(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/637 (2) so bili določeni enotni obrazci za razkritja za zagotovitev enotnega izvajanja Uredbe (EU) št. 575/2013. Z Uredbo (EU) 2024/1623 Evropskega parlamenta in Sveta (3) se je spremenila Uredba (EU) št. 575/2013, da bi se v navedeno uredbo vključili mednarodni standardi tretjega mednarodnega regulativnega okvira za banke Baselskega odbora za bančni nadzor (v nadaljnjem besedilu: standardi Basel III). Ti mednarodni standardi vsebujejo standarde za bonitetna razkritja za izboljšanje preglednosti in doslednosti na področju bonitetnih zahtev za kreditne institucije. Zato je treba spremeniti pravila o enotnih obrazcih za razkritja, da bodo odražala navedene spremembe v specifikacijah v zvezi z obveznostmi razkritja.

(2)

Razkritje informacij o ključnih regulativnih metrikah institucij bi moralo vključevati razkritje razpoložljivega kapitala institucije, njenih tveganju prilagojenih sredstev, njenega finančnega vzvoda in najpomembnejših metrik likvidnosti.

(3)

Da bi institucije lahko pokrile izgube v primeru nadaljevanja ali prenehanja delovanja podjetja, potrebujejo zadosten kapital zadostne kakovosti, kot se zahteva v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013. Institucije bi morale razkriti informacije o sestavi, količini in kakovosti kapitala, da bi lahko deležniki ocenili sposobnost bank za pokrivanje izgub.

(4)

Razkritje izpolnjevanja zahteve po proticikličnem kapitalskem blažilniku bi moralo odražati dejstvo, da je cilj proticikličnega kapitalskega blažilnika iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) zagotoviti, da se pri kapitalskih zahtevah za bančni sektor upošteva makrofinančno okolje, v katerem delujejo kreditne institucije.

(5)

Bistveno je, da ima trg dostop do informacij o tem, ali bi bilo treba institucijo razvrstiti med globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI). Zato bi morale institucije razkriti informacije o tem, ali so kazalniki pomembnosti iz člena 131 Direktive 2013/36/EU doseženi ali ne.

(6)

Določiti bi bilo treba enotne predloge za zagotovitev, da institucije na enoten in primerljiv način razkrivajo informacije o izpolnjevanju likvidnostnih zahtev, vključno s količnikom likvidnostnega kritja in količnikom neto stabilnega financiranja.

(7)

Zagotoviti je treba skladnost in doslednost med obveznostmi poročanja iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in drugo zakonodajo Unije na področju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, zlasti Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (5). V pravilih o razkritju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj bi se zato morali upoštevati merila, razvrstitve in opredelitve iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) 2020/852. V teh pravilih bi se morala zlasti upoštevati merila za opredelitev in razvrstitev okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, kot so določena v Uredbi (EU) 2020/852 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2020/1818 (6). Iz istega razloga bi morale institucije pri razkrivanju informacij o energijski učinkovitosti svojega nepremičninskega portfelja te informacije zagotoviti v obliki energijske izkaznice, kot je opredeljena v členu 2, točka 12, Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(8)

Člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8) zahtevata, da nekatera velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa, oziroma subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine, v svoje poslovno poročilo ali konsolidirano poslovno poročilo vključijo informacije o učinku svojih dejavnosti na okoljske, socialne in kadrovske zadeve, spoštovanje človekovih pravic ter zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Vendar ta obveznost ne velja za druga podjetja. Zato podjetjem, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, ni treba razkriti takih informacij in morda institucijam ne morejo zagotoviti takih informacij. Od teh podjetij, ki so nasprotne stranke institucij, se lahko torej pričakuje le prostovoljno zagotavljanje teh informacij in podatkov.

(9)

Da bi se upoštevali standardi Basel III, je bila z Uredbo (EU) 2024/1623 v člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 uvedena spodnja meja za kapitalske zahteve na podlagi tveganj, izračunane z uporabo notranjih modelov (v nadaljnjem besedilu: izstopni prag), ki je enaka odstotku kapitalskih zahtev, ki bi se uporabljal, če bi se uporabili standardizirani pristopi. Zato je primerno, da se spremembe odražajo v zadevnih predlogah za razkritja. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev primerjave med kapitalskimi količniki na podlagi tveganj, izračunanimi v skladu s standardiziranimi in notranje modeliranimi pristopi na ravni tveganja in pri kreditnem tveganju na ravni kategorij izpostavljenosti, uvesti dve novi predlogi za razkritja.

(10)

V zvezi z uporabo standardiziranega pristopa za kreditno tveganje je bila z Uredbo (EU) 2024/1623 v poglavje 2 naslova II Uredbe (EU) št. 575/2013 uvedena bolj razčlenjena obravnava različnih izpostavljenosti, tudi za izpostavljenosti do institucij, izpostavljenosti do podjetij, izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev, izpostavljenosti na drobno, izpostavljenosti, zavarovanih z nepremičninami, izpostavljenosti iz naslova podrejenega dolga, izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov in neplačanih izpostavljenosti. Te spremembe je treba upoštevati v predlogah za razkritja in uskladiti oštevilčenje vrstic v navedenih predlogah za razkritja z oštevilčenjem, ki se uporablja v ustreznih predlogah za razkritja Baselskega odbora za bančni nadzor.

(11)

Uredba (EU) 2024/1623 je v poglavje 3 naslova II Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z uporabo pristopa notranjih bonitetnih ocen (IRB) za izpostavljenosti kreditnemu tveganju uvedla omejene kategorije izpostavljenosti, za katere se lahko uporabi napredni pristop IRB (A-IRB) za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. Natančneje, za izpostavljenosti do institucij se zdaj lahko uporablja le osnovni pristop IRB (F-IRB), za izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov pa je dovoljena le uporaba standardiziranega pristopa, razen v prehodnem obdobju. Poleg tega so bile oblikovane nove kategorije izpostavljenosti za „enote regionalne ali lokalne ravni države“ in „subjekte javnega sektorja“, da bi se zagotovila dosledna obravnava teh izpostavljenosti in preprečila nenamerna variabilnost povezanih kapitalskih zahtev. Te spremembe bi se morale odražati v predlogah za razkritja o uporabi pristopa IRB. Prav tako je treba strukturo predloge „Učinek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, uporabljenih kot tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja (CRM), na RWEA“ uskladiti z oštevilčenjem vrstic, ki se uporablja v ustrezni predlogi za razkritja Baselskega odbora za bančni nadzor.

(12)

Z Uredbo (EU) 2024/1623 se je v naslov IV Uredbe (EU) št. 575/2013 uvedel nov okvir za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje na podlagi temeljnega pregleda trgovalne knjige (Fundamental review of the trading book, v nadaljnjem besedilu: FRTB), ki ga je opravil Baselski odbor za bančni nadzor. Navedena sprememba je bila potrebna za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v trenutnem okviru za kapitalske zahteve za tržno tveganje za pozicije iz trgovalne knjige. V skladu z novim okvirom morajo institucije za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje uporabiti poenostavljeni standardizirani pristop, alternativni standardizirani pristop ali pristop alternativnih notranjih modelov. Te spremembe bi se morale odražati v predlogah za razkritja tako, da se uvede celovit sklop razpredelnic in predlog za razkritja. Ta novi sklop razpredelnic in predlog za razkritja bi moral biti v veljavi, ko se v Uniji začne uporabljati regulativni okvir za tržno tveganje, ki temelji na standardih FTRB baselskega odbora. Medtem bi se morale še naprej veljati zahteve po razkritju, kot se trenutno uporabljajo. Da bi se v celoti razumelo, kako se uporablja ta novi pristop, bi morale institucije, ki uporabljajo pristop alternativnih notranjih modelov, na prvi datum uporabe novega okvira za razkritja razkriti kvantitativne informacije skupaj s kvalitativnimi informacijami.

(13)

Določiti bi bilo treba enotne obrazce za razkritja, da se zagotovi enotno in primerljivo razkrivanje tveganj prilagoditve kreditnega vrednotenja. V ta namen je zato treba uvesti nove predloge in razpredelnice za razkritja s kvantitativnimi in kvalitativnimi informacijami o tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja. Pri teh predlogah bi bilo treba upoštevati, da lahko institucije, za katere veljajo kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, uporabijo standardizirani, osnovni ali poenostavljeni pristop ali kombinacijo teh pristopov in da bi moralo to tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja zajemati tveganje kreditnega razmika nasprotne stranke institucije in tržno tveganje portfelja poslov, s katerimi institucija in ta nasprotna stranka trgujeta.

(14)

Z Uredbo (EU) 2024/1623 se je v poglavje 1 naslova III Uredbe (EU) št. 575/2013 uvedel nov, enoten pristop, ki ne temelji na modelih, za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje. Razlog za to je bilo pomanjkanje upoštevanja tveganj in primerljivosti obstoječih pristopov. Na podlagi diskrecijske pravice, vključene v standarde Basel III, minimalne kapitalske zahteve Unije temeljijo izključno na izračunu komponente kazalnika poslovanja (BIC), medtem ko se pretekle izgube upoštevajo samo za namene razkritij. Te spremembe bi se morale odražati v predlogah za razkritja, med drugim z določitvijo novih predlog za zagotavljanje informacij o letnih operativnih izgubah, nastalih v zadnjih desetih letih, izračunu kazalnika poslovanja, njegovih komponent in podkomponent ter povezanih kapitalskih zahtevah in zneskih izpostavljenosti tveganju.

(15)

Člen 501d(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, kako morajo institucije izračunavati svoje kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev do datuma začetka uporabe zakonodajnega akta iz člena 501d(1) navedene uredbe. Zato je treba določiti, kako morajo institucije razkrivati svoje izpostavljenosti iz naslova kriptosredstev v navedenem prehodnem obdobju.

(16)

Z Uredbo (EU) 2024/1623 je bil spremenjen člen 434a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in uvedena zahteva, da EBA razvije rešitve informacijske tehnologije (IT), vključno z navodili, ki jih institucije uporabljajo za razkritja, zahtevana v skladu z naslovoma II in III navedene uredbe. V skladu s tem bi morale biti v predlogah za razkritja dovolj jasno navedene podatkovne točke in informacije, ki jih morajo institucije razkriti, da se uporabnikom zagotovi dostop do dovolj izčrpnih in primerljivih informacij ter da se ohrani skladnost z mednarodnimi standardi o razkritjih. Da bi lahko EBA razvil ustrezne rešitve IT, ti enotni obrazci za razkritja ne bi smeli biti zavezujoči glede strukture in predstavitve. EBA bi moralo biti zlasti omogočeno, da odstopa od grafične predstavitve in tabelarne strukture predlog za razkritje, v kolikor so vse zahtevane podatkovne točke in informacije vključene v rešitev IT.

(17)

Da bi institucijam zagotovili celovit povezan sklop enotnih obrazcev za razkritja in visoko kakovost razkritij, hkrati pa upoštevali pristop iz revidiranega člena 434a(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, je treba Izvedbeno uredbo (EU) 2021/637 razveljaviti in navedeno izvedbeno uredbo nadomestiti s to uredbo.

(18)

Da bi se zagotovila pravočasna in kakovostna razkritja institucij, bi jim bilo treba dati dovolj časa za prilagoditev svojih notranjih sistemov spremembam obstoječega okvira za razkritja, ki so upoštevane/vključene v tej uredbi.

(19)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(20)

Evropski bančni organ je o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, izvedel odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) –

(a)

informacije iz člena 444, točke (a) do (e), in informacije iz člena 453, točke (g), (h) in (i), Uredbe (EU) št. 575/2013, kot so določene v oddelku 10 z naslovom „Razkritje standardiziranega pristopa za kreditno tveganje“ v Prilogi I;

(b)

informacije o vrednostih izpostavljenosti, odbitih od kapitala, iz člena 444, točka (e), Uredbe (EU) št. 575/2013, kot so določene v oddelku 4 z naslovom „Razkritja o kapitalu“ v Prilogi I.