(1)

Grčija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 2. julija 2024, vložila zahtevo za dovoljenje za posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES, da bi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov za vse transakcije, izvedene med davčnimi zavezanci s sedežem na ozemlju Grčije (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep je zahtevala za obdobje od 1. julija 2025 do 31. decembra 2027.

(2)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES zahtevo Grčije posredovala drugim državam članicam z dopisom z dne 24. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: zahteva). Z dopisom z dne 25. septembra 2024 je Komisija uradno obvestila Grčijo, da ima vse informacije, ki so potrebne za presojo zahteve.

(3)

Grčija je vzpostavila digitalno platformo, imenovano myDATA. Subjekti, ki morajo voditi računovodsko evidenco v skladu z nacionalno zakonodajo, so prav tako dolžni tej platformi posredovati podatke o transakcijah glede prihodkov in odhodkov. Izvajanje posebnega ukrepa bi omogočilo, da se podatki iz elektronskih računov posredujejo platformi myDATA neposredno. Posledično bi informacije z visoko ravnijo kakovosti zato prihajale v realnem času, kar bi grški davčni upravi omogočilo, da lažje in hitreje odkriva primere neobračunavanja ali prenizkega obračunavanja davka na dodano vrednost (DDV). Poleg tega bi davčni upravi obvezno izdajanje elektronskih računov pomagalo v boju proti krožnim goljufijam ali goljufijam „davčnega vrtiljaka“, s čimer bi se skrajšal čas, potreben za identifikacijo udeleženih strani.

(4)

Grčija meni, da uvedba posebnega ukrepa ne bi pretirano obremenila davčnih zavezancev, saj je izdajanje elektronskih računov že uveljavljena praksa v mnogih gospodarskih sektorjih. Grčija bo tudi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov na področju javnega naročanja. Poleg tega bi posebni ukrep olajšal izdajanje vnaprej izpolnjenih obračunov DDV in bi davčnim zavezancem omogočil, da naenkrat izpolnijo več kot eno obveznost sporočanja podatkov, kar bi zmanjšalo število napak in upravne stroške. Po mnenju Grčije naj bi se povečanje stroškov za podjetja zaradi posebnega ukrepa izravnalo z zmanjšanjem stroškov, povezanih z izdajanjem, pošiljanjem in shranjevanjem računov, pa tudi s koristmi za davčne zavezance, ki izhajajo iz izboljšanja postopkov zaradi digitalizacije.

(5)

Grčiji bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporablja do 31. decembra 2027. V primeru, da bi Grčija menila, da bi bilo treba posebni ukrep podaljšati po letu 2027, bi morala Komisiji predložiti zahtevo za podaljšanje. Navedeni zahtevi bi bilo treba priložiti poročilo o uporabi posebnega ukrepa, ki vključuje oceno posebnega ukrepa glede njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi pobiranja davkov.

(6)

Vendar bi bilo treba posebni ukrep prenehati uporabljati na dan začetka uporabe kakršnega koli splošnega sistema za izdajanje elektronskih računov, ki ga sprejme Svet na podlagi člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali katere koli druge ustrezne določbe te pogodbe, če bi se tak splošni sistem začel uporabljati pred 31. decembrom 2027.

(7)

Posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico strank, da v primeru transakcij znotraj Skupnosti prejmejo račun v papirnati obliki.

(8)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen časovno in tudi z vidika področja uporabe. Poleg tega ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(9)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –