Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32025D1039

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/1039 z dne 16. maja 2025 o neskladnosti nekaterih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Švica predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu (notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 2923)

C/2025/2923

UL L, 2025/1039, 23.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1039/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1039/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2025/1039

23.5.2025

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2025/1039

z dne 16. maja 2025

o neskladnosti nekaterih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Švica predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu

(notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 2923)

(Besedilo v francoskem, italijanskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (1),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) ter zlasti člena 11(3), točka (c), drugi pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (3) ter zlasti člena 58(3) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za enotno evropsko nebo,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   OZADJE

(1)

V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora pripraviti načrte za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Navedeni načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4).

(3)

Vse države članice in Švica so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje ter jih do 1. oktobra 2024 predložile Komisiji v oceno. Švica je Komisiji predložila osnutek načrta izvedbe, ki ga je sprejela skupaj z Belgijo, Nemčijo, Francijo, Luksemburgom in Nizozemsko (v nadaljnjem besedilu: države članice EU, ki so del FABEC) na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope (v nadaljnjem besedilu: FABEC). Po preverjanju popolnosti osnutka načrta izvedbe FABEC je Komisija od FABEC zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predloži posodobljen osnutek načrta izvedbe.

(4)

Ocena Komisije, vključena v ta sklep, temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe FABEC (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe za FABEC), ki so ga predložile Švica in države članice, ki so del FABEC.

(5)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo, v katerem je navedel svoje mnenje o oceni osnutka načrta izvedbe FABEC.

(6)

Komisija je v skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 (5) ob upoštevanju lokalnih razmer ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe FABEC, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi.

(7)

Komisija je svojo oceno dopolnila s pregledom osnutka načrta izvedbe FABEC v zvezi z elementi iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. V zvezi s točko 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru navedenega pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Švica uporabila za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Zato Komisija na tej stopnji ni sprejela nobenih sklepov v zvezi s skladnostjo navedene metodologije razporeditve stroškov s točkama (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(8)

Ta sklep zajema samo cilje uspešnosti in elemente iz točke 2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, ki se neposredno uporabljajo za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, imenovanega za izvajanje služb v zračnem prostoru Švice.

2.   UGOTOVITVE IZ OCENE

Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti za švicarsko območje zaračunavanja na rutah

(9)

Skladnost ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, vključenih v osnutek načrta izvedbe FABEC, v zvezi z ugotovljenimi stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti je bila ocenjena na podlagi meril iz točke 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. Navedena merila sestavljajo trenda ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem referenčnem obdobju (2020–2024) in četrtem referenčnem obdobju (2025–2029) ter izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno operativno in gospodarsko okolje.

(10)

Cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, predlagani za švicarsko območje zaračunavanja na rutah za četrto referenčno obdobje, in z njimi povezane izhodiščne vrednosti so:

Švicarsko območje zaračunavanja na rutah

Izhodiščna vrednost za leto 2019

Izhodiščna vrednost za leto 2024

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022)

110,08 CHF

124,74 CHF

131,82 CHF

133,17 CHF

131,03 CHF

128,63 CHF

129,42 CHF

109,54  EUR

124,13  EUR

131,17  EUR

132,51  EUR

130,39  EUR

128,00  EUR

128,79  EUR

(11)

V zvezi z merilom za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da švicarski trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju znaša +0,7 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(12)

V zvezi z merilom za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da švicarski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju znaša +1,8 %, kar ne dosega dolgoročnega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(13)

V zvezi z merilom za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da švicarska izhodiščna vrednost za ugotovljene stroške na enoto v višini 124,13 EUR, izražena v realnih cenah iz leta 2022, za 41,8 % presega povprečno izhodiščno vrednost v višini 87,51 EUR, izraženo v realnih cenah iz leta 2022, za ustrezno primerjalno skupino iz člena 7, točka (e), Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(14)

Proučiti je treba, ali se odstopanja iz uvodnih izjav (11), (12) in (13) lahko štejejo za potrebna in sorazmerna v skladu s točko 1.4(d) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem je Komisija ocenila, ali so ugotovljena odstopanja od vseevropskega trenda ugotovljenih stroškov na enoto in od dolgoročnega vseevropskega trenda ugotovljenih stroškov na enoto iz uvodnih izjav (11) in (12) izključno posledica dodatnih ugotovljenih stroškov, povezanih z ukrepi, potrebnimi za doseganje ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ali stroškov prestrukturiranja v smislu člena 2, točka 18, Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(15)

V zvezi z merilom iz točke 1.4(d)(i) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da se Švica v osnutku načrta izvedbe FABEC sklicuje na dodatne ugotovljene stroške, ki so v četrtem referenčnem obdobju nastali izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa Skyguide v zvezi z ukrepi, potrebnimi za doseganje ciljev glede zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: ukrepi glede zmogljivosti). Predstavljeni ukrepi glede zmogljivosti vključujejo naslednje glavne elemente:

(a)

družba Skyguide bo usposobila in zaposlila nove kontrolorje zračnega prometa, da bi zamenjali kontrolorje zračnega prometa, ki naj bi se upokojili v četrtem referenčnem obdobju, in da bi se prilagodila napovedani rasti prometa. S tem naj bi se v četrtem referenčnem obdobju skupno število dejavnih kontrolorjev zračnega prometa v centrih območne kontrole v Ženevi in Zürichu povečalo za približno 10 %;

(b)

naložbe v infrastrukturo in sisteme za podporo operativni odpornosti, vključno z dodatnimi rešitvami za nepredvidljive razmere in nadomestnimi rešitvami;

(c)

tehnične izboljšave sistema upravljanja zračnega prometa, ki omogočajo večjo zmogljivost in učinkovitost. S temi izboljšavami se bodo podprle dejavnosti centrov območne kontrole v Ženevi in Zürichu, ki so neodvisne od lokacije, kar pomeni, da se lahko celoten švicarski zračni prostor nadzoruje iz enega od teh centrov območne kontrole;

(d)

uvajanje orodij za optimizacijo upravljanja pretoka zračnega prometa.

(16)

Ob upoštevanju ocene, ki jo je opravil organ za oceno uspešnosti, so dodatni stroški, ki jih je Švica sporočila za ukrepe glede zmogljivosti iz uvodne izjave (15), v denarnem smislu znatno nižji od ugotovljenih odstopanj od vseevropskih trendov stroškovne učinkovitosti, ki jih je izračunal organ za oceno uspešnosti. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi se lahko nekateri ukrepi glede zmogljivosti, na katere se sklicuje Švica, šteli za del običajnih dejavnosti zadevnega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa oziroma morda ne prispevajo neposredno k povečanju zmogljivosti zračnega prostora. Zato brez dodatnih podrobnih informacij in analize ni mogoče ugotoviti, ali se lahko ukrepi glede zmogljivosti, ki jih je predstavila Švica, v celoti štejejo za potrebne in sorazmerne za doseganje lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za četrto referenčno obdobje. Zato Komisija ugotavlja, da ugotovljenih odstopanj od vseevropskih trendov stroškovne učinkovitosti iz uvodnih izjav (11) in (12) ni mogoče pripisati izključno dodatnim stroškom, ki izhajajo iz predstavljenih ukrepov glede zmogljivosti.

(17)

Zato se merilo iz točke 1.4(d)(i) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 v zvezi s Švico ne bi smelo šteti za izpolnjeno.

(18)

Komisija opozarja tudi, da Švica v osnutku načrta izvedbe FABEC ni predstavila nobenih ukrepov prestrukturiranja, ki bi upravičili odstopanje od vseevropskega trenda ugotovljenih stroškov na enoto ali od vseevropskega dolgoročnega trenda ugotovljenih stroškov na enoto na podlagi merila iz točke 1.4(d)(ii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(19)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (10) do (18) bi bilo treba cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za švicarsko območje zaračunavanja na rutah šteti za neskladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

Pregled ukrepov za doseganje okoljskih ciljev

(20)

V skladu s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija svojo oceno osnutka načrta izvedbe FABEC dopolnila s pregledom ukrepov za doseganje okoljskih ciljev iz navedenega načrta.

(21)

Na podlagi pregleda iz uvodne izjave (20) Komisija močno dvomi, da so ukrepi, ki so jih Švica in države članice EU, ki so del FABEC, predstavile za doseganje ciljev uspešnosti glede okolja FABEC, ustrezni za učinkovito doseganje navedenih ciljev. Ob upoštevanju ugotovitev organa za oceno uspešnosti zlasti ugotavlja, da ukrepi, ki jih je Francija predstavila v zvezi z izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa DSNA, ne zadostujejo za ciljno izboljšanje učinkovitosti letov v četrtem referenčnem obdobju.

(22)

Zato Komisija meni, da bi moral FABEC uvesti dodatne ukrepe za doseganje svojih okoljskih ciljev za četrto referenčno obdobje, na primer z učinkovitim izvajanjem zračnega prostora prostih rut in čezmejnega zračnega prostora prostih rut z dodatnimi sosednjimi državami članicami.

Pregled ukrepov za doseganje ciljev glede zmogljivosti

(23)

V skladu s točko 2.1(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija svojo oceno osnutka načrta izvedbe FABEC dopolnila s pregledom ukrepov za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah iz navedenega načrta.

(24)

Na podlagi pregleda iz uvodne izjave (23) Komisija močno dvomi, da so ukrepi, ki so jih Švica in države članice EU, ki so del FABEC, predstavile za doseganje ciljev FABEC glede zmogljivosti na rutah, ustrezni za učinkovito doseganje navedenih ciljev. Ob upoštevanju ugotovitev organa za oceno uspešnosti zlasti ugotavlja, da ukrepi, ki jih je Nemčija predstavila v zvezi z izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa DFS, ne zadostujejo za učinkovito zadovoljitev povpraševanja po prometu, pričakovanega v četrtem referenčnem obdobju.

(25)

Zato Komisija meni, da bi morale Švica in države članice EU, ki so del FABEC, uvesti dodatne ukrepe za doseganje svojih ciljev glede zmogljivosti za četrto referenčno obdobje, na primer v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem dodatnih kontrolorjev zračnega prometa, učinkovitejšo rabo virov in dogovori o sodelovanju med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa.

Pregled ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih

(26)

V skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija svojo oceno osnutka načrta izvedbe FABEC dopolnila s pregledom ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, ki jih je Švica določila za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da ti cilji vzbujajo pomisleke.

(27)

Prvič, Komisija ugotavlja, da predlagani cilji Švice glede zmogljivosti terminalov za četrto referenčno obdobje pomenijo poslabšanje povprečne letne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu v primerjavi s tretjim referenčnim obdobjem. Predlagani cilji za četrto referenčno obdobje so namreč določeni pri 1,60 minute na let, medtem ko je dejanska uspešnost, zabeležena v tretjem referenčnem obdobju, znašala od 0,37 do 1,50 minute na let.

(28)

Drugič, pri razčlenitvi ciljev glede zmogljivosti terminalov na ravni letališč je bilo ugotovljeno, da navedeni cilji glede zmogljivosti terminalov pomenijo stopnjo zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let za letališči v Zürichu in Ženevi, ki je znatno slabša od stopnje uspešnosti podobnih letališč, ki jo je opredelil organ za oceno uspešnosti.

(29)

Zato Komisija meni, da bi morala Švica cilje glede zmogljivosti terminalov za četrto referenčno obdobje dodatno utemeljiti ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav (27) in (28) ali pa te cilje popraviti navzdol.

Pregled ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih

(30)

V skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija svojo oceno osnutka načrta izvedbe FABEC dopolnila s pregledom ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, ki jih je Švica določila za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe.

(31)

Komisija ugotavlja, da cilji glede stroškovne učinkovitosti za švicarsko območje zaračunavanja na terminalih pomenijo poslabšanje trenda ugotovljenih stroškov na enoto v višini +1,0 % v četrtem referenčnem obdobju. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so povprečni ugotovljeni stroški na enoto za četrto referenčno obdobje za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih na letališčih v Zürichu in Ženevi po ocenah precej višji od mediane ugotovljenih stroškov na enoto podobnih letališč, ki jih je opredelil organ za oceno uspešnosti.

(32)

Zato Komisija meni, da bi morala Švica cilje glede stroškovne učinkovitosti terminalov za četrto referenčno obdobje dodatno utemeljiti ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave (31) ali pa te cilje popraviti navzdol.

Pregled sistemov spodbud za zmogljivosti na rutah in zmogljivosti terminalov

(33)

Komisija je v skladu s točko 2.1(f) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 pregledala sisteme spodbud, vključene v osnutek načrta izvedbe FABEC, da bi se podprlo doseganje ciljev glede zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: sistemi spodbud za zmogljivosti). Ugotovljeno je bilo, da sistemi spodbud za zmogljivosti za četrto referenčno obdobje, ki jih je Švica vzpostavila za službe na rutah in terminalih, vzbujajo pomisleke.

(34)

Komisija ugotavlja, da sistem spodbud za zmogljivosti na rutah za FABEC ter sistem spodbud za zmogljivosti terminalov v Švici, kot sta določena v osnutku načrta izvedbe FABEC, zajemata največjo finančno neugodnost, ki znaša le 0,50 % ugotovljenih stroškov. Komisija ob upoštevanju strokovnega mnenja organa za oceno uspešnosti meni, da največje finančne neugodnosti za navedene sisteme spodbud niso skladne s členom 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, s katerim se zahteva, da taki sistemi spodbud „bistveno vplivajo na tvegane prihodke“.

(35)

Zato bi morala Švica v zvezi z osnutkom načrta izvedbe FABEC revidirati svoje sisteme spodbud za zmogljivosti iz uvodne izjave (34), tako da bi bile največje finančne neugodnosti, ki izhajajo iz navedenih sistemov spodbud, določene na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke, kot se zahteva v členu 11(3), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Po mnenju Komisije bi morala ta revizija zagotoviti največjo finančno neugodnost, ki je enaka ali višja od 1 % ugotovljenih letnih stroškov.

3.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(36)

Glede na navedeno se nekateri cilji uspešnosti, vključeni v osnutek načrta izvedbe FABEC v zvezi s Švico, ne bi smeli šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(37)

Zato morajo Švica in države članice, ki so del FABEC, v skladu s členom 14(3), drugi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 Komisiji predložiti revidirani osnutek načrta izvedbe v treh mesecih od datuma sprejetja tega sklepa in pri tem upoštevati priporočila Komisije.

(38)

Komisija se je o priporočilih iz tega sklepa posvetovala s Švico v skladu s členom 19(2) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Cilji uspešnosti v zvezi s Švico iz Priloge k temu sklepu, ki so vključeni v osnutek načrta izvedbe na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2024/1688.

Člen 2

Švica popravi navzdol cilje glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je določila za območje zaračunavanja na rutah, izražene kot ugotovljeni stroški na enoto.

Švica pri reviziji ciljev glede stroškovne učinkovitosti:

(a)

zagotovi, da so revidirani cilji glede stroškovne učinkovitosti skladni z vseevropskim trendom ugotovljenih stroškov na enoto in vseevropskim dolgoročnim trendom ugotovljenih stroškov na enoto iz točke 1.4(a) in (b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317;

(b)

ustrezno zniža raven ugotovljenih stroškov, zlasti za koledarsko leto 2029;

(c)

uporabi najnovejše napovedi prometa, izražene v enotah storitev, v skladu s členom 10(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

Če se Švica v revidiranem osnutku načrta izvedbe, ki ga predloži v skladu s členom 14(3), drugi pododstavek, Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, sklicuje na odstopanje v skladu s točko 1.4(d) Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, zagotovi, da je tako odstopanje utemeljeno z ustreznimi informacijami in obrazložitvijo. Švica zlasti dokaže, da se vsi ukrepi, na katere se sklicuje za utemeljitev odstopanja od vseevropskih ciljev glede stroškovne učinkovitosti, nanašajo izključno na dodatne operativne vire ali tehnične zmogljivosti, potrebne za doseganje ciljev glede zmogljivosti.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Švicarsko konfederacijo.

V Bruslju, 16. maja 2025

Za Komisijo

Apostolos TZITZIKOSTAS

član Komisije


(1)   UL L 114, 30.4.2002, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2002/309(2)/oj.

(2)   UL L 96, 31.3.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/549/oj.

(3)   UL L, 2024/2803, 11.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2803/oj.

(4)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1688 z dne 12. junija 2024 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za četrto referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2025 in konča 31. decembra 2029 (UL L, 2024/1688, 17.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1688/oj).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (UL L 56, 25.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/317/oj).

(6)  Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10, ELI http://data.europa.eu/eli/reg/2004/550/oj).


PRILOGA

Cilji uspešnosti, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje

KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI

Švicarsko območje zaračunavanja na rutah

Izhodiščna vrednost za leto 2019

Izhodiščna vrednost za leto 2024

2025

2026

2027

2028

2029

Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022)

110,08 CHF

124,74 CHF

131,82 CHF

133,17 CHF

131,03 CHF

128,63 CHF

129,42 CHF

109,54  EUR

124,13  EUR

131,17  EUR

132,51  EUR

130,39  EUR

128,00  EUR

128,79  EUR


ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/1039/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Top