(1)

Nedavne naravne nesreče v srednji in vzhodni Evropi ter v južni Evropi so imele uničujoče posledice za podeželsko prebivalstvo, ki živi in dela v teh regijah. Uničen je bil precejšen delež potenciala kmetijske in gozdarske proizvodnje, zato se kmetje, lastniki gozdov in podeželska podjetja v regijah, ki so jih naravne nesreče prizadele, soočajo s znatnimi izgubami dohodka. Da bi lahko hitro obravnavali ranljivosti prehranskega sistema Unije in podeželskih skupnosti, ki so posledica teh naravnih nesreč, je primerno hitro zagotoviti izjemno, učinkovito podporo prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki se izvaja v okviru programov razvoja podeželja, in omogočiti večjo prožnost za obstoječa pravila.

(2)

V odziv na posledice naravnih nesreč, ki so se zgodile 1. januarja 2024 ali po tem datumu, bi bilo treba določiti nov izjemen in začasen ukrep (v nadaljnjem besedilu: novi ukrep) za obravnavo likvidnostnih težav, ki ogrožajo nadaljnje opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti ter poslovnih dejavnosti malih in srednjih podjetij (MSP), ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih in gozdarskih proizvodov. Poleg tega bi bilo treba podporo za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje, ki je na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), okrepiti z zagotavljanjem večje proračunske prožnosti v zvezi s pragom nedopustnosti nazadovanja iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: prag nedopustnosti nazadovanja).

(3)

Ker bo financiranje novega ukrepa zagotovljeno prek EKSRP, se za novi ukrep uporablja pravni okvir, določen za programsko obdobje 2014–2020, zlasti posebne določbe Uredbe (EU) št. 1305/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter delegirani in izvedbeni akti, sprejeti na podlagi navedenih uredb.

(4)

Programsko obdobje EKSRP je bilo z Uredbo (EU) 2020/2220 podaljšano do 31. decembra 2022, izvajanje pa se nadaljuje do 31. decembra 2025. V Uredbi (EU) 2020/2220 so določena tudi prehodna pravila, ki se uporabljajo v tem obdobju podaljšanja. Ker je EKSRP trenutno v tem podaljšanem obdobju izvajanja, je primerno, da se s spremembo Uredbe (EU) 2020/2220 določijo pogoji za novi ukrep in določi dodatne proračunske prožnosti v zvezi s pragom nedopustnosti nazadovanja.

(5)

Da bi zagotovili večjo proračunsko prožnost za prerazporeditev sredstev za novi ukrep in obstoječi podukrep za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje, hkrati pa nadaljevali z načrtovanimi naložbami in ukrepi za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje ter za prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se ublažile posledice vse pogostejših nesreč, ki jih povzročijo podnebne spremembe, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da prag nedopustnosti nazadovanja znižajo za največ 15 odstotnih točk, vendar ne pod najnižji prag 30 %.

(6)

Da bi se državam članicam omogočilo, da v celoti obravnavajo posledice naravnih nesreč, ki so se zgodile 1. januarja 2024 ali po tem datumu, bi jim bilo treba dovoliti, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene pred predložitvijo vloge za financiranje v okviru programa razvoja podeželja organu upravljanja, pod pogojem, da so te operacije odziv na take naravne nesreče.

(7)

S podporo v okviru novega ukrepa, katerega cilj je zagotoviti konkurenčnost MSP ter sposobnost preživetja kmetov in lastnikov gozdov, bi se morala razpoložljiva sredstva osredotočiti na upravičence, ki so jih naravne nesreče najbolj prizadele, ta sredstva pa bi se morala dodeliti na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril. Podporo bi bilo treba zagotoviti samo tistim upravičencem, ki jih je prizadelo uničenje vsaj 30 % zadevne proizvodnje ali potenciala kot posledica uradno priznane naravne nesreče ali ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (7) v zvezi s tako naravno nesrečo.

(8)

Zaradi nujne, začasne in izjemne narave novega ukrepa ter potrebe po hitrem in enostavnem izplačilu ustreznih plačil bi bilo treba določiti enkratno plačilo in končni datum za uporabo novega ukrepa.

(9)

Da bi se zagotovila večja podpora kmetom, lastnikom gozdov ali MSP, ki so jih naravne nesreče najbolj prizadele, je primerno, da se državam članicam omogoči prilagoditev višine pavšalnih zneskov za nekatere kategorije upravičencev, na primer z opredelitvijo določenih razponov ali velikih splošnih kategorij upravičencev, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

(10)

Pri dodeljevanju podpore za novi ukrep bi morale države članice upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih instrumentov podpore na nacionalni ravni ali na ravni Unije ali zasebnih shem za odziv na posledice naravnih nesreč.

(11)

Sredstva za novi ukrep bi bilo treba načrtovati s stopnjo sofinanciranja do 100 %.

(12)

Da bi se zagotovilo zadostno financiranje novega ukrepa, ne da bi bili pri tem ogroženi drugi cilji programov razvoja podeželja, bi bilo treba določiti največji delež prispevka Unije za novi ukrep.

(13)

Podpora za obnovo potenciala kmetijske in gozdarske proizvodnje v odziv na naravne nesreče bi morala dati prednost operacijam, ki temeljijo na načelu „boljše obnove“, tj. na uporabi faz okrevanja, sanacije in obnove po nesreči, da se poveča odpornost kmetijskega in gozdarskega sektorja z vključitvijo ukrepov za zmanjšanje tveganja nesreč, kot je navedeno v Sendajskem okviru za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 Urada Organizacije združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, ter hkrati zagotoviti, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med zneskom podpore in ciljem zagotavljanja odpornosti na nesreče.

(14)

Da bi se zmanjšalo upravno breme za upravičence, ki so jih naravne nesreče prizadele, in države članice pri priznavanju „višje sile“, bi morale imeti države članice možnost, da za celotno območje štejejo, da je bilo hudo prizadeto zaradi naravne nesreče.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja novega ukrepa prek programov razvoja podeželja v pravnem okviru programskega obdobja 2014–2020, kot je bilo podaljšano z Uredbo (EU) 2020/2220, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta izvedbena pooblastila bi se morala nanašati na predstavitev novega ukrepa v programih razvoja podeželja, spremljanje in vrednotenje politike razvoja podeželja, predstavitev letnih poročil o izvajanju ter izvajanje preverjanj in kazni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(16)

Ker cilja te uredbe, in sicer obravnave in ublažitve vpliva naravnih nesreč na agroživilski sektor in gozdarski sektor Unije z zagotavljanjem izjemne začasne podpore v okviru EKSRP, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(17)

Uredbo (EU) 2020/2220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Glede na uničujoče posledice sedanjih naravnih nesreč ter nujnost obravnave in ublažitve njihovega vpliva na agroživilski sektor in gozdarski sektor Unije je primerno uveljaviti izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(19)

Da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje novega ukrepa in zaradi nujne potrebe po obravnavi in ublažitvi vpliva naravnih nesreč na agroživilski sektor in gozdarski sektor Unije, bi morala ta uredba nujno začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

v členu 1(2) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, drugi stavek, tega odstavka lahko države članice pri prerazporejanju in porabi sredstev za ukrepe iz člena 6a te uredbe in člena 18(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 1305/2013 zmanjšajo skupni delež prispevka EKSRP, rezerviranega za ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013. To zmanjšanje ne presega zneskov EKSRP, prerazporejenih za ukrepe iz člena 6a te uredbe in člena 18(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter ne presega 15 odstotnih točk skupnega deleža prispevka EKSRP, določenega v programih razvoja podeželja za ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013. V ta namen se v skladu z odstavkom 1 tega člena upošteva skupni delež prispevka EKSRP, določen v programih razvoja podeželja, kot je bilo načrtovano ob podaljšanju obdobja trajanja programov, ki jih podpira EKSRP, do 31. decembra 2022. Skupni delež, rezerviran za ukrepe iz člena 59(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ni nižji od najnižjega praga, določenega v navedenem členu. Enako zmanjšanje v odstotnih točkah se lahko uporabi za dodatna sredstva iz člena 58a(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 brez prerazporeditve sredstev ukrepom iz člena 6a te uredbe in člena 18(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 1305/2013.“

(2)

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

(3)

vstavijo se naslednji členi:

(*1)  Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2031/oj)."

(*2)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj)."

(*3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj)."

(*4)  Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2116/oj).“."