(a)

varnostna politika in cilji;

(b)

obvladovanje varnostnega tveganja;

(c)

zagotavljanje varnosti;

(d)

spodbujanje varnosti;

(e)

kultura varnosti.

(a)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na ravni Unije z učinkom na varnost, izračunana v skladu s točko 1.2(a) oddelka 2.

(b)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja na ravni Unije z učinkom na varnost, izračunana v skladu s točko 1.2(b) oddelka 2.

(a)

primerjava med dolžino dela dejanske trajektorije na ruti, izračunano iz podatkov o nadzoru, in doseženo razdaljo za lete po pravilih instrumentalnega letenja, ki so v zračnem prostoru ali prečkajo evropski zračni prostor, kakor je opredeljen v členu 1;

(b)

„del trajektorije na ruti“ se nanaša na razdaljo, ki jo zrakoplov preleti zunaj kroga 40 NM okrog letališč;

(c)

če zrakoplov vzleti z letališča zunaj evropskega zračnega prostora ali pristane na njem, se za izračun tega kazalnika kot odhodni oziroma namembni kraj namesto odhodnega ali namembnega letališča uporabi vstopna ali izstopna točka evropskega zračnega prostora;

(d)

če zrakoplov vzleti z letališča znotraj evropskega zračnega prostora in pristane na njem ter prečka neevropski zračni prostor, se za izračun tega kazalnika upošteva samo del v evropskem zračnem prostoru;

(e)

„dosežena razdalja“ je funkcija položaja vstopnih in izstopnih točk leta v vsak del zračnega prostora in iz njega za vse dele trajektorije. Dosežena razdalja predstavlja prispevek navedenih točk k razdalji po velikem krogu med odhodnim in namembnim krajem leta;

(f)

kazalnik se izračuna kot povprečje za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja. Pri izračunu tega povprečja se iz izračuna izključi deset najvišjih in deset najnižjih dnevnih vrednosti.

(a)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za zadnji vloženi načrt trajektorije, izračunana, kot sledi:

(b)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za najkrajšo omejeno trajektorijo, izračunana, kot sledi:

(c)

Vertikalna učinkovitost leta dejanske trajektorije med najvišjo točko vzpenjanja in najvišjo točko spuščanja, izračunana na naslednji način:

(d)

Učinkovita uporaba rezerviranega ali ločenega zračnega prostora, izračunanega kot razmerje med dokončno porabljenim časom za ločevanje ali rezervacijo iz splošnega zračnega prometa in prvotno dodeljenim časom za izvajanje dejavnosti, ki zahtevajo ločevanje ali rezervacijo. Kazalnik se izračuna za vse dodelitve zračnega prostora, o katerih je bil obveščen upravitelj omrežja.

(e)

Stopnja načrtovanja prek razpoložljivih struktur zračnega prostora, vključno z rezerviranim ali ločenim zračnim prostorom, ki je za splošni zračni promet izračunana kot razmerje v odstotkih med zrakoplovi, ki vložijo načrte leta prek takih struktur zračnega prostora, in številom zrakoplovov, ki bi lahko načrtovali prek navedenih struktur zračnega prostora. Kazalnik se izračuna za vse dodelitve zračnega prostora, o katerih je bil obveščen upravitelj omrežja.

(f)

Stopnja uporabe razpoložljivih struktur zračnega prostora, vključno z rezerviranim ali ločenim zračnim prostorom, za splošni zračni promet, ki je izračunana kot razmerje v odstotkih med zrakoplovi, ki letijo prek takih struktur zračnega prostora, in številom zrakoplovov, ki bi lahko načrtovali prek navedenih struktur zračnega prostora. Kazalnik se izračuna za vse dodelitve zračnega prostora, o katerih je bil obveščen upravitelj omrežja.

(a)

zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti je zamuda, ki jo izračuna upravitelj omrežja in je izražena kot razlika med ocenjenim časom vzleta in izračunanim časom vzleta, ki ga določi upravitelj omrežja;

(b)

za namene tega kazalnika:

(c)

ta kazalnik zajema vse lete po pravilih instrumentalnega letenja in vse razloge za zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa, razen izrednih dogodkov;

(d)

ta kazalnik se izračuna za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(a)

Povprečni čas zamude v minutah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa na terminalih in na letališčih ter ga povzročijo omejitve pristajanja na namembnem letališču, izračunan, kot sledi:

(b)

Odstotek letov z zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, daljšo od 15 minut, izračunan, kot sledi:

(c)

Povprečni čas zamude pri odhodu, ne glede na vzrok, izražen v minutah na let, izračunan, kot sledi:

(a)

odstotek, ki izraža medletno spremembo povprečnih ugotovljenih stroškov na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti od izhodiščne vrednosti iz člena 9(4), točka (a);

(b)

izračuna se za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja;

(c)

povprečni ugotovljeni stroški na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti so razmerje med ugotovljenimi stroški na rutah in napovedanim prometom na rutah, izraženo v enotah storitev na rutah, ki se vsako leto v referenčnem obdobju pričakuje na ravni Unije in je naveden v predpostavkah Komisije za določitev vseevropskih ciljev uspešnosti v skladu s členom 9(3);

(d)

povprečni ugotovljeni stroški na enoto na vseevropski ravni za navigacijske službe zračnega prometa na ruti se izračunajo v eurih in realnih vrednostih.

(a)

tehtano povprečje vsote ugotovljenih stroškov na enoto za vsako državo članico za navigacijske službe zračnega prometa in prilagoditev v skladu s členom 25(2), ki izhajajo iz navedenega leta;

(b)

navede se v eurih in nominalnih vrednostih;

(c)

izračuna se za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(a)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na letališčih v državi članici, izračunana kot skupno število nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo z učinkom na varnost, do katerih je prišlo na navedenih letališčih, deljeno s skupnim številom premikov po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) in po pravilih vizualnega letenja (VFR) na navedenih letališčih.

(b)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja v zračnem prostoru vseh kontrolnih enot služb zračnega prometa v državi članici, izračunana kot skupno število izgub minimalnega razdvajanja z učinkom na varnost, do katerih je prišlo v navedenem zračnem prostoru, deljeno s skupnim številom kontroliranih ur letenja v navedenem zračnem prostoru.

(c)

Stopnja nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo na letališču, izračunana kot skupno število nedovoljenih vdorov na vzletno-pristajalno stezo s kakršnim koli prispevkom služb zračnega prometa ali služb za komunikacijo, navigacijo in nadzor (CNS) z učinkom na varnost, do katerih je prišlo na navedenem letališču, deljeno s skupnim številom premikov po pravilih instrumentalnega in po pravilih vizualnega letenja na navedenem letališču.

(d)

Stopnja izgube minimalnega razdvajanja v zračnem prostoru, kjer izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa izvaja službe zračnega prometa, izračunana kot skupno število izgub minimalnega razdvajanja s kakršnim koli prispevkom služb zračnega prometa ali služb CNS z učinkom na varnost, deljeno s skupnim številom kontroliranih ur letenja v navedenem zračnem prostoru.

(a)

primerjava med dolžino dela dejanske trajektorije na ruti, izračunano iz podatkov o nadzoru, in doseženo razdaljo za lete po pravilih instrumentalnega letenja, ki so v lokalnem zračnem prostoru ali ga prečkajo;

(b)

„del trajektorije na ruti“ se nanaša na razdaljo, ki jo zrakoplov preleti zunaj kroga 40 NM okrog odhodnega in namembnega letališča;

(c)

če zrakoplov vzleti z letališča zunaj evropskega zračnega prostora ali pristane na njem, se za izračun tega kazalnika uporabi vstopna ali izstopna točka lokalnega zračnega prostora;

(d)

če zrakoplov vzleti z letališča znotraj lokalnega zračnega prostora in pristane na njem ter prečka nelokalni zračni prostor, se za izračun tega kazalnika upošteva samo del v lokalnem zračnem prostoru;

(e)

„dosežena razdalja“ je funkcija položaja vstopnih in izstopnih točk leta v lokalni zračni prostor in iz njega. Dosežena razdalja predstavlja prispevek navedenih točk k razdalji po velikem krogu med odhodnim in namembnim krajem leta;

(f)

za namene tega kazalnika „lokalno“ pomeni na lokalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, odvisno od ravni, na kateri je vzpostavljen načrt izvedbe;

(g)

kazalnik se izračuna kot povprečje za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja. Pri izračunu tega povprečja se iz izračuna izključi deset najvišjih in deset najnižjih dnevnih vrednosti.

(a)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za zadnji vloženi načrt trajektorije, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(b)

Povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za najkrajšo omejeno trajektorijo, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(c)

Vertikalna učinkovitost leta dejanske trajektorije med najvišjo točko vzpenjanja in najvišjo točko spuščanja, izračunana na naslednji način:

(d)

Dodatni čas v fazi vožnje zrakoplova po tleh, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(e)

Dodatni čas v fazi vožnje zrakoplova po tleh po pristanku, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(f)

Dodatni čas v zračnem prostoru na terminalu, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(g)

Vertikalna učinkovitost leta pri spuščanju, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(h)

Vertikalna učinkovitost leta pri vzpenjanju, izračunana na lokalni ravni, kot sledi:

(i)

Učinkovita uporaba rezerviranega ali ločenega lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(d) oddelka 1.

(j)

Stopnja načrtovanja prek razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(e) oddelka 1.

(k)

Stopnja uporabe razpoložljivih struktur lokalnega zračnega prostora, izračunana v skladu s točko 2.2(f) oddelka 1.

(a)

Povprečni čas zamude v minutah pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa, izračunan kot sledi:

(b)

Povprečni čas zamude v minutah pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodu na let, ki se lahko pripiše navigacijskim službam zračnega prometa na terminalih in letališčih, izračunan na lokalni ravni, kot sledi:

(a)

Odstotek letov po pravilih instrumentalnega letenja, ki upoštevajo svoje slote za odhod z letališča pri upravljanju pretoka zračnega prometa, izračunan za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

(b)

Povprečni čas v minutah zamude kontrole zračnega prometa pred odhodom na let, ki jo povzročijo omejitve pri vzletu na odhodnem letališču, izračunane na lokalni ravni, kot sledi:

(c)

Povprečni čas splošne zamude pri vzletu v minutah na let, izračunan na lokalni ravni v skladu s točko 3.2(c) oddelka 1.

(d)

Odstotek skupne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti ob dnevih, v katerih je bil dnevni pretok večji od pričakovanega dnevnega prometa, izračunan na naslednji način:

(e)

Letno tehtano povprečje največjega dnevnega pretoka, izraženo kot število letov po pravilih instrumentalnega letenja na uro, izračunano na naslednji način:

(a)

Povprečni ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na rutah, izračunani, kot sledi:

(b)

Povprečni ugotovljeni stroški na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, izračunani, kot sledi:

(a)

vsota ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa in prilagoditev v skladu s členom 25(2), ki izhajajo iz navedenega leta;

(b)

navede se v nominalnih vrednostih in nacionalni valuti;

(c)

izračuna se na ravni območja zaračunavanja za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.

1.

(a)

razmerje med časom, ko število letov za več kot 10 % presega omejitve zmogljivosti sektorja, ki jih navede izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, kadar so uvedene ureditve upravljanja pretoka zračnega prometa, in skupnim časom, kadar so uvedene ureditve upravljanja pretoka zračnega prometa, izračunano za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja;

(b)

za namene tega kazalnika se regulirani čas razdeli na prekrivajoče se urne segmente v časovnih presledkih po 20 minut.

(a)

Odstotek skupnih prvotnih minut zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti, ki so bile prihranjene zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravitelja omrežja. Prihranjena zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti se izračuna kot razlika med prvotno zamudo leta po pravilih instrumentalnega letenja brez ukrepov in zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti za navedeni let po ukrepih za zmanjšanje zamude. Zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti se izračuna v skladu s točko 3.1 oddelka 1.

(b)

Odstotek skupnih prvotnih minut zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa ob prihodu, ki so bile prihranjene zaradi postopkov mreže sodelovalnega odločanja in ukrepov operativnega centra upravitelja omrežja. Prihranjena zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa ob prihodu se izračuna kot razlika med prvotno zamudo leta po pravilih instrumentalnega letenja brez ukrepov in zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa za navedeni let ob prihodu na letališče po ukrepih za zmanjšanje zamude. Zamuda pri upravljanju pretoka zračnega prometa ob prihodu se izračuna v skladu s točko 3.2(a) oddelka 1.

(a)

Povprečje dnevnega števila ureditev upravljanja pretoka zračnega prometa v koledarskem letu, pri katerih je zamuda krajša od 200 minut.

(b)

Povprečje zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti ob koncih tedna v koledarskem letu, izraženo v minutah zamude na let.

(c)

Letni odstotek vseh zamud pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prvi rotaciji za predizbor centrov območne kontrole in letališč z največjim potencialom za zmanjšanje zamud, kot jih letno opredeli upravitelj omrežja, se izračuna, kot sledi:

(a)

razmerje med dejanskimi stroški za izvedbo nalog upravitelja omrežja in prometom na ruti, izraženo v enotah storitev na rutah, v referenčnem obdobju, na ravni geografskega območja, na katerem upravitelj omrežja izvaja svoje naloge, potrebne za izvedbo funkcij omrežja;

(b)

navede se v eurih in realnih vrednostih;

(c)

izračuna se za celotno koledarsko leto in vsako leto referenčnega obdobja.