PRILOGA

PROJEKT ZA SPODBUJANJE UČINKOVITEGA NADZORA NAD IZVOZOM OROŽJA

1.   Ozadje in razlogi za podporo Unije

Ta sklep temelji na prejšnjih sklepih Sveta o podpori postopku ZN, ki je privedel do oblikovanja Pogodbe o trgovini z orožjem (PTO) ter spodbujanja njenega učinkovitega izvajanja in splošne uporabe. PTO je Generalna skupščina ZN sprejela 2. aprila 2013, veljati pa je začela 24. decembra 2014.

Deklarirani cilj PTO je „vzpostaviti najvišje mogoče skupne mednarodne standarde za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem, preprečiti in odpraviti nedovoljeno trgovino s konvencionalnim orožjem ter preprečiti njegovo preusmerjanje“. Njen deklarirani namen pa je „prispevati k mednarodnemu in regionalnemu miru, varnosti in stabilnosti; zmanjšati trpljenje ljudi ter spodbujati sodelovanje, preglednost in odgovorno ravnanje držav pogodbenic v mednarodni trgovini s konvencionalnim orožjem, s čimer bo vzpostavljeno zaupanje med državami pogodbenicami“  (1). Cilj in namen PTO sta tako skladna s splošnim ciljem zunanje in varnostne politike Unije, kot je zapisan v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji.

Desetletje po začetku veljavnosti PTO sta glavna izziva še vedno njeno učinkovito izvajanje in splošna uporaba.

Čeprav je od desete Konference držav pogodbenic (CSP10) avgusta 2024 število držav pogodbenic naraslo s 113 na 116, si je treba še naprej prizadevati za splošno uporabo. Da bi spodbudili splošno uporabo, je delovna skupina za splošno uporabo PTO poudarila, da je pomembno nadaljevati dosedanja prizadevanja za splošno uporabo, deliti izkušnje o praksah ratifikacije in prenosa v nacionalno zakonodajo ter ostati odprt in dejaven v odnosih z državami iz vseh regij, ki se želijo pridružiti pogodbi.

Poleg splošne uporabe je ključni izziv tudi učinkovito izvajanje PTO. Težave se pojavljajo v zvezi z nacionalnimi sistemi nadzora (ena od prvih tem večletnega delovnega načrta), izboljšanjem preglednosti in poročanja ter obravnavanjem tveganj iz členov 6 in 7. Prednostna tema CSP10 – sodelovanje med agencijami – velja za ključni pogoj za odpravo teh ovir. Konferenca je na podlagi delovnega dokumenta The Role of Interagency Cooperation in the Effective Implementation of Arms Trade Treaty Provisions (Vloga sodelovanja med agencijami pri učinkovitem izvajanju določb Pogodbe o trgovini z orožjem) (ATT/CSP10/2024/PRES/798/Conf.WP.IAC) priporočila, da se sodelovanje med agencijami vključi v smernice in oblikujejo prilagojeni programi usposabljanja. Ponovno je bilo potrjeno, da je izpolnjevanje obveznosti poročanja prednostna naloga in izziv, pri čemer so bile države pozvane, naj za izpolnitev teh zahtev zaprosijo za razpoložljivo pomoč. V zvezi s tem bi se morali nadaljevati delo in vloga „vodilnih v regiji“ pri poročanju, izpeljati pa bi bilo treba tudi nove dejavnosti ozaveščanja v zvezi z zahtevami glede poročanja iz PTO in povečati zmogljivosti držav pogodbenic za poročanje v njihovih regijah.

V rezultatih CSP10 je poudarjeno, da za učinkovito izvajanje in splošno uporabo pogodbe potrebujemo vsesplošno zavezanost, večjo izmenjavo informacij, sodelovanje med agencijami in krepitev zmogljivosti. Pobude za krepitev zmogljivosti in projekti pomoči imajo so še naprej ključni za izvajanje in spodbujanje ciljev PTO.

S tem v zvezi je namen tega sklepa zagotoviti financiranje za celovit niz dejavnosti pomoči in ozaveščanja, s katerimi bi pripomogli k obvladovanju teh izzivov. Sklep temelji na rezultatih in spoznanjih, pridobljenih v treh zgodnejših fazah, ki so bile financirane na podlagi Sklepa 2013/768/SZVP, Sklepa (SZVP) 2017/915 in Sklepa (SZVP) 2021/2309, ter je dokaz, da Unija in njene države članice neprekinjeno in odločno podpirajo PTO.

2.   Cilji

Osrednji cilj tega sklepa je še naprej – tako kot v treh predhodnih fazah projekta – podpora več državam pri vzpostavljanju in/ali krepitvi njihovih sistemov nadzora nad prenosom orožja, kar je potrebno za učinkovito izvajanje PTO, z namenom opolnomočiti te države, da za ta nadzor v celoti prevzamejo odgovornost, in nadaljnje spodbujanje splošne uporabe PTO. Zato se s tem projektom spodbuja uvedba uspešnih, učinkovitih in jasnih nacionalnih pravil in struktur za upravljanje trgovine z orožjem (dobro upravljanje) na podlagi večstranskih in mednarodno priznanih pravnih instrumentov in načel. Poleg tega naj bi okrepili zavest na regionalni in mednarodni ravni ter dialog in sodelovanja na tem področju. Cilj projekta je nenazadnje tudi povečati svetovno varnost in zaščito ter širiti mednarodni mir.

Sodelovanje bo razširjeno in prilagojeno potrebam in napredku vsake države upravičenke, pri tem pa se bo upoštevala stopnja zrelosti in avtonomnosti nacionalnega sistema nadzora nad prenosom orožja v državi. Druge dejavnosti bodo namenjene spodbujanju držav, ki še niso pogodbenice PTO, da sprejmejo pogodbo in jo začnejo izvajati na nacionalni ravni.

Specifični cilji ukrepa so:

(a)	podpora krepitvi in/ali razvoju zmogljivosti za nadzor nad prenosom orožja, da se olajša tehnično izvajanje PTO v sedanjih državah upravičenkah, in sicer z instrumenti, kot so med drugim pravna pomoč ter usposabljanje uradnikov, pristojnih za izdajo dovoljenj in izvrševanje;

(b)	splošna uporaba pogodbe na nacionalni, regionalni in večstranski ravni z ozaveščanjem partnerskih držav, tudi držav, ki še niso pogodbenice PTO.

3.   Partnerske države

Seznam partnerskih držav na podlagi tega sklepa je v dodatku. Več partnerskih držav, ki je prejelo pomoč v skladu s Sklepom Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915 in/ali Sklepom Sveta (SZVP) 2021/2309, bo na podlagi priporočila izvajalcev še naprej prejemalo pomoč v skladu s tem sklepom.

Nove države, ki bodo izrazile zanimanje za sodelovanje v projektu, bodo v program sprejete le izjemoma in z izrecnim soglasjem Delovne skupine Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM). V okviru novo sprejete strategije za spodbujanje „splošne uporabe prek regionalizacije“ bi morale potencialne nove partnerske države izhajati iz tistih podregij, v katerih imajo izvajalske agencije že vzpostavljena partnerstva.

Od potencialnih novih partnerskih držav se bo zahtevalo, naj oblikujejo prošnjo za pomoč pri izvajanju PTO, naslovljeno na njihovo potencialno izvajalsko agencijo, ki jo bo posredovala predsedujočemu COARM za obravnavo v delovni skupini COARM. Ta prošnja mora biti čim bolj utemeljena, najbolje pa bi bilo, če bi države že navedle vse podrobnosti v zvezi s pomočjo, ki jo potrebujejo, predvidene cilje in časovni razpored za njihovo uresničitev. Država prosilka bi morala po potrebi navesti, kako sodeluje oziroma je v preteklosti sodelovala z drugimi ponudniki pomoči ter razkriti informacije o svoji nacionalni strategiji za izvajanje PTO.

Prošnje bodo med drugim ocenjene na podlagi naslednjih meril:

—	stopnja politične in pravne zavezanosti pristopu k pogodbi in stanje izvajanja mednarodnih instrumentov za nadzor trgovine z orožjem in prenosa orožja, ki veljajo za zadevno državo;

—	verjetnost pozitivnih rezultatov dejavnosti pomoči;

—	ocena morebitne že prejete ali načrtovane pomoči pri nadzoru nad prenosom blaga z dvojno rabo in orožja;

—	pomen države pri svetovni trgovini z orožjem;

—	pomen države za varnostne interese EU;

—	upravičenost do uradne razvojne pomoči.

Če je prošnja za pomoč odobrena, se opravi začetna ocena potreb in prednostnih nalog države, ki prosi za pomoč, na primer z uporabo vprašalnikov in zbiranjem obstoječih informacij. Na podlagi rezultatov te ocene bosta ustrezni izvajalec in država upravičenka skupaj obravnavala vsebino pomoči v prek tega ukrepa, pri čemer bosta po potrebi upoštevala vso pomoč v zvezi s PTO, ki se morda zagotavlja prek Prostovoljnega skrbniškega sklada za PTO, Skrbniškega sklada ZN za podporo sodelovanju pri urejanju področja orožja (UNSCAR), sekretariata PTO ali drugih organizacij. Če je država, ki prosi za pomoč, že razvila nacionalno strategijo za izvajanje PTO, bo izvajalska agencija zagotovila tudi, da je načrt pomoči skladen s to nacionalno strategijo za izvajanje.

4.   Opis projektnih dejavnosti

S projektnimi dejavnostmi bodo obravnavane različne teme, pomembne za sprejetje in izvajanje PTO na nacionalni ravni, zlasti v zvezi z učinkovitim nadzorom nad trgovino z orožjem na nacionalni ravni. Te med drugim vključujejo načela in vsebino PTO ter potrebo po skupnih mednarodnih pravilih za trgovino z orožjem; elemente za zanesljivo in trdno zakonodajo o nadzoru nad trgovino z orožjem; postopek izdaje dovoljenj (vključno z e-vlogami, kadar je to ustrezno in primerno); izvrševanje takega nadzora; merila za oceno tveganja, vključno s povezanimi dobrimi praksami za preprečevanje preusmerjanja orožja in nedovoljene trgovine; sodelovanje med agencijami ter sodelovanje z industrijo in akademskimi krogi.

Dejavnosti pomoči bi morale biti po potrebi zasnovane za prožno in hitro odzivanje na spreminjajoče se individualne potrebe vsake države upravičenke, da bi se celovito in trajno povečala njihova zmogljivost za izvajanje PTO.

Pri državah upravičenkah, ki so že imele znatno korist od prejšnjih programov pomoči EU in so pri izvajanju PTO dosegle znaten napredek, bo sodelovanje dodatno usmerjeno na doseganje samozadostnosti in razvoj zmogljivosti za podporo znotraj regij, torej na pomoč tem partnerskim državam, da delujejo kot multiplikator (prevzamejo vodilno vlogo) za splošno uporabo pogodbe in njeno izvajanje v svoji regiji, kadar je to ustrezno in primerno. Za te upravičenke bi lahko nekatere delavnice za pomoč po potrebi vključevale le mentorstvo, namesto ponavljanja ukrepov tehnične pomoči, ki so bili izvedeni v preteklosti.

Dejavnosti bodo namenjene posamezni državi upravičenki (nacionalne delavnice) ali pa več državam s podobnimi potrebami (večnacionalne ali regionalne delavnice). Potekale bodo v različnih oblikah (fizično, spletno, hibridno, e-učenje).

Strokovno znanje bodo prispevali strokovnjaki, izbrani iz skupine strokovnjakov, ki jo upravljajo izvajalske agencije. Sestava skupine strokovnjakov se bo redno preučevala in posodabljala, skupina pa se bo po potrebi razširila z vključitvijo novih strokovnjakov. Med drugim se določijo novi strokovnjaki, zlasti iz dolgoročnih držav upravičenk in nekdanjih držav upravičenk, ki imajo naprednejše sisteme prenosa orožja (po možnosti iz držav, ki so sodelovale v modulu za usposabljanje izvajalcev usposabljanj).

Spletna platforma, ki je bila prvič razvita v skladu s prejšnjim sklepom, bi prav tako lahko pripomogla h krepitvi sodelovanja s strokovnjaki in oblikovanju skupnosti strokovnjakov. Natančneje bi strokovnjakom lahko omogočila, da:

—	registrirajo, oblikujejo svoj profil in podrobno opredelijo svoja strokovna področja za diverzificirano in učinkovito mobilizacijo skupine za dejavnosti projekta;

—	imajo dostop do knjižnice s pomembnimi informacijami in dokumenti, povezanimi s projektom in izvajanjem PTO, tudi dvomesečnih biltenov, s čimer se zagotovi, da imajo vsi strokovnjaki dostop do skupne baze znanja o PTO;

—	se povežejo s forumom, v katerem lahko med seboj izmenjujejo in razpravljajo o vseh problemih, vprašanjih ali izkušnjah, ki so jih morda imeli v zvezi s PTO in ozaveščanjem.

Ohrani se nabor orodij za dejavnosti ozaveščanja, ki so bile razvite in oblikovane s predhodnimi sklepi Sveta, kot je opisano v tem oddelku. Ta se po potrebi lahko dopolni z dejavnostmi političnega ozaveščanja EU, ki jih vodijo delegati EU, da se dodatno politično spodbudi postopek ratifikacije ali izvajanja PTO v partnerski državi.

4.1.   Nacionalne dejavnosti

Za vsako državo upravičenko, ki prejme individualno nacionalno pomoč, se bosta ustrezni izvajalec in država upravičenka dogovorila o namenski pomoči, pri čemer se upošteva trenutno stanje izvedbenih ukrepov in dosežkov države upravičenke v zvezi s PTO. Program pomoči bo izvajal izvajalec ob podpori ustreznih strokovnjakov, če bo to potrebno.

4.1.1.   Nacionalne delavnice

Cilj dejavnosti

Projekt se bo izvajal v obliki delavnic, ki bodo posameznim državam upravičenkam na njihovo zahtevo nudile pomoč na področjih, ki so na nacionalni ravni še posebej pomembna. Na delavnicah bodo sodelovali državni uradniki iz držav upravičenk, vključno z vladnimi uradniki, uradniki, pristojnimi za izdajo izvoznih dovoljenj, in uradniki, pristojnimi za izvrševanje. Odvisno od posebnih potreb in razpoložljivosti strokovnjakov držav upravičenk in držav članic bodo dogodki praviloma potekali dva dni. Dejavnosti se lahko po potrebi organizirajo tudi na spletu.

Opis dejavnosti

Dejavnosti se bodo večinoma odvijale v obliki delavnic in seminarjev, organizirane pa bodo na prožen način in na podlagi povpraševanja v skladu s potrebami, interesi in absorpcijskimi sposobnostmi držav upravičenk. Vsaka dejavnost bo predvidoma trajala dva do tri dni.

Države upravičenke lahko po potrebi zahtevajo, da so predstavniki drugih držav upravičenk ali tretjih držav povabljeni na nacionalno dejavnost. Iz povratnih informacij, zbranih v okviru prejšnjih sklepov, izhaja, da partnerske države priložnosti za izmenjavo znanja, idej in dobrih praks na dvostranski ali podregionalni ravni močno pozdravljajo in imajo od njih tudi koristi, s čimer se spodbuja tudi tesnejše sodelovanje med sosednjimi državami.

Več dejavnosti v skladu s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/915 je bilo zaradi omejitev potovanj in stikov, povezanih z izbruhom COVID-19, treba organizirati v virtualni obliki. Čeprav vse dejavnosti niso primerne za izvedbo v virtualni obliki, uspeh številnih spletnih dejavnosti iz prejšnjega sklepa (SZVP) 2021/2309 kaže, da se lahko v sedanjem sklepu učinkovito uporabi kombinacija virtualnih, fizičnih in hibridnih rešitev (ko se del udeležencev fizično udeleži dogodka, preostali udeleženci pa se povežejo na daljavo).

V prejšnje sklepe je bilo vključenih več držav. Glede na pomoč, ki so jo te države že prejele, bo pri pomoči za te dolgoročne države upravičenke upoštevana raven dosedanjega napredka.

4.1.2.   Pomoč ad hoc

Cilj dejavnosti

Poleg tega se bo s pomočjo na daljavo zagotavljala individualna podpora, če bo to primerno in ustrezno (med drugim: pravni pregledi, posvetovanje o specifičnih zadevah, vključno s podporo za tehnično ocenjevanje določenega blaga, podporo z usmerjevalnim gradivom itd.).

Opis dejavnosti

Pomoč ad hoc se lahko izvede:

(a)	na daljavo, izvedejo jo strokovnjaki na podlagi gradiva ali z uporabo spletnih orodij/možnosti;

(b)	na kraju samem, na primer v obliki neposrednih in fizičnih informativnih sestankov ali daljših (največ dvotedenskih) nalog, ki jih opravi majhna skupina strokovnjakov (običajno samo eden ali dva), ki ustreznemu organu v državi upravičenki zagotavlja celovito posvetovanje in praktične nasvete; ali

(c)	kombinacijo obeh (t. i. „kombinirani pristop“, pri katerem se nekatere dejavnosti, odvisno od teme, izvajajo prek spleta, druge pa s fizično prisotnostjo).

Ta oblika pomoči bo na voljo vsem državam upravičenkam. V proračunu bo določeno največje število strokovnih dni, ki se lahko namenijo za te dejavnosti pomoči. Del proračuna bo kril tudi vsa tehnična orodja in opremo, ki so potrebni za izvajanje teh dejavnosti, kot so naročnine za spletne platforme za izmenjavo dokumentov.

4.2.   Usposabljanje vodij usposabljanja

Cilj dejavnosti

Da bi spodbudili prevzemanje odgovornosti za izvajanje PTO na nacionalni ravni in regionalne pobude za splošno uporabo pogodbe ter zagotovili trajnostnost ukrepov pomoči Unije v okviru tega in prejšnjih sklepov, zlasti med dolgoročnimi partnerskimi državami, je ključno, da države upravičenke razvijejo zmogljivosti in orodja za nadaljevanje procesa izvajanja in splošne uporabe PTO neodvisno od zunanje pomoči EU ali druge zunanje pomoči. Da bi to dosegli, bo pomembno državam upravičenkam ponuditi podporo pri razvoju nacionalnih zmogljivosti v zvezi z a) usposabljanjem lastnega osebja ter b) oblikovanjem zbirke informacij in virov v zvezi z izvajanjem PTO, s katero se bo podpiral razvoj institucionalnega spomina in podpornih zmogljivosti znotraj regij.

Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju, bosta izvajalca, po potrebi in kadar je ustrezno, zagotovila usklajevanje z drugimi ukrepi na tem področju, ki jih financira EU, vključno s tistimi, ki jih izvaja sekretariat PTO.

Dodatna korist te dejavnosti bo razširitev projektne skupine strokovnjakov s strokovnjaki iz držav upravičenk, ki bodo, kadar bo to primerno, delovali kot multiplikatorji splošne uporabe pogodbe.

Opis dejavnosti

Pristop usposabljanja vodij usposabljanja bo sestavljen iz dveh komplementarnih komponent, ki bosta prilagojeni različnim stopnjam napredka in zrelosti v sistemih za nadzor trgovine v državah upravičenkah.

Ena od komponent tega modula bo izvedba delavnic za usposabljanje več strokovnjakov iz držav upravičenk, da bi lahko v poznejši fazi učinkovito usposabljali svoje sodelavce, ob upoštevanju njihove ravni strokovnega znanja. Novo usposobljeni strokovnjaki bodo v svojih državah delovali kot multiplikatorji strokovnega znanja, povezanega s PTO, in pomagali pri krepitvi samostojnih institucionalnih zmogljivosti.

Cilj teh dejavnosti je prihodnjim vodjem usposabljanja zagotoviti didaktične in poučevalne veščine, ki jih potrebujejo za usposabljanje osebja v svoji državi, hkrati pa povečati zmogljivosti držav upravičenk v zvezi z upravljanjem znanja in institucionalnim spominom. Partnerske države se lahko po potrebi spodbuja k razvoju lastnega programa „usposabljanje vodij usposabljanja“, ki bo temeljil na pristopu usposabljanja in gradivu, ki sta bila razvita v tej in prejšnji fazi programa. Cilj teh dejavnosti je torej državam upravičenkam omogočiti, da postanejo bolj neodvisne in samozadostne pri ustvarjanju, razširjanju in ohranjanju znanja, povezanega s PTO, v okviru ustreznih vladnih organov. Zaradi neposredne in praktične narave teh dejavnosti bi bila zanje najprimernejša oblika s fizično prisotnostjo; vendar bi bil lahko učinkovit tudi kombiniran pristop, ki vključuje dejavnosti s fizično prisotnostjo in v virtualni obliki.

Druga komponenta bo spletna platforma, ki bo, kadar bo to v partnerskih državah potrebno in tehnično izvedljivo, prihodnjim vodjem usposabljanja pomagala pri pripravi lastnega gradiva za usposabljanje, in sicer bo na njej shranjena zbirka gradiva in dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje PTO, kot jih zbereta in/ali po potrebi razvijeta izvajalca, in dajo na voljo državam upravičenkam. Poleg tega bo platforma prihodnjim vodjem usposabljanj omogočila, da se posvetujejo s skupnostjo strokovnjakov in razpravljajo o morebitnih težavah, s katerimi se morda srečujejo pri izvajanju nacionalnih usposabljanj. Platforma se bo uporabljala tudi za dejavnosti spremljanja in arhiviranje rezultatov, uresničenih v skladu s tem in prejšnjimi sklepi.

Na podlagi dela, opravljenega v okviru prejšnjega sklepa, bosta imela izvajalca možnost, da razvoj, obdelavo in pripravo takega gradiva preneseta na zunanje strokovnjake, ki so po potrebi lahko izbrani tudi iz skupine strokovnjakov. Da bi okrepili institucionalne zmogljivosti v ustreznih organih držav upravičenk, bi se morale dejavnosti usposabljanja osredotočiti tudi na spodbujanje držav upravičenk, naj razvijajo in vzdržujejo lastne zbirke informacij in dokumentacije o izvajanju PTO.

Projektna platforma bo povečala vidnost programa, olajšala stike med deležniki, spodbujala dialog med izvajalcema in partnerji ter ohranila sodelovanje z državami upravičenkami. Kadar bo to mogoče, bo gradivo, razvito v okviru projekta, dostopno, uporaba tehnologije, ki je podobna družbenim omrežjem, pa bo omogočila dejavno spletno komunikacijo in izmenjavo informacij med udeleženci v njim dobro poznanem okolju. Institucije Unije in države članice bodo prav tako imele koristi od te namenske platforme, na kateri bosta izvajalca izmenjevala informacije o izvajanju dejavnosti.

Kadar je mogoče, bosta izvajalca oglaševala delavnice za usposabljanje vodij usposabljanj in pripravila gradivo; poleg tega bodo pri izvajanju dejavnosti pomoči v državah upravičenkah v skladu s tem sklepom iskali prihodnje vodje usposabljanj (končna odločitev o imenovanju bodočih vodij usposabljanja bo ostala v pristojnosti države upravičenke). Ti uradniki so lahko glede na svojo primernost naknadno registrirani kot člani skupine strokovnjakov in povabljeni, naj sodelujejo kot strokovnjaki pri drugih dejavnostih, opisanih v tem sklepu. S tem se bo še naprej podpiral cilj spodbujanja dolgoročnih držav upravičenk, da prevzamejo vlogo vodilnih v regiji pri izvajanju PTO in multiplikatorjev splošne uporabe pogodbe.

4.3.   Regionalne in mednarodne dejavnosti

4.3.1.   Večstranske dejavnosti

Cilj dejavnosti

Projekt bo potekal v obliki večstranskih dejavnosti, v katere bosta vključeni vsaj dve državi upravičenki, ki ju zanima vprašanje skupnega interesa, z namenom izmenjave znanja, izkušenj in nacionalnih pristopov v zvezi s tem vprašanjem. Te dejavnosti se lahko organizirajo v eni od držav upravičenk iz tega sklepa bodisi v eni od držav članic bodisi na spletu. Med večstranske dejavnosti izmenjave znanja so vključene tako večnacionalne delavnice kot študijski obiski.

Večstranske dejavnosti se bodo izvajale za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in sodelovanja jug-jug izven regionalnih konferenc. Od te oblike dejavnosti bi lahko imele koristi zlasti dolgoročne partnerske države (tj. upravičenke na podlagi prejšnjih sklepov Sveta), saj omogoča izmenjavo informacij in prenos znanja o določenem vprašanju z drugimi sodelavci in mednarodnimi strokovnjaki.

Študijski obiski državam upravičenkam omogočajo dostop do vladnih organov in uradnikov v drugih državah, ki uporabljajo PTO. Zato pomembno dopolnjujejo nacionalne dejavnosti v državah upravičenkah, saj tem državam zagotavljajo širši referenčni okvir v zvezi s praktičnim izvajanjem pogodbe. Poleg tega imajo zaradi tesnega sodelovanja med predstavniki države gostiteljice in gostujočimi uradniki tudi velik potencial za usposabljanje, zlasti za prihodnje strokovnjake in vodje usposabljanj. Študijski obiski bodo zato na voljo vladnim uradnikom, vključno s tistimi, ki so odgovorni za politiko, izdajanje dovoljenj in izvrševanje, iz vsake od držav upravičenk, opisanih v točki 3.1.2.3.

Opis dejavnosti

Vsak študijski obisk bo trajal največ tri dni in je v splošnem namenjen eni sami državi upravičenki, vendar je lahko na isti študijski obisk povabljenih več držav upravičenk, če se to zdi primerno in/ali če za to zaprosijo države same.

Glede na naravo študijskih obiskov bi jih bilo treba izvajati le kot dejavnosti s fizično prisotnostjo. Potekajo lahko v državi članici ali tretji državi (tretje države niso nujno države upravičenke v skladu s tem sklepom Sveta). Študijski obisk bo organiziral izvajalec, pristojen za državo partnerico, ki je upravičena do tega obiska.

Večstranske delavnice se lahko organizirajo za največ dva dni in potekajo v eni od držav upravičenk, ki sodeluje v dejavnosti, bodisi v državi članici bodisi po spletu.

4.3.2.   Regionalne in medregionalne konference

Cilj dejavnosti

Regionalne dejavnosti so vse pomembnejša oblika dejavnosti za napredek pri splošni uporabi pogodbe. Ena od ključnih ugotovitev na podlagi izkušenj, pridobljenih v prejšnjih fazah projekta, je, da partnerske države raje in z več pripravljenosti naredijo korak naprej pri izvajanju pogodbe, kadar je umeščen v kontekst okoliške regije (tj. po zgledu sosednjih držav), ki ima skupne politične, gospodarske in kulturne značilnosti. Zato se regionalna dinamika uporablja za spodbujanje kroga regionalnih izmenjav in vzajemne podpore, ki se krepi sam. Dejavnosti, osredotočene na regije, bodo združile več držav, bodisi iz ene same regije bodisi iz različnih regij (medregionalne in mednarodne dejavnosti), da bi izmenjale izkušnje in razpravljale o vprašanjih skupnega pomena in interesa v zvezi z izvajanjem PTO in nadzorom trgovine z orožjem. Države upravičenke, ki so predhodno prejele pomoč na podlagi Sklepa Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 in Sklepa Sveta (SZVP) 2021/2309 ter so pokazale pomemben napredek in zavezanost v zvezi z izvajanjem PTO, bodo imele posebej pomembno vlogo pri takih dejavnostih kot vzor za svoje regije. Dolgoročne zmogljivosti bodo uveljavljenim partnerskim državam omogočile, kadar je to ustrezno, da postanejo multiplikatorji in „vodilne v regiji“ za splošno uporabo pogodbe v svojih regijah. To bi lahko spodbudilo prevzemanje odgovornosti za izvajanje PTO na regionalni ravni in dolgoročno promoviralo sodelovanje jug-jug.

Medregionalne in mednarodne dejavnosti so bile vključene v ta sklep kot odziv na zahteve držav upravičenk, ki se želijo učiti iz izkušenj držav v drugih delih sveta. Na ta način lahko medregionalne in mednarodne dejavnosti pripomorejo k spodbujanju in lajšanju bolj globalne izmenjave pristopov in praks v zvezi s PTO.

Opis dejavnosti

Regionalne dejavnosti bodo organizirane v obliki dvo- ali tridnevnih dogodkov in bodo dodeljene po regijah. Te dejavnosti bi morale vključevati vsaj tri sodelujoče države. Pomembno bo, da lahko na teh dejavnostih poleg držav upravičenk iz oddelka 3 po potrebi sodelujejo tudi tretje države, ki sicer niso vključene v ta sklep, zlasti države, ki niso pogodbenice PTO. Poleg tega je priporočljivo, da se, kadar je to mogoče, vključi vsaj ena od naprednejših uveljavljenih držav upravičenk (tj. držav, ki so prejele pomoč na podlagi Sklepa Sveta 2013/768/SZVP in/ali Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 in Sklepa Sveta (SZVP) 2021/2309, kot je opisano v oddelku 3, in katerih sistem nadzora trgovine z orožjem je že dosegel določeno stopnjo zrelosti), da delujejo kot multiplikator in/ali povabijo k sodelovanju strokovnjake iz teh držav kot način spodbujanja razvoja regionalnega strokovnega znanja in sodelovanja jug-jug.

Regionalne dejavnosti bodo organizirane glede na povpraševanje in razpoložljivost s strani držav gostiteljic. Fizična udeležba bo najprimernejša oblika za dejavnosti, saj bo zagotovila največji učinek; vendar se lahko glede na okoliščine in želje udeležencev uporabljajo tudi spletne ali hibridne oblike.

Regionalne dejavnosti ne bodo omejene na posamezne regije, temveč bodo tudi države upravičenke iz različnih regij imele možnost udeležbe na medregionalnih dejavnostih. Med izvajanjem prejšnjih faz projekta se je izkazalo, da je med partnerskimi državami veliko povpraševanje po učenju in izmenjavi informacij ne le v lastnih regijah, pač pa tudi zunaj njih.

4.4.   Mednarodni spremljevalni dogodek

Cilj dejavnosti

Da bi dosegli čim širše občinstvo in spodbudili ne le splošno uporabo PTO, temveč tudi prizadevanja EU za dosego tega cilja, bosta BAFA in Expertise France skupaj organizirala mednarodni spremljevalni dogodek ob robu večstranske konference, organizirane na ravni ZN, npr. med letnim zasedanjem Prvega odbora Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Opis dejavnosti

V okviru mednarodnega spremljevalnega dogodka bo potekal enodnevni dogodek, na katerem bo sodelovalo določeno število predstavnikov partnerskih držav, mednarodnih strokovnjakov (zlasti iz držav upravičenk ali nekdanjih držav upravičenk, po možnosti tistih, ki so sodelovali v modulu za usposabljanje vodij usposabljanj) ter predstavnikov mednarodnih in regionalnih organizacij ter akterjev civilne družbe, ki sodelujejo pri spodbujanju izvajanja in splošne uporabe PTO.

4.4.1.   Spremljajoči dogodki ob robu konference držav pogodbenic PTO

Cilj dejavnosti

Letne konference držav pogodbenic PTO so edinstvena priložnost za ozaveščanje ustreznih uradnikov in deležnikov v zvezi s problematiko PTO. Na spremljajočih dogodkih, ki jih bo financirala EU, se bodo zlasti krepila ozaveščenost glede dejavnosti EU za podporo izvajanju, lajšali stiki z državami, ki bi lahko naknadno prosile za pomoč, in spodbujale dobre prakse, zlasti v državah upravičenkah.

Opis dejavnosti

Med trajanjem programa bodo organizirani trije spremljajoči dogodki, tj. eden ob vsaki letni konferenci držav pogodbenic PTO, ki jih bosta skupaj organizirala izvajalca. S sredstvi EU se lahko krijejo zlasti potni stroški določenega števila strokovnjakov ali uradnikov iz držav upravičenk.

4.5.   Zaključna konferenca

Cilj dejavnosti

Cilj zaključne konference je izboljšati ozaveščenost in odgovornost za PTO ne le med partnerskimi državami, temveč tudi med zadevnimi deležniki, kot so nacionalni parlamenti, regionalne in mednarodne organizacije ter predstavniki civilne družbe, ki jih zanima širši učinek, ki bi ga morala imeti pogodba. S tem, ko se bodo zbrali predstavniki iz različnih delov sveta, bo konferenca služila tudi kot forum za krepitev mednarodne mreže in skupnosti akterjev, ki sodelujejo pri izvajanju pogodbe, in prizadevanj za njeno splošno uporabo.

Opis dejavnosti

Dejavnost bo izvedena v obliki dvodnevne hibridne konference (po spletu le v primeru, če se bodo s tem strinjali ESZD in izvajalci), ki bo organizirana proti koncu izvajanja tega sklepa in po možnosti vzporedno s sejo COARM. Za njeno izvajanje bosta skupaj odgovorna izvajalca. Na konferenci se bodo zbrali ustrezni predstavniki držav upravičenk, uporabniki dejavnosti, opisanih v oddelku 4, in drugi deležniki, ki sodelujejo pri spodbujanju pogodbe in njenih ciljev.

Na konferenci si bodo države upravičenke lahko izmenjale izkušnje, razjasnile svoja stališča glede PTO ter dale informacije glede statusa ratifikacije in izvajanja PTO, mogoče pa bo tudi izmenjati ustrezne informacije s predstavniki nacionalnih parlamentov, regionalnih organizacij in civilne družbe.

V zaključno konferenco so lahko poleg predstavnikov partnerskih držav vključeni tudi strokovnjaki, ki so prispevali k projektnim dejavnostim, ter predstavniki drugih ustreznih organizacij in akterjev civilne družbe, ki sodelujejo pri spodbujanju izvajanja in splošne uporabe PTO.

5.   Sodelovanje s skupnostjo strokovnjakov

5.1.   Sestanki strokovnjakov

Cilj dejavnosti

Sestanki strokovnjakov bodo usmerjeni v krepitev sodelovanja s strokovnjaki iz projektne skupine strokovnjakov, ustanovljene na podlagi sklepov Sveta 2013/768/SZVP, (SZVP) 2017/915 in (SZVP) 2021/2309, in med njimi, pa tudi z novimi strokovnjaki, zlasti tistimi iz držav upravičenk in nekdanjih držav upravičenk, ki so sodelovale v modulu za usposabljanje izvajalcev usposabljanj, opisanem v oddelku 4.1.3. Promovirali bodo konstruktivno izmenjavo o izvajanju in rezultatih projekta, s čimer bodo spodbujali dolgoročno vključenost v projekt in mobilizacijo strokovnega znanja v širši skupnosti PTO. Dejavnosti bodo prispevale tudi k sodelovanju jug-jug, saj bodo po potrebi vključevale strokovnjake iz samih držav upravičenk in nekdanjih držav upravičenk.

Opis dejavnosti

Izvajalca (vsak odgovoren za organizacijo enega) bosta organizirala srečanja strokovnjakov, ki bodo večinoma, vendar ne izključno, namenjena strokovnjakom, ki so sodelovali v prejšnjih fazah projekta in/ali so pogosto sodelovali v projektnih dejavnostih. Cilj srečanj je predvsem:

—	med strokovnjaki uskladiti razumevanje izzivov in odzivov v zvezi s podporo izvajanju PTO; uskladiti in racionalizirati ključna sporočila, ki jih je treba posredovati med dejavnostmi ozaveščanja;

—	strokovnjakom zagotoviti informacije o napredku, ki so ga partnerske države dosegle pri izvajanju PTO, in o pomoči, zagotovljeni v okviru projekta;

—	razviti in/ali po potrebi spremeniti skupne pristope pri zagotavljanju pomoči strokovnjakov, tako da so njihovi nasveti skladni in prilagojeni potrebam držav upravičenk.

Za sodelovanje s strokovnjaki se bo uporabljal dvočlenski pristop, ki bo vključeval naslednje:

—	dve spletni srečanji, na katerih sodelujejo strokovnjaki iz skupine strokovnjakov, da se oblikujejo skupni cilji in pristopi, s katerimi bi dosegli države upravičenke;

—	uporaba spletne platforme (ki je bila prvotno razvita v okviru druge faze projekta), kadar je ustrezno, in njenih orodij, da se izboljša komunikacija med strokovnjaki ter podpre izmenjava informacij o PTO in izvajanju projekta (dejavnosti, strokovnjaki itd.).

6.   Podpora splošni uporabi

Poleg zagotavljanja tehnične pomoči državam upravičenkam pri izvajanju PTO, je cilj tega sklepa tudi spodbujanje in pospeševanje splošne uporabe pogodbe, s čimer se prispeva k širšim večstranskim prizadevanjem za preprečevanje preusmerjanja konvencionalnega orožja in nedovoljene trgovine z njim ter spodbujanje večje varnosti za vse.

V ta namen bodo ukrepi, sprejeti v okviru tega sklepa, osredotočeni tudi na vzpostavitev sodelovanja z državami, ki niso pogodbenice PTO, in spodbujanje pristopa k tej pogodbi. S tem povezane dejavnosti bodo izboljšale vidnost pogodbe, povečale ozaveščenost javnosti o tveganjih in grožnjah, ki jih predstavljata preusmerjanje konvencionalnega orožja in nedovoljena trgovina z njim, hkrati pa spodbujale dialog med državami pogodbenicami in državami, ki niso pogodbenice PTO, da bi se okrepila zaupanje in preglednost.

Državam, ki še niso pogodbenice PTO, bo zato po potrebi ponujena podpora na podlagi tega sklepa v obliki dejavnosti tehnične pomoči, opisane v oddelku 4. Te dejavnosti bodo organizirane na prošnjo teh držav in glede na povpraševanje in razpoložljivost virov.

Poleg tega in za nadaljnje spodbujanje splošne uporabe pogodbe bodo regionalne in mednarodne dejavnosti, kot so opisane, organizirane z namenom:

—	povečati ozaveščenost o tveganjih in izzivih preusmerjanja konvencionalnega orožja in nedovoljenega prometa z njim;

—	zagotoviti platformo za strokovnjake in uradnike ustreznih organov iz različnih držav, da bodo izmenjevali mnenja o strateških trgovinskih vprašanjih;

—	spodbujati cilje splošne uporabe, celovitega izvajanja in krepitve PTO.

Dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju z organi zadevnih nacionalnih vlad in po potrebi z ustreznimi akademskimi krogi, nevladnimi organizacijami in/ali regionalnimi organizacijami. Delegati EU, kadar je to primerno in ustrezno, podpirajo dejavnosti, da bi se dal dodaten politični zagon.

7.   Izvajalca

Glede na delovno obremenitev, ki izhaja iz dejavnosti na podlagi tega sklepa, je priporočljivo uporabiti dva pristojna izvajalca, in sicer BAFA in Expertise France. Izvajalca bosta po potrebi sodelovala z agencijami držav članic za nadzor nad izvozom, ustreznimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, možganskimi trusti, raziskovalnimi inštituti in nevladnimi organizacijami oziroma bosta na njih prenesla naloge.

BAFA in Expertise France sta bila odgovorna za izvajanje Sklepa (SZVP) 2017/915 in Sklepa 2021/2309 ter drugih prejšnjih in sedanjih programov EU za ozaveščanje. Oba izvajalca imata torej dokazane izkušnje, usposobljenost in potrebno strokovno znanje v zvezi s celo vrsto ustreznih dejavnosti Unije za nadzor nad izvozom, tudi na področju blaga z dvojno rabo in nadzora nad izvozom orožja.

8.   Usklajevanje z drugimi ustreznimi dejavnostmi pomoči

Izvajalca zagotovita ustrezno usklajevanje med različnimi instrumenti Unije, da bi:

—	zagotovili skladen pristop dejavnosti Unije za ozaveščanje tretjih držav;

—	preprečili prekrivanje pri časovnem razporedu in vsebini dejavnosti;

—	izmenjali izkušnje v zvezi z izvajanjem projektov in opredelili morebitne sinergije med različnimi projekti pomoči na področju nadzora nad izvozom;

—	si prizadevali za sinergije in dopolnjevanje s projekti pomoči drugih donatorjev, kadar je to primerno.

V ta namen bo prek vzpostavljenega in formaliziranega usklajevalnega mehanizma potekala letna spletna izmenjava informacij med izvajalskimi agencijami Unije za dejavnosti ozaveščanja na področju nadzora nad izvozom in z Evropsko službo za zunanje delovanje. Sodelovanje strokovnjakov iz drugih držav članic bi bilo treba spodbujati, kadar je to ustrezno. Za izvajanje dejavnosti bosta skupaj odgovorna izvajalca.

Pozornost bi morala nameniti tudi dejavnostim v zvezi s PTO, ki se izvajajo na podlagi Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje ter njegovega podpornega sistema za izvajanje (PoA-ISS), RVSZN 1540 (2004), Prostovoljnega skrbniškega sklada za PTO in UNSCAR, pa tudi drugim dvostranskim dejavnostim pomoči. Ustrezno bi morala sodelovati z drugimi subjekti, ki zagotavljajo pomoč, da bi se izmenjevale informacije, da ne bi prihajalo do nepotrebnih podvajanj ter da bi zagotovili kar največjo usklajenost in dopolnjevanje.

Namen projekta je tudi bolje seznaniti države upravičenke z instrumenti Unije, s katerimi je mogoče podpreti sodelovanje jug-jug pri nadzoru izvoza. Zato bi bilo treba pri dejavnostih pomoči, kadar je to primerno, obveščati o razpoložljivih instrumentih, kot je pobuda EU za centre odličnosti na področju KBRJ in drugi programi EU v okviru P2P, in spodbujati njihovo uporabo.

9.   Prepoznavnost Unije in razpoložljivost gradiva o pomoči

Gradivo in orodja, pripravljena v okviru projekta, vključno s spletno platformo, opisano v točki 3.1.2.2, bodo zagotovili in okrepili prepoznavnost Unije. Vsi ti rezultati bodo opremljeni z logotipom in grafično podobo Priročnika o komunikaciji in prepoznavnosti v okviru zunanjega delovanja Evropske unije in vsebovali logotip „P2P program EU za nadzor izvoza“. Pri dogodkih v tretjih državah bi morale sodelovati delegacije Unije, da bi spodbudili politično nadgradnjo in prepoznavnost.

Nadaljevala se bosta priprava in elektronska distribucija biltena o programu pomoči EU, pripravljenega v tretji fazi projekta, da bi dosegli čedalje širše občinstvo v partnerskih državah, državah članicah in mednarodni strokovni skupnosti za PTO.

10.   Ocena učinka

Ko bodo končane zadnje dejavnosti, določene v tem sklepu, bi bilo treba strokovno oceniti njihov učinek. Oceno učinka bosta izvedla izvajalca v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, vključno z delegacijami Unije v državah upravičenkah, kadar je to ustrezno, ter drugimi ustreznimi deležniki. Pri oceni učinka bi bilo treba posebno pozornost nameniti številu držav upravičenk, ki so ratificirale PTO, in razvoju njihovih zmogljivosti za nadzor nad prenosom orožja. V to oceno zmogljivosti držav upravičenk za nadzor nad prenosom orožja bi morali biti zajeti predvsem priprava in izdaja ustreznih nacionalnih predpisov, izpolnjevanje obveznosti iz PTO glede prijav ter pristojnost ustreznega upravnega organa, odgovornega za nadzor nad prenosom orožja.

11.   Poročanje

Izvajalca bosta pripravila redna poročila, tudi po dokončanju vsake posamezne dejavnosti. Poročila bi morala biti predložena visokemu predstavniku najpozneje šest tednov po dokončanju zadevnih dejavnosti.

Uvedena bodo poročila o napredku za posamezne države, ki se bodo letno do konca vsakega leta predložila COARM. Izvajalske agencije bodo pripravile predlogo za poročanje in jo najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sklepa predložile predsedujočemu COARM v preučitev.

12.   Trajanje

Ukrep naj bi predvidoma skupno trajal 36 mesecev.

---

(1)  Pogodba o trgovini z orožjem, člen 1.