(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4).

(3)

Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki so bili do 1. oktobra 2024 predloženi Komisiji v oceno. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe.

(4)

Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki ga je predložila Avstrija (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe).

(5)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe.

(6)

V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin.

(7)

Komisija je svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Glede točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Avstrija uporabila za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s točkama (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(8)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(9)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Avstrija predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

(10)

Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Avstrija predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa Austro Control, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za koledarsko leto 2029.

(11)

Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za Austro Control za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so uporaba celostnega pristopa k obvladovanju varnostnih tveganj, krepitev čezmejnega sodelovanja na področju varnosti, obvladovanje tveganj zaradi utrujenosti ter spodbujanje usposabljanja in ozaveščanja za spodbujanje kulture varnosti.

(12)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 9 in 10, so lokalni cilji uspešnosti glede varnosti za leto 2029, vključeni v osnutek načrta izvedbe, v skladu z ustreznimi vseevropskimi cilji iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688. Zato bi bilo treba navedene lokalne cilje uspešnosti glede varnosti šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(13)

Vendar je bilo ugotovljeno, da so vmesni cilji za leta 2025 do 2028 za vse cilje upravljanja varnosti neobičajno nizki in nezadostni za zagotovitev poznejšega doseganja ciljev za leto 2029. Poleg tega takšni nizki vmesni cilji niso upravičeni glede na dejansko uspešnost družbe Austro Control v tretjem referenčnem obdobju in ukrepe za doseganje ciljev glede varnosti v četrtem referenčnem obdobju iz uvodne izjave 11.

(14)

Zato bi morala Avstrija v svojem končnem načrtu izvedbe, ki ga mora sprejeti v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, upoštevati ugotovitve iz uvodne izjave 13 z izboljšanjem ciljnih ravni upravljanja varnosti za leta 2025 do 2028.

(15)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Avstrija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (6) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(16)

Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Avstrija predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(17)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Avstrija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(18)

Komisija ugotavlja, da je Avstrija v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo izvajanje čezmejnega zračnega prostora prostih rut s Češko, Madžarsko in Slovaško ter pobudo za spodbujanje uporabnikov zračnega prostora, da upoštevajo svoje predložene načrte letov.

(19)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 16, 17 in 18 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe Avstrije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(20)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Avstrija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(21)

Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Avstrija predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(22)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Avstrija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(23)

Komisija ugotavlja, da je Avstrija v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje svojih ciljev glede zmogljivosti na ruti. Prvič, navedeni ukrepi vključujejo zaposlovanje novih kontrolorjev zračnega prometa, kar bo omogočilo povečanje števila kontrolorjev zračnega prometa v ekvivalentih polnega delovnega časa, ki delajo v centru območne kontrole. Drugič, navedeni ukrepi zajemajo izvajanje novega sistema upravljanja zračnega prometa, prestrukturiranje zračnega prostora, usposabljanje in prilagodljivo razporejanje osebja ter premestitev centra območne kontrole na Dunaju.

(24)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 21, 22 in 23 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe Avstrije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(25)

V skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da ti cilji vzbujajo pomisleke.

(26)

Pri razčlenitvi ciljev glede zmogljivosti terminalov na ravni letališč je Komisija ugotovila, da predlagani cilji glede zmogljivosti terminalov za četrto referenčno obdobje pomenijo znatno slabšo stopnjo zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let za letališče na Dunaju od stopnje uspešnosti podobnih letališč, ki jo je opredelil organ za oceno uspešnosti.

(27)

Komisija zato meni, da bi morala Avstrija v zvezi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 dodatno utemeljiti cilje glede zmogljivosti terminalov za četrto referenčno obdobje ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave 26 ali navedene cilje revidirati navzdol.

(28)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje.

(29)

Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Avstrija predlagala za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so:

(30)

V zvezi z merilom za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da avstrijski trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša –0,4 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(31)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju v Avstriji znaša –3,4 %, kar je bolje od dolgoročnega trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(32)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto v Avstriji znaša 53,66 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 51,7 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti 110,99 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(33)

Očitno je, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v Avstriji v tretjem in četrtem referenčnem obdobju precej presega ustrezni vseevropski trend in da je avstrijska izhodiščna vrednost za leto 2024 precej pod povprečjem primerjalne skupine. Poleg tega Avstrija izkazuje zmanjšanje ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju. Komisija zato meni, da odstopanje od trenda ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije za četrto referenčno obdobje iz uvodne izjave (30) ne izključuje skladnosti avstrijskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(34)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 28 do 33 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(35)

V skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.

(36)

V skladu s točko 2.1(f) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom sistemov spodbud iz člena 11 navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da sistema spodbud, ki ju je Avstrija vzpostavila za podporo doseganju ciljev zmogljivosti na ruti in zmogljivosti terminalov v četrtem referenčnem obdobju, vzbujata pomisleke.

(37)

Komisija ugotavlja, da sistem spodbud za zmogljivosti na ruti in sistem spodbud za zmogljivosti terminalov, ki sta vključena v osnutek načrta izvedbe, zajemata največjo finančno neugodnost, ki znaša le 0,50 % ugotovljenih stroškov. Komisija ob upoštevanju strokovnega mnenja organa za oceno uspešnosti meni, da največje finančne neugodnosti za navedena sistema spodbud, ki ju je določila Avstrija, niso skladne s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, ki zahteva, da taki sistemi spodbud „bistveno vplivajo na tvegane prihodke“.

(38)

Zato bi morala Avstrija v povezavi s sprejetjem končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 revidirati svoja sistema spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na ruti in zmogljivosti terminalov, da bi se največja finančna neugodnost, ki izhaja iz navedenih sistemov spodbud, določila na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot je izrecno določeno v členu 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Po mnenju Komisije bi morala ta revizija zagotoviti največjo finančno neugodnost, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih letnih stroškov.

(39)

Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Avstrije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje –