This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32025D1495
Council Decision (CFSP) 2025/1495 of 18 July 2025 amending Decision 2014/512/CFSP concerning restrictive measures in view of Russia’s actions destabilising the situation in Ukraine
Sklep Sveta (SZVP) 2025/1495 z dne 18. julija 2025 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini
Sklep Sveta (SZVP) 2025/1495 z dne 18. julija 2025 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini
UL L, 2025/1495, 19.7.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/1495/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1495 |
19.7.2025 |
SKLEP SVETA (SZVP) 2025/1495
z dne 18. julija 2025
o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 31. julija 2014 sprejel Sklep 2014/512/SZVP (1). |
|
(2) |
Unija še vedno neomajno podpira suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine. |
|
(3) |
Evropski svet je v sklepih z dne 19. decembra 2024 ponovno odločno obsodil vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, ki predstavlja očitno kršitev Ustanovne listine Združenih Narodov, ter znova potrdil neomajno zavezo Unije, da bo Ukrajini in njenemu prebivalstvu še naprej zagotavljala politično, finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo. |
|
(4) |
Dokler bo Ruska federacija z nezakonitimi dejanji še naprej kršila temeljna pravila mednarodnega prava, zlasti tudi prepoved uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov, ali mednarodnega humanitarnega prava, je primerno ohraniti v veljavi vse ukrepe, ki jih je uvedla Unija, ter po potrebi sprejeti dodatne ukrepe. |
|
(5) |
Zaradi resnosti razmer je primerno sprejeti nadaljnje omejevalne ukrepe. |
|
(6) |
Natančneje, na seznam fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz Priloge IV k Sklepu 2014/512/SZVP, in sicer na seznam oseb, subjektov in organov, ki neposredno podpirajo vojaški in industrijski kompleks Rusije v njeni vojni agresiji proti Ukrajini, za katere se uvedejo strožje izvozne omejitve za blago in tehnologijo z dvojno rabo ter za blago in tehnologijo, ki bi lahko prispevali k tehnološkim izboljšavam obrambnega in varnostnega sektorja Rusije, bi bilo treba dodati 26 subjektov. Med temi so nekateri subjekti, ki nimajo sedeža v Rusiji, temveč v drugih tretjih državah, in posredno prispevajo k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Rusije ter tako omogočajo izogibanje omejitvam izvoza, vključno z omejitvami za brezpilotne zrakoplove. |
|
(7) |
Primerno je, da se razširi seznam predmetov, ki lahko prispevajo k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Rusije ali k razvoju njenega obrambnega in varnostnega sektorja, tako, da se nanj dodajo predmeti, ki jih Rusija uporablja za vojaško agresijo proti Ukrajini, ter predmeti, ki prispevajo k razvoju ali proizvodnji njenih vojaških sistemov, vključno z dodatnimi računalniško krmiljenimi stroji in sestavinami goriv. |
|
(8) |
Za okrepitev učinkovitosti omejevalnih ukrepov, uvedenih v odziv na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, je treba obravnavati tveganje izogibanja tem ukrepom s posrednim izvozom prek tretjih držav. Blago in tehnologija iz Priloge VII k Uredbi Sveta (EU) št. 833/2014 (2) bi lahko prispevala k vojaškim in tehnološkim izboljšavam Rusije ali k razvoju njenega obrambnega in varnostnega sektorja, tudi kadar se izvažata pod pretvezo končne uporabe v civilne namene. Prepoved posrednega izvoza zajema tudi blago, ki je navedeno v prilogah k Uredbi (EU) št. 833/2014, tudi prek tretje države. Pristojni organi bi morali pravočasno preventivno ukrepati, kadar obstaja verodostojno tveganje, da bi lahko bilo tako blago, izvoženo v tretje države, na koncu preusmerjeno v Rusijo. Zato je primerno uvesti neobvezen upravni mehanizem, ki pristojnim nacionalnim organom omogoča, da za izvoz blaga iz Priloge VII k Uredbi (EU) št. 833/2014 v katero koli tretjo državo zahtevajo predhodno dovoljenje, kadar je bil izvoznik obveščen, da obstaja zadosten razlog za sum, da bi bil lahko končni namembni kraj blaga v Rusiji ali da bi bilo lahko blago namenjeno za končno uporabo za ruske subjekte. Ni namen tega ukrepa uvesti novo vsesplošno omejitev, temveč poskrbeti, da bodo države članice imele učinkovito in sorazmerno orodje za preiskovanje in preprečevanje morebitnega izogibanja omejevalnim ukrepom, hkrati pa zagotoviti usklajeno razlago in pravno jasnost za izvoznike. Ta ukrep ne bi smel vplivati na področje uporabe klavzule o prepovedi posrednega izvoza. Države članice se same odločijo, ali naj se za izvrševanje v zvezi s primeri, pri katerih bi bil lahko končni namembni kraj blaga v Rusiji ali bi bilo lahko blago namenjeno za končno uporabo za ruske subjekte, uporabi ta ukrep ali pa klavzula o prepovedi posrednega izvoza. |
|
(9) |
Primerno je uvesti dodatne omejitve izvoza blaga, ki bi lahko prispevalo h krepitvi ruskih industrijskih zmogljivosti, kot so stroji, kemikalije, nekatere kovine in plastika. Da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje izogibanja omejevalnim ukrepom, je primerno razširiti tudi seznam blaga in tehnologije, za katere velja prepoved tranzita prek ozemlja Rusije. |
|
(10) |
Sklep Sveta (SZVP) 2022/884 (3) in Uredba Sveta (EU) 2022/879 (4) določata, da morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev zalog, ki nadomeščajo uvoz surove nafte iz Rusije po naftovodih, da bi lahko čim prej začela veljati prepoved za tak uvoz. V skladu s tem ciljem bi bilo treba začasno odstopanje, odobreno Češki za dobavo surove nafte iz Rusije po naftovodih, odpraviti. |
|
(11) |
Primerno je uvesti prepoved neposrednega ali posrednega nakupa, uvoza ali prenosa naftnih derivatov, pridobljenih v tretji državi iz ruske surove nafte, v Unijo ter zagotavljanja s tem povezane tehnične ali finančne pomoči. Primerno je uvesti tudi seznam partnerskih držav z vsebinsko enakovrednim sklopom omejevalnih ukrepov za uvoz ruske nafte naftnih derivatov Za naftne proizvode, uvožene od neto izvoznikov surove nafte, bi bilo treba šteti, da so bili pridobljeni iz domače surove nafte in ne iz surove nafte s poreklom iz Rusije. Komisija izda smernice za izvajanje te prepovedi, zlasti glede dokazil, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, ki uvažajo rafinirane naftne proizvode. |
|
(12) |
Prepovedano je uvažati ruski utekočinjeni zemeljski plin prek terminalov Unije za utekočinjeni zemeljski plin, ki niso priključeni na medsebojno povezani sistem zemeljskega plina. Primerno je uvesti odstopanje od prepovedi, ki ga lahko odobri država članica, ki ni neposredno priključena na medsebojno povezani sistem katere koli druge države članice in ki prvo trgovsko dobavo v okviru svoje prve dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina prejme po 20. juliju 2025, da bi si zagotovila oskrbo z energijo. To ne posega v noben zakonodajni ukrep, ki vpliva na uvoz energije iz Rusije v Unijo. |
|
(13) |
Glede na pomen prepovedi transakcij iz člena 1aa ter spričo pravnih oseb, subjektov in organov iz Priloge X k Sklepu 2014/512/SZVP je treba pri uvedbi javnega skrbništva ali podobnega ukrepa požarnega zidu uporabljati stroga merila. Da bi zagotovili neprekinjeno delovanje odvisnih družb, ki delujejo v imenu ali po navodilih subjektov iz člena 1aa(1), točka (a) ali (b), Sklepa 2014/512/SZVP in njihovo upoštevanje omejevalnih ukrepov, je primerno uvesti izvzetje iz prepovedi transakcij, pod pogojem, da je pristojni organ naložil javno skrbništvo ali podoben ukrep za javni požarni zid ali da je odobril podoben ukrep „požarnega zidu“. To ne bi smelo posegati v druge omejevalne ukrepe. |
|
(14) |
Za pojasnitev nekaterih določb bi bilo potrebno določiti izvzetje iz prepovedi transakcij za nekatera pristanišča za kazahstanski premog na podlagi zaveze Unije, da bo preprečila negativne učinke na energetsko varnost tretjih držav po vsem svetu. Določiti bi bilo potrebno tudi izvzetje iz prepovedi transakcij za nekatera letališča v zvezi s civilnimi jedrskimi zmogljivostmi in objekti. |
|
(15) |
Plinovoda Severni tok in Severni tok 2 sta bila zasnovana za prenos zemeljskega plina iz Rusije v Unijo. Obvladuje ju ruska vlada prek podjetij v državni lasti. Oba plinovoda sta bila poškodovana septembra 2022 in trenutno ne delujeta. Po plinovodu Severni tok se je v Evropo dobavljal ruski zemeljski plin, Severni tok 2 pa nikoli ni začel delovati. Rusija je večkrat in enostransko ter do konca avgusta 2022 popolnoma prekinila dobavo zemeljskega plina prek Severnega toka, da bi izvajala pritisk na Unijo in njene države članice ter dosegla zmanjšanje njihove podpore Ukrajini. Poleg tega bi lahko dobava zemeljskega plina po teh plinovodih v prihodnosti ustvarila prihodke za Rusijo ter omogočila nadaljevanje njene vojne agresije proti Ukrajini. Da bi se preprečila obnovitev ali vzpostavitev oskrbe z zemeljskim plinom po teh plinovodih, je primerno uvesti omejevalne ukrepe, s katerimi se prepovedujejo neposredne ali posredne transakcije v zvezi s plinovodoma za zemeljski plin Severni tok in Severni tok 2 glede dokončanja, upravljanja, vzdrževanja ali uporabe plinovodov ali delov plinovodov. To vključuje tudi nakup zemeljskega plina, ki se prenaša po katerem koli od teh plinovodov. Za zagotovitev, da se ohranijo obstoječi nadzorni mehanizmi nad plinovodoma prek mehanizmov prestrukturiranja, zlasti v zvezi s podjetjema Nord Stream AG in Nord Stream 2 AG, se bodo uporabljala ciljno usmerjena izvzetja in odstopanja, da se zagotovi, da se plinovoda ne bosta uporabljala. |
|
(16) |
Primerno je tudi spremeniti pogoje za prepoved transakcij za osebe, subjekte ali organe s sedežem zunaj Rusije, ki uporabljajo sistem finančnega sporočanja (SPFS) ruske centralne banke ali enakovredne specializirane storitve finančnega sporočanja, ki jih vzpostavi ruska centralna banka. Razlog za to je, da je Rusija SPFS ustanovila kot alternativo specializirani storitvi finančnega sporočanja Unije in zaščitila svoje banke pred učinkom omejevalnih ukrepov, ki so jih Unija in njeni zavezniki sprejeli od leta 2014 v odziv na dejanja Rusije, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine. Svet je menil, da si Rusija z razširitvijo uporabe SPFS zunaj svojega ozemlja prizadeva za nadaljnje izvajanje te strategije in zaščito svoje mednarodne trgovine pred učinkom omejevalnih ukrepov Unije, s čimer bi se povečala njena finančna odpornost in zagotovile priložnosti za lažje izogibanje prepovedim iz sklepov Sveta 2014/512/SZVP in 2014/145/SZVP (5) ter uredb Sveta (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014 (6). |
|
(17) |
Primerno je, da se prepoved transakcij s kreditnimi in finančnimi institucijami iz tretjih držav ter ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi razširi na subjekte, ki znatno onemogočajo doseganje ciljev prepovedi iz sklepov 2014/512/SZVP in 2014/145/SZVP ter uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014. Razširitev prepovedi transakcij zajema tudi tiste finančne institucije in ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi iz tretjih držav, ki podpirajo vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, vključno z obdelavo transakcij ali zagotavljanjem financiranja izvoza za trgovinske operacije, ki onemogočajo doseganje ciljev Sklepa 2014/512/SZVP in Uredbe (EU) št. 833/2014. Svet meni, da bi bilo treba na seznam finančnih institucij iz tretjih držav, za katere velja taka prepoved, dodati dva subjekta. Prepoved transakcij zajema tudi vse pravne osebe, subjekte ali organe tretjih držav, ki niso kreditne ali finančne institucije ali subjekti, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, vključno s trgovci z nafto, ki znatno onemogočajo doseganje ciljev prepovedi iz členov 4o, 4p in 4x Sklepa 2014/512/SZVP . |
|
(18) |
Upravičeno je v prepoved transakcij razširiti obstoječo prepoved zagotavljanja specializiranih storitev finančnega sporočanja nekaterim ruskim ali finančnim kreditnim institucijam ali drugim subjektom, ki so naročeni na storitve finančnega sporočanja, ali ruskim odvisnim družbam kreditnih ali finančnih institucij tretjih držav, ki so pomembne za ruski finančni in bančni sistem in so bodisi velike in pomembne regionalne banke, kar pomeni, da posledično olajšujejo regionalno in zvezno financiranje in poslovanje, bodisi banke, ki olajšujejo znatna čezmejna plačila in s tem krepijo rusko gospodarstvo in njeno industrijo, banke, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine z delovanjem na zasedenih ozemljih, ali banke, za katere že veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je uvedla Unija ali partnerske države. Svet meni, da bi bilo treba na seznam pravnih oseb, subjektov in organov, za katere velja taka prepoved transakcij, dodati 22 kreditnih ali finančnih institucij ali drugih subjektov. Ustrezno pa je dodati še izvzetja v zvezi z delovanjem diplomatskih in konzularnih predstavništev Unije in držav članic ali partnerskih držav v Rusiji ter izvzetja v zvezi s transakcijami državljanov države članice, ki imajo prebivališče v Rusiji. Ustrezno je dodati tudi odstopanje za transakcije, ki so nujno potrebne za dezinvestiranje v Rusiji ali za prenehanje poslovnih dejavnosti v tej državi. Opozoriti je treba, da omejevalni ukrepi Unije niso ekstrateritorialni in ne zavezujejo gospodarskih subjektov, ustanovljenih na podlagi zakonov tretjih držav, vključno z zakoni Rusije. Zato se brez poseganja v člen 8a Uredbe (EU) št. 833/2014 transakcije med pravnimi osebami, subjekti ali organi, registriranimi ali ustanovljenimi na podlagi prava države članice, in njihovimi odvisnimi družbami v tretjih državah ne štejejo za kršitev te prepovedi, tudi če so v take transakcije vključene kreditne ali finančne institucije, za katere velja prepoved. Izvzetja in odstopanje iz člena 1e Sklepa 2014/512/SZVP ne posegajo v prepoved za gospodarske subjekte v Uniji, da bi subjektom iz Priloge VIII k Sklepu 2014/512/SZVP zagotavljali storitve finančnega sporočanja. |
|
(19) |
Da bi povečali učinkovitost mehanizma cenovne kapice za nafto, je primerno uvesti samodejni postopek za spremembo cenovne kapice za rusko surovo nafto glede na njeno povprečno tržno ceno. Glede na trenutne svetovne cene nafte bi že bilo treba sprejeti nižjo cenovno kapico za rusko surovo nafto, da bi se ta cenovna kapica približala proizvodnim stroškom nafte in tako dodatno zmanjšali ruski prihodki od izvoza nafte. Ob vsaki spremembi cenovne kapice bi bilo treba za predhodne pogodbe, ki upoštevajo obstoječo cenovno kapico, uporabiti 90-dnevno prehodno obdobje, in sicer za pomorski prevoz in neposredno ali posredno zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških storitev ali financiranja ali finančne pomoči v zvezi s pomorskim prevozom ruske surove nafte v tretje države. To prehodno obdobje je potrebno, da se zagotovi dosledno izvajanje cenovne kapice s strani vseh prevoznikov. Poleg tega bi bilo treba okrepiti obstoječi mehanizem pregleda, delovanje cenovne kapice za nafto pa bi bilo treba spremljati in o njem vsakih šest mesecev poročati Svetu. Delovanje mehanizma cenovne kapice, vključno z njeno ravnjo in ustreznimi prepovedmi, bi moral Svet redno pregledovati. |
|
(20) |
Ruski sklad za neposredne naložbe ostaja instrument, ki ga Rusija uporablja za usmerjanje tujih valut v svojo jurisdikcijo ter za poskuse, da bi prišla do sredstev za nadaljevanje svojih vojnih prizadevanj in povečanje odpornosti svojega gospodarstva. Ruski sklad za neposredne naložbe uporablja kompleksne naložbene strukture, da bi prikril svoje dejavnosti in sofinancirane projekte ter da bi jih izoliral pred posledicami vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Zato je primerno uvesti prepoved transakcij za Ruski sklad za neposredne naložbe, njegove odvisne družbe, njegove znatne naložbe in vsakogar, ki za te subjekte izvaja investicijske storitve ali druge finančne storitve. Naložba se šteje za „pomembno“, če je videti, da temelji na vladni ekonomski politiki ali strategiji ali zadeva sektor, ki je pomemben za dolgoročno geopolitično sposobnost manevriranja Rusije, zlasti finance in bančništvo, promet, telekomunikacije, obrambo, industrijsko proizvodnjo, napredno tehnologijo, energijo ali iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte, plina in mineralnih virov, vključno s povezanimi raziskavami ali razvojem intelektualne lastnine. Svet meni, da bi bilo treba na seznam pravnih oseb, subjektov in organov iz Priloge IV k Sklepu 2014/12/SZVP, v katere znatno vlaga Ruski sklad za neposredne naložbe in za katere velja prepoved transakcij, dodati štiri subjekte. |
|
(21) |
Ruski bančni in finančni sektor je ključnega pomena za vojna prizadevanja Rusije. Da bi preprečili njegov nadaljnji razvoj, je primerno prepovedati zagotavljanje programske opreme za nekatere uporabe v bančnem in finančnem sektorju. |
|
(22) |
Da bi dodatno omejili dejavnosti plovil, ki so del flote tankerjev za prevoz nafte v senci ali ki prispevajo k energetskim prihodkom Rusije, je primerno, da se na seznam plovil iz Priloge XVI k Sklepu 2014/512/SZVP, ki sta jim prepovedana dostop do pristanišč in zapornic držav članic ter prejemanje širokega nabora storitev, povezanih s pomorskim prometom, doda 105 plovil. |
|
(23) |
Države članice ob ustreznem spoštovanju svojih veljavnih mednarodnih obveznosti ne bi smele priznati ali izvršiti nobene sodne odredbe, sodbe, odločbe ali sklepa sodišča, ki ni sodišče države članice, ali druge sodne, arbitražne ali upravne odločbe, izdane v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi Sklepa 2014/512/SZVP ali Sklepa 2014/145/SZVP ali Uredbe (EU) št. 833/2014 ali Uredbe (EU) št. 269/2014, ali iz njega izhaja. Učinkovito izvajanje klavzule o izključitvi terjatev bi bilo treba za namene priznavanja in izvrševanja arbitražnih, sodnih ali upravnih odločb šteti za javni red Unije in držav članic. Zato bi bilo treba šteti, da dejstvo, da države članice priznajo ali izvršijo sodno odredbo, sodbo, odločbo ali sklep sodišča, ki ni sodišče države članice, ali drugo sodno, arbitražno ali upravno odločbo, izdano v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo in ki bi lahko privedla do poplačila kakršnih koli terjatev v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi sklepov 2014/512/SZVP in 2014/145/SZVP ter uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014, ali iz njega izhaja, krši javni red Unije in držav članic. Ta določba ne bi smela posegati v obveznost države članice, da sodeluje in se brani v postopkih, sproženih proti njej, ter da zahteva priznanje in izvršitev odločbe, s katero se ji odobri povračilo stroškov. |
|
(24) |
Kadar se države članice soočajo z arbitražnimi odločbami, ki so bile proti njim izdane v postopkih reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, uvedenimi na podlagi sklepov 2014/512/SZVP ali 2014/145/SZVP ali uredb (EU) št. 833/2014 ali (EU) št. 269/2014, bi morale uveljavljati vse ugovore, ki so jim na voljo v domačih ali tujih postopkih za priznanje in izvrševanje takih odločb. To vključuje vložitev ugovora, da bi bilo priznanje ali izvršitev odločbe v nasprotju z javnim redom države, v kateri se zahteva priznanje in izvršitev, na podlagi Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb iz leta 1958. |
|
(25) |
Kar zadeva projekt Paks II, se prepovedi iz Sklepa 2014/512/SZVP ne uporabljajo za dejavnosti iz členu 5c navedenega sklepa ali členu 12h Uredbe (EU) št. 833/2014. Prepoved transakcij iz člena 1e Sklepa 2014/512/SZVP ali člena 5h Uredbe (EU) št. 833/2014 v zvezi s subjekti iz Priloge VIII k Sklepu 2014/512/SZVP bi morala biti ena od prepovedi, ki jih zajema ta določba. |
|
(26) |
Ti ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato je zlasti zaradi zagotovitve njihove enotne uporabe v vseh državah članicah potrebno regulativno ukrepanje na ravni Unije. |
|
(27) |
Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije. |
|
(28) |
Sklep 2014/512/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sklep 2014/512/SZVP se spremeni:
|
(1) |
v členu 1aa se vstavi naslednji odstavek: „2f. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za subjekte s sedežem v Uniji, ki delujejo v imenu ali po navodilih subjektov iz odstavka 1, točka (a) ali (b), pod pogojem, da:
|
|
(2) |
V členu 1ad se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Prepovedano je neposredno ali posredno sodelovati pri kakršnih koli transakcijah s pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Rusije iz Priloge XVIII. Priloga XVIII vključuje pravne osebe, subjekte ali organe s sedežem zunaj Rusije, ki uporabljajo SPFS ruske centralne banke ali enakovredne specializirane storitve finančnega sporočanja, ki jih vzpostavi ruska centralna banka ali ruska država.“ |
|
(3) |
člen 1ae se nadomesti z naslednjim: „Člen 1ae 1. Prepovedano je neposredno ali posredno sodelovati pri kakršnih koli transakcijah s pravno osebo, subjektom ali organom s sedežem zunaj Unije, ki:
2. Prepoved iz odstavka 1 velja za pravno osebo, subjekt ali organ, ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. 3. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za transakcije, ki so:
|
|
(4) |
v členu 1af(3) se doda naslednja točka:
; |
|
(5) |
v členu 1af(4) se doda naslednja točka:
; |
|
(6) |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 1ag 1. Prepovedano je sklepanje kakršnih koli neposrednih ali posrednih transakcij v zvezi s plinovodoma za zemeljski plin Severni tok in Severni tok 2 glede dokončanja, upravljanja, vzdrževanja ali uporabe plinovodov. Poleg tega je prepovedano neposredno ali posredno sodelovanje pri kakršnih koli transakcijah, povezanih s financiranjem v zvezi z dokončanjem, obratovanjem ali uporabo plinovodov. 2. Prepovedi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za transakcije, ki so neizogibno potrebne za nujno preprečitev ali ublažitev dogodka, ki bi lahko imel resen in obsežen vpliv na zdravje in varnost prebivalstva, pomorski prevoz ali okolje ali v odziv na naravne nesreče. 3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi odobrijo transakcije, ki so neizogibno potrebne, za:
Pristojni organi pred izdajo takega dovoljenja Komisijo uradno seznanijo z osnutkom dovoljenja. Komisija lahko v 30 dneh na pristojne organe naslovi mnenje, da bi predvidena transakcija škodovala interesom Unije. Komisija o takem mnenju obvesti Svet. 4. Operaterji obvestijo pristojni organ države članice, v kateri so registrirani ali na podlagi prava katere so ustanovljeni, o vsaki transakciji, sklenjeni na podlagi odstavka 2, v dveh tednih od njene sklenitve. Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh informacijah, ki jih prejme na podlagi tega odstavka, v dveh tednih od njihovega prejema. 5. Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 3, v dveh tednih po odobritvi. Člen 1ah 1. Prepovedano je neposredno ali posredno sodelovati v kakršni koli transakciji z:
2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi odobrijo transakcije, ki so nujno potrebne za nakup, uvoz ali prevoz farmacevtskih in medicinskih izdelkov, katerih uvoz, nakup in prevoz so dovoljeni na podlagi tega sklepa; 3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi do 31. decembra 2026 pod pogoji, ki se jim zdijo primerni, odobrijo transakcije, ki so nujno potrebne za dezinvestiranje in umik iz Rusije ali prenehanje poslovnih dejavnosti v tej državi. 4. Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi odstavka 2, v dveh tednih po odobritvi.“ |
|
(7) |
člen 1e se spremeni:
|
|
(8) |
člen 1k se spremeni:
|
|
(9) |
člen 3a se spremeni:
|
|
(10) |
člen 4m se spremeni:
|
|
(11) |
v členu 4o se vstavi naslednji odstavek: „3b. Izvzetje iz odstavka 3, točka (d), se za Češko preneha uporabljati od 1. julija 2025.“ |
|
(12) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 4oa 1. Od 21. januarja 2026 je prepovedano neposredno ali posredno kupovati, uvažati v Unijo ali prenašati v Unijo naftne derivate, ki se uvrščajo pod oznako KN 2710 , pridobljene v tretji državi iz surove nafte, ki se uvršča pod oznako KN 2709 00 in izvira iz Rusije. Za namen uporabe tega odstavka uvozniki ob uvozu predložijo dokazila o državi porekla surove nafte, ki se je uporabila za rafiniranje derivata v tretji državi, razen če se izdelek uvaža iz partnerske države s seznama v Prilogi XXIV. Za naftne derivate, ki so bili v prejšnjem koledarskem letu uvoženi iz tretjih držav, ki so neto izvoznice surove nafte, se šteje, da so bili pridobljeni iz domače surove nafte in ne iz surove nafte, ki izvira iz Rusije, razen če pristojni organi utemeljeno domnevajo, da so pridobljeni iz ruske surove nafte. 2. Prepovedano je neposredno ali posredno zagotavljati tehnično pomoč, posredniške storitve, financiranje ali finančno pomoč ter zavarovanje in pozavarovanje, ki so povezani s prepovedjo iz odstavka 1.“ |
|
(13) |
Člen 4p se spremeni:
|
|
(14) |
v členu 4z se doda naslednji odstavek: „6. Pristojni organ države članice, ki ni neposredno priključena na medsebojno povezani sistem nobene druge države članice in ki je prejela prvo trgovsko dobavo v okviru svoje prve dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina po 20. juliju 2025, lahko z odstopanjem od prepovedi iz odstavkov 1 in 2 odobri nakup, uvoz ali prenos utekočinjenega zemeljskega plina, ki se uvršča pod oznako KN 2711 11 00 in izvira ali se izvaža iz Rusije, potem ko se prepriča, da se nakup, uvoz ali prenos uporablja za zagotavljanje oskrbe z energijo. Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh odobritvah, izdanih na podlagi tega odstavka, v dveh tednih po odobritvi“ |
|
(15) |
v členu 7 se vstavita naslednja odstavka: „2a. V državi članici se ne prizna, uveljavi ali izvrši nobena sodna odredba, sodba, sklep ali odločba sodišča, ki ni sodišče države članice, ali druga sodna, arbitražna ali upravna odločba, izdana v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo, sproženem proti državi članici, ali iz njega izhaja, ki bi lahko privedla do poplačila kakršnih koli terjatev v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi tega sklepa in Sklepa 2014/145/SZVP ter uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014, če jo uveljavlja katera koli oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1, točka (a), (b) ali (c), tega člena ali oseba, subjekt ali organ, ki ima v lasti in nadzoruje to osebo, subjekt ali organ. 2b. V državi članici se ne prizna, uveljavi ali izvrši nobena zahteva za pomoč med preiskavo ali drugim postopkom ter nobena kazen ali druga sankcija na podlagi sodne odredbe, sodbe, sklepa ali odločbe sodišča, ki ni sodišče države članice, ali druge sodne, arbitražne ali upravne odločbe, izdane v postopkih, ki niso postopki v državah članicah, ki temelji na postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo, sproženem proti državi članici, ali iz njega izhaja, v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi tega sklepa in Sklepa 2014/145/SZVP ter uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014, če jo uveljavlja katera koli oseba, subjekt ali organ iz odstavka 1, točka (a), (b) ali (c), tega člena, ali oseba, subjekt ali organ, ki ima v lasti in nadzoruje to osebo, subjekt ali organ.“ |
|
(16) |
vstavijo se naslednji členi: „Člen 7b Vsaka država članica po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe, da v sodnem postopku pred pristojnimi sodišči države članice izterja ali je upravičena izterjati vso neposredno ali posredno škodo, vključno s pravnimi stroški, ki jo je ta država članica utrpela zaradi postopka reševanja sporov med vlagatelji in državo, sproženega proti državi članici v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi tega sklepa in Sklepa 2014/145/SZVP ter uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) št. 269/2014. Kadar je ustrezno ima država članica pravico izterjati tako škodo od vseh oseb, subjektov ali organov iz člena 7(1), točka (a), (b) ali (c), tega sklepa, ki so sprožili, posredovali ali sodelovali pri postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo ali katerih namen je izvršitev katere koli odločbe, sklepa ali sodbe v zvezi z reševanjem sporov med vlagatelji in državo, ter oseb, subjektov ali organov, ki imajo v lasti ali nadzorujejo katero koli od teh oseb, subjektov ali organov. Kadar je ustrezno, ima Unija pravico, da pod enakimi pogoji izterja vso škodo, ki jo je utrpela. Člen 7c Države članice vložijo vse razpoložljive ugovore zoper priznanje in izvrševanje arbitražnih odločb, izdanih proti njim v postopku reševanja sporov med vlagatelji in državo v zvezi z ukrepi, naloženimi na podlagi tega sklepa ali Sklepa 2014/145/SZVP ali uredb (EU) št. 833/2014 in (EU) 269/2014.“ |
|
(17) |
člen 8c se nadomesti z naslednjim: „Člen 8c Svet soglasno na podlagi členov 29 in 30 Pogodbe o Evropski uniji spremeni priloge I, II, III, IV, V, VI, VIII, IX, X, XIV, XVI, XVII, XVIII, XIX, XX, XXI, XXII, XXIII in XXIV.“ |
|
(18) |
Priloge k Sklepu 2014/512/SZVP se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu. |
Člen 2
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 18. julija 2025
Za Svet
predsednica
M. BJERRE
(1) Sklep Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229 31.7.2014, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/512/oj).
(2) Uredba Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/833/oj).
(3) Sklep Sveta (SZVP) 2022/884 z dne 3. junija 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 128, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/884/oj).
(4) Uredba Sveta (EU) 2022/879 z dne 3. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 153, 3.6.2022, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/879/oj).
(5) Sklep Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.03.2014, str. 16, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2014/145(1)/oj)
(6) Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.3.2014, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/269/oj).
PRILOGA
|
(1) |
V Prilogi IV k Sklepu 2014/512/SZVP se dodajo naslednji subjekti:
|
|
(2) |
V Prilogi VIII k Sklepu 2014/512/SZVP se dodajo naslednji subjekti:
|
|
(3) |
V Prilogi XI k Sklepu 2014/512/SZVP se tabela „cena za surovo nafto“ črta. |
|
(4) |
Priloga XVI k Sklepu 2014/512/SZVP se spremeni:
|
|
(5) |
Priloga XIX k Sklepu 2014/512/SZVP se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA XIX Seznam pravnih oseb, subjektov in organov iz člena 1ae Del A – seznam kreditnih in finančnih institucij ter subjektov s sedežem zunaj Unije, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi in podpirajo izogibanje sankcijam, ki znatno onemogočajo namen prepovedi iz tega sklepa, Sklepa 2014/145/SZVP, Uredbe (EU) št. 833/2014 in Uredbe (EU) št. 269/2014
Del B – seznam kreditnih in finančnih institucij ter subjektov s sedežem zunaj Unije, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi in podpirajo vojno agresijo Rusije proti Ukrajini Del C – seznam pravnih oseb, subjektov ali organov s sedežem zunaj Unije, ki podpirajo izogibanje prepovedim iz členov 4o in 4p tega sklepa“. |
|
(6) |
Sklepu 2014/512/SZVP se doda naslednja priloga: „PRILOGA XXII Pravne osebe, subjekti ali organi iz člena 1ah (1), točka (c)
|
|
(7) |
Sklepu 2014/512/SZVP se doda naslednja priloga: „PRILOGA XXIII Pravne osebe, subjekti ali organi iz člena 1ah, točka (d)“.
|
|
(8) |
Sklepu 2014/512/SZVP se doda naslednja priloga: „PRILOGA XXIV Seznam partnerskih držav za uvoz naftnih proizvodov iz člena 4oa(1) KANADA NORVEŠKA ZDRUŽENO KRALJESTVO ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE ŠVICA“. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/1495/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)