(1)

Čezmejni projekt Rail Baltica bo imel po pričakovanjih ključno vlogo pri zagotavljanju delovanja evropskih prometnih koridorjev Severno morje–Baltik in Baltsko morje–Črno morje–Egejsko morje. Proga Rail Baltica bo interoperabilna in učinkovita železniška povezava med Poljsko in baltskimi državami, posredno tudi Finsko. Ustvarila bo povezovalne točke med železniškim, pomorskim, zračnim in cestnim prometom. Zagotovila bo pomembno, zdaj manjkajočo povezavo obeh koridorjev in pripomogla tudi k povezovanju regije z Ukrajino in Moldavijo, ki sta del koridorjev Severno morje–Baltik in Baltsko morje–Črno morje–Egejsko morje. Prispevala naj bi k spodbujanju brezemisijske mobilnosti v skladu z ustreznimi cilji Unije glede zmanjšanja emisij CO2.

(2)

Geostrateška vrednost proge Rail Baltica se je v trenutnih mednarodnih razmerah znatno povečala. Med izvajanjem projekta bi bilo treba upoštevati njegov prispevek k obrambi, varnosti in vojaški mobilnosti.

(3)

Projekt so prizadele izredne razmere, kot sta izbruh pandemije COVID-19 in obsežna ruska vojna proti Ukrajini, kar je povzročilo velike motnje pri njegovem izvajanju. Zato je treba ponovno oceniti časovni razpored izvajanja, kot je določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/1723 (2).

(4)

Projekt Rail Baltica se izvaja kot hitra konvencionalna železniška proga za mešani potniški in tovorni promet. Prispevati bi moral k ambicioznemu cilju vse evropske prestolnice povezati z železnico za visoke hitrosti.

(5)

Proga Rail Baltica bi morala leta 2030 tri baltske države povezati z evropskim železniškim omrežjem in jih vključiti v enotno evropsko železniško območje.

(6)

Tvori hrbtenico evropskega železniškega sistema, ki temelji na standardni evropski nazivni tirni širini 1 435 mm v Estoniji, Latviji in Litvi. V prihodnosti bi bilo treba železniško omrežje s standardno evropsko tirno širino v regiji postopoma razširiti v skladu z nacionalnimi načrti za poenotenje tirne širine.

(7)

Države članice morajo v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2024/1679 in brez poseganja v člen 8(5) navedene uredbe dokončati jedrno omrežje do 31. decembra 2030. Nadalje člen 8(5) določa, da je izvajanje projektov skupnega interesa odvisno od njihove stopnje zrelosti, skladnosti s pravom Unije in nacionalnimi pravnimi postopki ter razpoložljivosti finančnih sredstev, brez poseganja v finančne obveznosti države članice ali Unije.

(8)

Estonija, Latvija, Litva in Poljska bi si morale po najboljših močeh prizadevati, da bi glede jedrnega omrežja upoštevale ciljni rok, tj. leto 2030. Vendar projekt Rail Baltica zaradi tehničnih in finančnih izzivov ne bo dokončan pred koncem leta 2030.

(9)

Ob upoštevanju časa in virov, potrebnih za izgradnjo celotne proge Rail Baltica, na eni strani ter strateškega pomena čimprejšnje povezave Estonije, Latvije in Litve z evropskim železniškim omrežjem na drugi strani bi bilo treba to progo zgraditi v dveh fazah.

(10)

V prvi fazi do konca leta 2030 bi bilo treba zgraditi osnovno progo Rail Baltica, ki bi Estonijo, Latvijo in Litvo povezala z evropskim železniškim omrežjem. V drugi fazi bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU) 2024/1679 izvesti dodatne elemente, ki so bistveni za sprostitev celotnega potenciala proge Rail Baltica.

(11)

Da bi proga začela delovati čim prej, bi morale Estonija, Latvija in Litva v prvi fazi zgraditi enotirno progo od Talina do Kaunasa. Da bi Litva lahko v prvi fazi začela povečevati čezmejni promet na koridorju Rail Baltica, bi morala biti sposobna namestiti napeljave podsistema energija, vodenje-upravljanje in signalizacija na obstoječem železniškem tiru s standardno evropsko nazivno širino 1 435 mm na odseku med Poljsko in Kaunasom.

(12)

Ta faza bi morala vsem sodelujočim partnerjem dati gotovost, da bodo osnovne čezmejne povezave vzpostavljene prednostno in do konca leta 2030.

(13)

Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Finska bi morale med načrtovanjem in gradnjo proge Rail Baltica tesno sodelovati, da bi bila gradnja usklajena in železniška proga popolnoma interoperabilna. Projektna skupina Rail Baltica, ki ji predseduje evropski koordinator za prometni koridor Severno morje–Baltik, bi morala zagotoviti vodenje med estonskimi, latvijskimi, litovskimi, poljskimi in finskimi ministrstvi ter Komisijo, da bi podpirala usklajevanje, vodila projekt in spodbujala nemoteno izvajanje.

(14)

Estonija, Latvija, Litva in Poljska so se dogovorile, da bodo progo Rail Baltica zgradile v tesnem sodelovanju in usklajevanju s Finsko.

(15)

Baltske države bi morale sodelovati s skupnim podjetjem RB Rail AS, ki še naprej deluje kot koordinator projekta in glavni sogovornik partnerjev Rail Baltica, in sicer Estonije, Latvije in Litve ter njihovih nacionalnih povezanih subjektov, pri njihovih izmenjavah s Komisijo, da se zagotovi usklajeno izvajanje. Skupno podjetje RB Rail AS in nacionalni povezani subjekti bi morali čezmejni projekt Rail Baltica izvajati v skladu z dogovorjeno zasnovo projekta.

(16)

V tem sklepu bi morali biti določeni ukrepi in časovni razpored za njihovo dokončanje, ki bi usmerjali delo projektnih partnerjev in zagotovili jasnost za deležnike, vključene v izvajanje projekta. Sklep bi moral odražati tudi posodobljeno strategijo izvajanja, ki temelji na geografskih operativnih odsekih, kot je opisano v sporazumu o upravljanju projekta, ki so ga 28. februarja 2024 sklenili skupno podjetje RB Rail AS, pristojna ministrstva Estonije, Latvije in Litve ter nacionalni povezani subjekti projekta Rail Baltica.

(17)

V skladu s členom 55(1) Uredbe (EU) 2024/1679 Komisija ta sklep posodobi vsaka štiri leta ali na zahtevo zadevne države članice.

(18)

Ker so časovni razpored in ukrepi iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1723 zastareli, geopolitične razmere pa so se spremenile, bi bilo treba navedeni izvedbeni sklep razveljaviti.

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora iz člena 61 Uredbe (EU) 2024/1679 –