(1)

Na podlagi člena 104(1), drugi pododstavek, točka (a)(iv), Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se člen 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013 še naprej uporablja, kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v zvezi z izdatki, ki so jih imeli upravičenci, in plačili, ki jih je plačilna agencija plačala v okviru izvajanja programov razvoja podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(2)

Na podlagi člena 75(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko države članice izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporne ukrepe za razvoj podeželja na površino in žival v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013.

(3)

Države članice so na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo 15. julija 2024 Komisijo zaprosile za odstopanje od člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da se jim omogoči izplačilo višjih predplačil za obravnavanje izrednih primerov, ki so nastali zaradi izjemne kombinacije neugodnih dogodkov, vključno s sedanjo rusko invazijo na Ukrajino, posledicami konfliktov na Bližnjem vzhodu ter ekstremnih vremenskih pojavov v srednji, južni in vzhodni Evropi. Na skupni seji Odbora za kmetijska sklada in Odbora za skupno kmetijsko politiko 24. julija 2024 so države članice potrdile, da se njihovi kmetijski proizvajalci soočajo z likvidnostnimi težavami zaradi kombinacije neugodnih dogodkov, ki so vplivali na cene kmetijskih inputov in proizvodov. Komisijo so pozvale, naj sprejme izvedbene akte, da se omogoči izplačilo višjih predplačil za vse intervencije in ukrepe za leto zahtevka 2024.

(4)

Zaradi sedanje ruske invazije na Ukrajino in konfliktov na Bližnjem vzhodu bi se obstoječe težave, kot so visoke cene inputov, lahko podaljšale, zaradi česar bi prišlo do novih motenj v mednarodni trgovini z blagom, vključno s preusmeritvijo trgovine, to pa bi povzročilo višje stroške prevoza in zamude. Zaradi takšnih dogodkov in negotovosti nastaja pritisk na rast cen inputov. Ti dogodki ovirajo tudi trgovinske vzorce in znatno vplivajo na cene kmetijskih proizvodov in kmetijske trge.

(5)

Cene inputov, kot so energija in gnojila, so še vedno precej visoke v vseh kmetijskih sektorjih. Cene drugih inputov za kmete in nosilce dejavnosti v prehranski verigi v Uniji, kot so fitofarmacevtska sredstva, zdravljenje živali, stroji in embalaža, so se zvišale v skladu s splošno inflacijo. Vendar so cene kmetijskih proizvodov, na primer žit in krme, še vedno razmeroma nizke, kar zmanjšuje stopnje dobička za kmete. V nekaterih državah članicah so razmere postale še posebej težke, saj se je razmerje med ceno inputov in proizvodov v primerjavi z letom 2023 še poslabšalo, zlasti za proizvajalce žit in krme.

(6)

Poleg tega se pričakuje, da bodo nedavni neugodni vremenski dogodki, kot so prekomerne padavine, pozna zmrzal in lokalne poplave v nekaterih regijah ter pomanjkanje vode in vročinski valovi v več delih srednje, južne in vzhodne Evrope, negativno vplivali na pridelek.

(7)

Te okoliščine bodo verjetno povzročile likvidnostne težave kmetijskim proizvajalcem po vsej Uniji, saj neugodni dogodki vplivajo na cene inputov in kmetijskih proizvodov. To še poslabšujejo visoke obrestne mere na evropskih finančnih trgih. Glede na te okoliščine bi bilo treba državam članicam dovoliti, da izplačajo višja predplačila za leto zahtevka 2024 za ukrepe za razvoj podeželja na površino in žival, da bi odpravile likvidnostne težave, s katerimi se bodo kmetijski proizvajalci verjetno soočali po vsej Uniji.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada in Odbora za skupno kmetijsko politiko –