(1)

Unija je pristopila h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) s Sklepom Sveta (EU) 2023/1075 (1) glede institucij in javne uprave Unije ter s Sklepom Sveta (EU) 2023/1076 (2) glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja, za Unijo pa je Konvencija začela veljati 1. oktobra 2023. Trenutno je 39 pogodbenic Konvencije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice), vključno z Unijo in 22 državami članicami Unije.

(2)

Na podlagi 14. člena Statuta Sveta Evrope ima vsaka članica Sveta Evrope enega predstavnika v Odboru ministrov Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: Odbor ministrov), vsak predstavnik pa ima en glas. Vse države članice Unije so članice Sveta Evrope in so zato zastopane v Odboru ministrov.

(3)

Na podlagi 76. člena, odstavek 1, Konvencije lahko Odbor ministrov po posvetovanju s pogodbenicami in pridobitvi njihove soglasne odobritve povabi državo nečlanico Sveta Evrope, da pristopi h Konvenciji, s sklepom, ki zahteva dvotretjinsko večino Odbora ministrov, kot je določeno v 20. členu, odstavek (d), Statuta Sveta Evrope, in s soglasno izvolitvijo predstavnikov pogodbenic, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov.

(4)

Odbor ministrov se je 22. aprila 2020 odločil povabiti Tunizijo, da pristopi h konvenciji. Na podlagi navedenega sklepa to povabilo velja pet let od njegovega sprejetja, in sicer do 23. aprila 2025 (v nadaljnjem besedilu: rok).

(5)

Tunizija je z dopisom z dne 20. februarja 2025 zaprosila za podaljšanje roka do 23. aprila 2027, da bi lahko zaključila svoje notranje postopke.

(6)

Odbor ministrov naj bi na seji 23. aprila 2025 sprejel sklep o podaljšanju roka do 23. aprila 2027.

(7)

Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Odboru ministrov, saj bi imelo lahko podaljšanje roka pravni učinek za Unijo. Posledica tega podaljšanja bi bilo ponovno povabilo Tuniziji, naj pristopi h Konvenciji, kar bi pomenilo vzpostavitev pogodbenih odnosov med Unijo in Tunizijo v okviru Konvencije. Sklep o podaljšanju roka bi lahko vplivala tudi na način sprejemanja odločitev v odboru pogodbenic.

(8)

Pristop Tunizije h Konvenciji bi bil koristen za Unijo, saj bi ambiciozni standardi Konvencije potem veljali tudi v tej državi. Stališče Unije bi zato moralo biti, da se Tuniziji odobrita še dve leti za zaključek njenih notranjih postopkov.

(9)

Ker Unija sama ni članica Sveta Evrope, temveč so to vse njene države članice, stališče izrazijo njene države članice, pri čemer delujejo skupno –