries zaradi nezadostnega števila tedenskih prevozov, ponujenih med Marseillem in Korziko, ne zadostuje za zadovoljitev povpraševanja uporabnikov po pomorskem prevozu nevlečenega tovora. V skladu s poročilom družbe Gecodia se je družba Corsica Ferries sprva omejila na ponujanje dveh tedenskih povratnih voženj med pristaniščem v Marseillu ter pristaniščema Ajaccio in Bastia, uporabniki pa so za prevoz svojega nevlečenega tovora potrebovali skoraj dnevne povratne vožnje. Poleg tega je bilo v poročilu družbe Gecodia navedeno, da je bila predvidena pogostost prevozov med pristaniščem v Marseillu ter pristaniščema L’Île-Rousse in Porto-Vecchio omejena na tri mesečne povratne vožnje, uporabniki pa so potrebovali tedenski pomorski prevoz. Nazadnje, ugotovljeno je bilo, da družba Corsica Ferries ni predlagala nobene komercialne storitve med pristaniščem v Marseillu in pristaniščem Propriano, čeprav so uporabniki potrebovali tedenski pomorski prevoz.

(246)

Kar zadeva vlečeni tovor, je bilo v poročilu družbe Gecodia iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 244 in 245, ugotovljeno, da družba Corsica Ferries ni predlagala dovolj pogostih prevozov med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči, da bi zadostila povpraševanju po tovornem prometu z vlečenim tovorom, za katerega se ni proučila nobena alternativa pristanišču v Marseillu (tj. 80 % celotnega tovornega prometa z vlečenim tovorom med Marseillem in Korziko). Francoski organi so poudarili tudi, da se glede na izjave gospodarske zbornice departmaja Var v zvezi s stopnjo preobremenjenosti njene infrastrukture in težavami terminala Toulon-Port de Commerce pri povečanju sedanjega tovornega prometa z vlečenim tovorom ponudba družbe Corsica Ferries, v kateri je bilo predvideno tudi povečanje njene zmogljivosti iz Toulona, ne zdi realna.

(247)

Francoski organi so na podlagi navedenega sklenili, da obstaja potreba po gospodarski javni službi v tovornem prometu z vlečenim in nevlečenim tovorom, ki ustreza ocenjenemu povpraševanju med letoma 2023 in 2030 med pristaniščem v Marseillu in vsakim od petih korziških pristanišč, kot je predstavljeno v preglednici 21.

Preglednica 21

Potreba po gospodarski javni službi v pomorskem tovornem prometu (v dolžinskih metrih) iz Marseilla, ocenjena za obdobje 2023–2030

(248)

Francoski organi so po ugotovitvi, da obstaja več potreb po gospodarski javni službi na področju pomorskega tovornega in potniškega prometa, poskušali določiti potreben pravni instrument in ustrezne obveznosti gospodarske javne službe, da bi se te potrebe izpolnile tako, da bi čim manj vplivale na temeljne svoboščine in pravilno delovanje notranjega trga (uvodna izjava 92).

(249)

Francoski organi so najprej proučili možnost, da se okrepi shema obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 (uvodna izjava 62) za povezave ali uporabnike, za katere je bila opredeljena potreba po gospodarski javni službi pomorskega prevoza. Vendar so menili, da ima tak pristop več omejitev.

(250)

Prvič, francoski organi so menili, da shema obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 ni nadomestila pomanjkanja zasebne ponudbe za zadovoljitev opredeljenega povpraševanja. Menili so, da ponudba storitev, ki jih je družba Corsica Ferries predlagala v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 iz pristanišča v Marseillu, brez pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe že ni zadostovala za izpolnitev vseh potreb, ki jih je opredelila Francija (oddelka 3.4.2.3 in 3.4.3.3), in da zato okrepitev sheme obveznosti gospodarske javne službe iz leta 2019 ne bi imela učinka.

(251)

Drugič, francoski organi so ugotovili, da so časi odhodov in prihodov plovil med celinsko Francijo in Korziko pomembne značilnosti povpraševanja po pomorskem tovornem in potniškem prometu (uvodne izjave 112, 190, 191 in 208). Po navedbah Francije uredba o pomorski kabotaži državam članicam ni omogočala, da bi v okviru sheme obveznosti gospodarske javne službe določile čas prihoda in odhoda plovil. Države članic so v skladu s členom 4(2) Uredbe pri nalaganju obveznosti gospodarske javne službe omejene na zahteve glede pristanišč, rednosti, neprekinjenosti, pogostosti, zmogljivosti zagotavljanja prevozov, prevoznih tarif in številčnega stanja posadke.

(252)

Nazadnje, francoski organi so menili, da taka shema, če bi jo spremljalo nadomestilo, korziškemu regionalnemu organu ne bi omogočala nadzora nad stroški, povezanimi z gospodarsko javno službo, saj teh stroškov (ki se povrnejo po opravljeni storitvi) ne bi mogel oceniti zaradi negotovega števila prevozov, ki bi bili opravljeni.

(253)

Zaradi vseh teh razlogov so francoski organi menili, da se zdi sklenitev pogodb o izvajanju gospodarske javne službe potrebna za določitev ustreznih zahtev glede gospodarske javne službe pomorskega prevoza, da se izpolnijo potrebe po gospodarski javni službi, opredeljene za vsako pomorsko povezavo med pristaniščem v Marseillu in korziškimi pristanišči.

(254)

Francoski organi so menili, da je treba zaradi opredeljenih potreb po gospodarski javni službi skleniti pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe, ki določajo naslednje obveznosti gospodarske javne službe.

(255)

Prvič, francoski organi so se odločili, da bodo pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe sklenili za vsako pomorsko povezavo, za katero je bila opredeljena potreba po gospodarski javni službi. Vsaka pogodba o izvajanju gospodarske javne službe je morala vključevati obveznost opravljanja storitev pomorskega tovornega prometa z vlečenim in nevlečenim tovorom ter prevoza potnikov (voznikov in potnikov iz zdravstvenih razlogov) med pristaniščem v Marseillu in vsakim od korziških pristanišč brez vmesnih postankov. Poleg tega je morala pogodba o izvajanju gospodarske javne službe za povezavo Marseille–L’Île-Rousse vključevati tudi obveznost prevoza nevarnega blaga (L’Île-Rousse je edino korziško pristanišče, ki ima dovoljenje za sprejem takega blaga), povezava Marseille–Propriano pa je morala vključevati obveznost prevoza potnikov rezidentov in nerezidentov ter potnikov iz zdravstvenih razlogov in voznikov. Francoski organi so pojasnili, da te obveznosti izhajajo izključno iz nedelovanja trga, opredeljenega med posvetovanjem s prevozniki.

(256)

Drugič, francoski organi so menili, da je treba v vsaki pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe določiti posebne vozne rede z večernimi odhodi v korziška pristanišča in iz njih ter zgodnjimi jutranjimi prihodi na Korziko ali v Marseille. Ti vozni redi bi bili povsem v skladu s povpraševanjem uporabnikov, ugotovljenim med posvetovanjem z uporabniki (potniki/tovor), in sklepnimi ugotovitvami iz poročila družbe Gecodia o organizaciji logistične verige med Korziko in celinsko Francijo (uvodna izjava 208). Te obveznosti so za vsako povezavo predstavljene v preglednici 22.

Preglednica 22

Obveznosti glede voznega reda za tovorni in potniški promet v pogodbah o izvajanju gospodarske javne službe v obeh smereh (Marseille–Korzika in Korzika–Marseille)

(257)

Tretjič, francoski organi so menili, da je treba določiti obveznosti glede pogostosti prevozov, katerih cilj je zagotoviti rednost storitev v skladu z opredeljenimi potrebami (uvodni izjavi 112 in 208) in dovolj prožnosti pri zagotavljanju gospodarske javne službe glede na znatna nihanja povpraševanja. Menili so, da bi morale pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe vključevati tri obveznosti glede pogostosti prevozov za vsako zadevno pomorsko povezavo:

(258)

Te obveznosti glede pogostosti prevozov za vsako pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe so določene v preglednici 23. Prevozi so pogostejši zlasti na pomorskih povezavah s pristaniščema Bastia in Ajaccio, saj ti pristanišči predstavljata znaten delež potniškega in tovornega prometa na Korziko (uvodne izjave 54, 55 in 59).

Preglednica 23

Obveznosti glede pogostosti prevozov za tovorni in potniški promet v pogodbah o izvajanju gospodarske javne službe

(259)

Kako delujejo te obveznosti glede pogostosti, je mogoče ponazoriti z naslednjim primerom. Kot je prikazano v preglednici 23, mora koncesionar opraviti šest tedenskih povratnih voženj na povezavi Marseille–Ajaccio v nizki sezoni in sedem v visoki sezoni. Najmanjša zahtevana pogostost tedenskih povratnih voženj je torej 130 povratnih voženj v nizki sezoni in 214 povratnih voženj v visoki sezoni, kar skupaj znaša 344 povratnih voženj. Prevoznik mora opraviti 365 povratnih voženj na leto: razlika med 365 povratnimi vožnjami, ki se zahtevajo na leto, in 344 povratnimi vožnjami, ki se zahtevajo na teden, je število povratnih voženj (19 povratnih voženj), ki jih mora prevoznik opraviti med letom (poleg najmanjšega zahtevanega števila tedenskih povratnih voženj), vendar jih lahko prosto razporedi na tiste dneve v letu, na katere jih želi. Vendar je posebnost teh 19 povratnih voženj ta, da jih je mogoče na zahtevo francoskih organov prerazporediti (v nadaljnjem besedilu: povratne vožnje, ki jih je mogoče prerazporediti). Do prerazporeditve bi lahko na primer prišlo, če bi organi ugotovili, da bi bilo na določen dan povpraševanje zelo majhno in bi bilo primerno, da se storitev preloži na drug dan. Za te povratne vožnje, ki jih je mogoče prerazporediti, je torej značilna prožnost, francoskim organom pa zagotavljajo prožno orodje za prilagajanje ponudbe v okviru gospodarske javne službe nihanjem povpraševanja ali nepredvidenim dogodkom.

(260)

Povedano drugače, francoski organi so določili najmanjše število letnih povratnih voženj, ki jih je treba opraviti za izpolnitev kvantitativne in kvalitativne potrebe po gospodarski javni službi (potniški in tovorni), vključno z obveznostjo prevoznika, da izvede (i) najmanjše število rednih povratnih voženj, da se zagotovi rednost storitev pomorskega prevoza, in (ii) povratne vožnje, ki jih je mogoče prerazporediti, da se zagotovi prožnost storitev za izpolnitev potreb po gospodarski javni službi.

(261)

Poleg tega so francoski organi menili, da je treba za dokončanje sistema uvesti dodatne obveznosti povratnih voženj za nekatere pomorske povezave. Te povratne vožnje ustrezajo številu povratnih voženj, ki bi se lahko opravile poleg najmanjšega števila povratnih voženj na leto. Namen dodatnih povratnih voženj je odziv na izredne prometne konice. Organizirane bi bile samo na zahtevo francoskih organov, če bi ugotovili, da je povpraševanje po tovoru na določen dan (samo po tovoru – dodatne povratne vožnje se ne nanašajo na potnike) preseglo največjo prevozno zmogljivost plovil, ki so bila dana na voljo na navedeni dan. Namen dodatnih povratnih voženj je torej preprečiti, da bi se blago puščalo na pomolih, kar bi povzročilo zamude pri dostavi na Korziko. Kot je prikazano v preglednici 23, so francoski organi načrtovali dodatne povratne vožnje na treh povezavah (Ajaccio, Bastia in L’Île-Rousse), na katerih je verjetnost organizacije takih povratnih voženj največja.

(262)

Nazadnje, francoski organi so menili, da je treba določiti najmanjšo prevozno zmogljivost plovil na posamezni prevoz. Te obveznosti ustrezajo najmanjši zmogljivosti na posamezni prevoz, ki jo mora prevoznik zagotoviti, da bi zadostil dnevnim kvantitativnim potrebam po gospodarski javni službi, ki so jih francoski organi ocenili za prevoz potnikov (rezidentov in nerezidentov za pomorsko povezavo Marseille–Propriano ter potnikov iz zdravstvenih razlogov za vse povezave) in tovora (vlečenega in nevlečenega, vključno z vozniki).

(263)

Da bi francoski organi določili najmanjšo potniško zmogljivost na posamezni prevoz, so se opirali na predvideno letno povpraševanje v letu 2030 za vsako kategorijo potnikov in povezavo (preglednica 14 in preglednica 19), pri čemer so upoštevali število prevozov, potrebnih na leto (preglednica 23). Poleg tega so francoski organi pri prevozu potnikov iz zdravstvenih razlogov in voznikov upoštevali, da se potovanje v glavni pristanišči Ajaccio in Bastia opravlja vsak dan, razen ob koncih tedna, v druga korziška pristanišča pa tri dni na teden. Končni rezultat (število potnikov na posamezni prevoz) je prikazan v preglednici 24.

Preglednica 24

Obveznosti glede najmanjše zmogljivosti za potniški promet v pogodbah o izvajanju gospodarske javne službe

(264)

Nazadnje, da bi določili povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov na posamezni prevoz (vključno s spremljevalci), so upoštevali, da se potovanje v glavni pristanišči Ajaccio in Bastia opravlja vsak dan, razen ob koncih tedna, v druga korziška pristanišča pa tri dni na teden. Izbrana raven je prilagojena z zaokrožanjem. Končni rezultat (število potnikov iz zdravstvenih razlogov na posamezni prevoz in pomorsko povezavo) je predstavljen v preglednici 25.

Preglednica 25

Ocenjeno povpraševanje potnikov iz zdravstvenih razlogov in njihovih spremljevalcev, ki potujejo z ladjo med Korziko in Marseillem (potniki na posamezni prevoz)

(265)

Kar zadeva najmanjšo tovorno prevozno zmogljivost na posamezni prevoz, so francoski organi navedli, da so jo določili na naslednji način.

(266)

Francoski organi so za izračun potrebnih zmogljivosti za prevoz tovora na teden kot referenco uporabili ocenjene tedenske potrebe po gospodarski javni službi za tovorni promet v juliju 2030 (kar pomeni največjo potrebo po gospodarski javni službi, opredeljeno v obdobju, ki ga zajemajo zadevni ukrepi). Francoski organi so za povezave s pristaniščema Ajaccio in Bastio domnevali, da se 90 % tovornega prometa opravi na delovne dni v tednu, ta delež pa se poveča na 100 % za povezave z drugimi tremi korziškimi pristanišči. Francoski organi so s kombiniranjem zahtevane tedenske količine tovora s predpisanim najmanjšim številom tedenskih povratnih voženj (tj. šest povratnih voženj na teden v zimskem obdobju na povezavah Marseille–Ajaccio in Marseille–Bastia ter tri tedenske povratne vožnje v druga pristanišča) določili zahtevano najmanjšo zmogljivost na posamezni prevoz tovora, kot je navedeno v preglednici 26.

Preglednica 26

Obveznosti glede najmanjše zmogljivosti za tovorni promet v pogodbah o izvajanju gospodarske javne službe

(267)

Korziški regionalni organ je po opredelitvi potrebe po gospodarski javni službi in glede na to, da je za njeno ustrezno izpolnitev treba uporabiti pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe, 28. aprila 2022 začel razpisni postopek za pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe.

(268)

Korziški regionalni organ se je v obravnavani zadevi z odlokom skupščine Korzike št. 22/050 z dne 28. aprila 2022 odločil, da bo za opravljanje storitev pomorskega prevoza tovora (vključno z nevarnim blagom) in potnikov med pristaniščem v Marseillu in pristanišči Ajaccio (sklop 1), Bastia (sklop 2), Porto-Vecchio (sklop 3), Propriano (sklop 4) in L’Île-Rousse (sklop 5) za obdobje sedmih let (z možnostjo največ 12 dodatnih mesecev, tj. največ 8 let) med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2030 uporabljal pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe „po posameznih povezavah“.

(269)

Področje uporabe pogodb o izvajanju gospodarske javne službe je vključevalo vse obveznosti gospodarske javne službe iz oddelka 3.5.2 tega sklepa.

(270)

Člen 2(4) pravil za oddajo ponudb (132) je določal, da je v „vsaki pogodbi […] določeno najmanj naslednje: najvišje tarife za rezidente Korzike in prevoz blaga, prevozna zmogljivost plovil, vozni redi in pogostost storitev, trajanje pogodbe, najvišji znesek finančnega nadomestila, ki ga plača korziški urad za promet“.

(271)

Člen 9(2) pravil za oddajo ponudb je določal, da se „[v]saka ponudba […] prouči na podlagi meril, ki omogočajo, da se najboljša ponudba določi glede na skupno gospodarsko korist za [korziški regionalni organ]. Te zmogljivosti bodo ocenjene kot celota za konzorcije.

(272)

Javni razpis je bil objavljen 6. maja 2022 (134), rok za prejem vlog in ponudb pa je bil 25. julij 2022.

(273)

Družba Corsica Ferries je pred rokom za oddajo ponudb korziškemu regionalnemu organu postavila več vprašanj, da bi pridobila pojasnila o več točkah pravil za oddajo ponudb. Korziški regionalni organ nanje ni (zadovoljivo) odgovoril, zato je družba Corsica Ferries pri sodniku upravnega sodišča v Bastii vložila predlog za izdajo začasne odredbe pred sklenitvijo pogodbe, s katerim je predlagala razveljavitev postopka za sklenitev pogodb o izvajanju javne službe, ker je korziški regionalni organ kršil obveznosti objave in javnega razpisa, ki so bile naložene javnemu naročniku (135).

(274)

Sodnik za začasne odredbe pri upravnem sodišču v Bastii je s sklepom št. 2200797 z dne 20. julija 2022 večinoma menil, da težave, ki jih je izpostavila družba Corsica Ferries, ne spadajo v pristojnost sodišča. V preostalem je zavrnil kršitve, ki jih je navedla družba Corsica Ferries, ker je menil, da lahko zainteresirani kandidati predložijo ponudbo, ki izpolnjuje vse tehnične zahteve, določene v razpisni dokumentaciji. Družba Corsica Ferries je nato zoper zadevno sodbo vložila pritožbo pri državnem svetu. Državni svet je s sodbo z dne 25. novembra 2022 pritožbo razglasil za nedopustno (Société Corsica Ferries, št. 466415).

(275)

Družba Corsica Ferries se je nazadnje odločila, da ne bo sodelovala v razpisnem postopku za pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe, zlasti ker je menila, da nima plovil, ki bi izpolnjevala vse tehnične zahteve, ki jih je korziški regionalni organ določil v pogodbah o izvajanju gospodarske javne službe.

(276)

Korziški regionalni organ je prejel tri vloge:

(277)

Komisija za prenos pooblastil gospodarske javne službe je prijave odprla 26. julija 2022. Na podlagi mnenja te komisije z dne 2. avgusta 2022 je bilo zadevnim trem kandidatom dovoljeno, da predložijo ponudbo. Komisija je 31. avgusta 2022 po analizi njihovih ponudb priporočila začetek postopka s pogajanji s temi kandidati.

(278)

Po navedbah Francije je korziški regionalni organ s kandidati opravil naslednja pogajanja:

(279)

Komisija za prenos pooblastil gospodarske javne službe, pristojna za predložitev končnih ponudb, se je sestala 23. novembra 2022.

(280)

Skupščina Korzike je z odlokom št. 22/188 z dne 20. decembra 2022 odobrila izbiro konzorcija družb Corsica Linea in La Méridionale za sklop 1, družbe Corsica Linea za sklope 2, 4 in 5 ter La Méridionale za sklop 3. V preglednici 27 je prestavljen znesek finančnega nadomestila na sklop.

Preglednica 27

Skupni znesek finančnega nadomestila po sklopu pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe (v milijonih EUR)