(1)

Odnosi med Unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo (v nadaljnjem besedilu: Jordanija) se razvijajo v okviru evropske sosedske politike (ESP). Jordanija je 24. novembra 1997 podpisala Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Pridružitveni sporazum), ki je začel veljati 1. maja 2002. Na podlagi Pridružitvenega sporazuma sta Unija in Jordanija v 12-letnem prehodnem obdobju postopoma vzpostavili območje proste trgovine. Poleg tega je začel leta 2007 veljati Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o vzajemnih ukrepih liberalizacije in spremembi Pridružitvenega sporazuma ES-Jordanija ter nadomestitvi prilog I, II, III in IV ter protokolov 1 in 2 k navedenemu sporazumu (3). Leta 2010 sta se Unija in Jordanija dogovorili o partnerstvu naprednega statusa, ki razširja področje sodelovanja. Protokol med Evropsko unijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo o vzpostavitvi mehanizma za reševanje sporov, ki se uporablja za spore v okviru trgovinskih določb Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (4), je bil parafiran decembra 2009, veljati pa je začel 1. julija 2011. Dvostranski politični dialog in gospodarsko sodelovanje se nadalje razvijata v okviru Pridružitvenega sporazuma ter prednostnih nalog partnerstva EU-Jordanija, sprejetih za obdobje 2022–2027.

(2)

Jordanija je od leta 2011 začela več političnih reform za okrepitev parlamentarne demokracije in pravne države. Ustanovila je ustavno sodišče in neodvisno volilno komisijo, jordanski parlament pa je sprejel več pomembnih zakonov, vključno z zakonom o volitvah, zakonom o političnih strankah ter zakonoma o decentralizaciji in občinah. Poleg tega so bile sprejete zakonodajne izboljšave v zvezi z neodvisnostjo sodstva in pravicami žensk.

(3)

Jordansko gospodarstvo so močno prizadeli dolgotrajni konflikti v regiji, zlasti v sosednji Siriji in nazadnje tudi v Izraelu in Gazi ter na območju Rdečega morja. Od začetka vojne v Siriji na jordansko gospodarstvo vpliva velik pritok sirskih beguncev, ki povečuje pritisk na fiskalni položaj Jordanije, javne storitve in infrastrukturo. Poleg regionalne nestabilnosti so makroekonomski in fiskalni izzivi, povezani s pandemijo COVID-19 v obdobju 2020–2021, gibanje cen primarnih proizvodov po invaziji Rusije na Ukrajino leta 2022, velika izpostavljenost trgovinskim nihanjem in povečanje stroškov izposojanja za nastajajoče trge na svetovni ravni še naprej negativno vplivali na jordansko gospodarstvo. Posledično se je v Jordaniji leta 2020 gospodarstvo skrčilo, čemur je sledilo počasno okrevanje, saj se je brezposelnost v letu 2020 znatno povečala in ostala visoka, pojavile pa so se tudi nove fiskalne potrebe ter potrebe po zunanjem financiranju.

(4)

Vojna v Izraelu in Gazi, ki se je začela oktobra 2023, s seboj prinaša precej veliko negativno tveganje za gospodarske obete, zlasti zaradi povečane stopnje negotovosti v regiji ter morebitnega vpliva na pomembni turistični sektor in razpoloženje potrošnikov. Hutijevski napadi na plovila za prevoz tovora in energentov v Rdečem morju ovirajo ladijski promet v Azijo, kar vpliva na izvoz Jordanije, zlasti mineralov in kemikalij, ter njen uvoz. Januarja 2024 so se jordanski organi in Mednarodni denarni sklad (MDS) dogovorili o novem programu za gospodarsko prilagoditev, podprtem s štiriletnim instrumentom za povečanje financiranja v vrednosti 1 200 milijonov USD, ki je nasledil štiriletni instrument za povečanje financiranja, ki se je izvajal v obdobju 2020–2023, v vrednosti 1 700 milijonov USD, vključno s posojilom iz naslova instrumenta za hitro financiranje. Izvršni odbor MDS je novi štiriletni instrument za povečanje financiranja odobril januarja 2024. Prva misija za pregled je bila izvedena aprila in maja 2024, poročilo o misiji pa je bilo objavljeno julija 2024.

(5)

Unija je januarja 2020 sprejela tretji program makrofinančne pomoči (5) v vrednosti 500 milijonov EUR v obliki posojil kot odgovor na prošnjo Jordanije iz julija 2019 in po zaključku drugega programa makrofinančne pomoči v vrednosti 200 milijonov EUR leta 2019. Drugi program makrofinančne pomoči (6) je bil nadaljevanje prvega programa makrofinančne pomoči (7) v vrednosti 180 milijonov EUR, izvedenega leta 2015. Maja 2020 je bil tretji program makrofinančne pomoči v odziv na socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 dopolnjen za 200 milijonov EUR na podlagi Sklepa (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Prvi obrok tretjega programa makrofinančne pomoči je bil izplačan 25. oktobra 2020, drugi obrok 20. julija 2021, tretji obrok pa 3. maja 2023 po izvedbi dogovorjenih ukrepov politike. Pomoč je bila v celoti izplačana v obdobju 2020–2023.

(6)

Tretji program makrofinančne pomoči je vključeval skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, v kateri se je Komisija glede na fiskalne izzive in izredne razmere, s katerimi se je soočala Jordanija, zavezala, da bo po potrebi predložila nov predlog za podaljšanje in povečanje makrofinančne pomoči Jordaniji, če bodo izpolnjene običajne zahteve za to vrsto pomoči, vključno z njeno izjemno naravo, političnimi predpogoji, komplementarnostjo, pogojenostjo in finančno disciplino ter posodobljeno oceno potreb Jordanije po zunanjem financiranju, ki jo opravi Komisija.

(7)

V teh težavnih razmerah sta Unija in mednarodna skupnost pozneje večkrat izrazili svojo zavezanost podpori Jordanije, zlasti na letnih bruseljskih konferencah o podpori prihodnosti Sirije in širše regije ter na seji Pridružitvenega sveta EU-Jordanija junija 2022.

(8)

Od začetka krize v Siriji leta 2011 je Unija Jordaniji namenila približno 3 500 milijonov EUR v okviru različnih instrumentov, vključno s 1 080 milijoni EUR v okviru treh ukrepov makrofinančne pomoči, da bi Jordaniji pomagala ohranjati gospodarsko stabilnost ter politične in gospodarske reforme ter obravnavati povezane humanitarne, razvojne in varnostne potrebe. Poleg tega je Evropska investicijska banka od leta 2011 Jordaniji dodelila približno 1 100 milijonov EUR v projektnih posojilih.

(9)

Za obdobje 2021–2024 je dvostranska okvirna dodelitev Unije (nepovratna sredstva) Jordaniji v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI-GE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (9), znašala 364 milijonov EUR, poleg pomoči iz drugih regionalnih in tematskih programov pa jo je dopolnila podpora Unije za pomoč Jordaniji pri odpravljanju posledic sirske krize (214 milijonov EUR v obdobju od 2021 do 2023). V obdobju 2014–2020 je podpora Unije Jordaniji, zagotovljena predvsem prek evropskega instrumenta sosedstva, znašala 765 milijonov EUR. V istem obdobju je Jordanija prejela tudi dodatnih 126 milijonov EUR, usmerjenih prek naložbene platforme za sosedstvo, ki je spodbudila naložbe v višini približno 580 milijonov EUR.

(10)

Jordanija je oktobra 2023 zaradi še vedno slabih gospodarskih razmer in obetov Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč.

(11)

Ker je Jordanija država, ki jo zajema ESP, se šteje za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(12)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam Jordanije po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje odločne takojšnje ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, namenjene kratkoročnemu izboljšanju plačilnobilančnega položaja Jordanije.

(13)

Ker je v plačilni bilanci Jordanije še vedno znatna vrzel v financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije v trenutnih izjemnih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Jordanije Uniji za podporo gospodarski stabilizaciji Jordanije v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnjevanjem virov iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Jordanije.

(14)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Jordanije, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(15)

Pričakuje se, da bodo makrofinančno pomoč Unije spremljali ukrepi proračunske podpore v okviru instrumenta NDICI-GE.

(16)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije bi morala temeljiti na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Jordanije po zunanjem financiranju in bi morala upoštevati zmožnost Jordanije, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določitvi zneska pomoči bi bilo treba upoštevati tudi pričakovane finančne prispevke dvostranskih in večstranskih donatorjev, potrebo po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, druge instrumente Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Jordaniji, in dodano vrednost vključenosti Unije v Jordaniji na splošno.

(17)

Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije z glavnimi načeli in cilji različnih področij zunanjega delovanja, z ukrepi, sprejetimi v zvezi s temi področji, in z drugimi ustreznimi politikami Unije.

(18)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Jordanije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(19)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Jordanije vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(20)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Jordanija spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Jordaniji ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in ESZD bi morali redno spremljati izpolnjevanje tega predpogoja in doseganje teh specifičnih ciljev.

(21)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z njeno makrofinančno pomočjo, bi morala Jordanija sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s to pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi moral sporazum o posojilu, ki se sklene med Komisijo in jordanskimi organi, vsebovati določbe, ki Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščajo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (11), Komisijo in Računsko sodišče za izvajanje revizij, Evropsko javno tožilstvo pa za izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem makrofinančne pomoči Unije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem.

(22)

Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(23)

Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč Unije, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(24)

Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi Evropski parlament in Svet lahko spremljala izvajanje tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s to pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(26)

Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, ki se določijo v memorandumu o soglasju (MoS). Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z jordanskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Na podlagi Uredbe (EU) št. 182/2011 bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda, kot je določen v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Jordaniji bi se moral za sprejetje MoS in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno prekinitev ali ukinitev te pomoči uporabljati postopek pregleda –