(1)

Za določitev podrobnosti obsega bonitetne konsolidacije skupine investicijskih podjetij iz člena 7 Uredbe (EU) 2019/2033 je treba na podlagi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) določiti povezave, na podlagi katerih bi bilo treba družbe za pomožne storitve, finančne institucije, investicijska podjetja in vezane zastopnike, povezane z določenim investicijskim podjetjem, investicijskim holdingom ali mešanim finančnim holdingom, vključiti v navedeni obseg.

(2)

Za zagotovitev učinkovitosti in nevtralnosti nadzora na konsolidirani podlagi je treba določiti merila, na podlagi katerih bodo lahko pristojni organi za vse skupine investicijskih podjetij v Uniji ugotovili, ali obstajajo povezave med obvladujočim in odvisnim podjetjem.

(3)

Da bi se upoštevale povezave, pomembne za konsolidirani nadzor, bi bilo treba družbe za pomožne storitve, finančne institucije, investicijska podjetja in vezane zastopnike vključiti v obseg bonitetne konsolidacije obvladujočega podjetja Unije, če je vzpostavljen nadzor, če se izvaja prevladujoč vpliv ali če se ugotovi enotno upravljanje ali horizontalne povezave.

(4)

Zaradi spoštovanja načela sorazmernosti ter zlasti zaradi upoštevanja razlik v velikosti podjetij in njihovega obsega poslovanja bi bilo treba obvladujočemu podjetju Unije dovoliti, da mala podjetja izključi iz obsega bonitetne konsolidacije.

(5)

V skladu s členom 22(2), točka (b), Direktive 2013/34/EU obseg bonitetne konsolidacije skupine investicijskih podjetij vključuje primere, v katerih se subjekti iz skupine investicijskih podjetij upravljajo na enotni osnovi. Da lahko pristojni organi ugotovijo, ali se taki subjekti upravljajo na enotni osnovi, bi morali imeti konkretne dokaze o dejanski usklajenosti finančnih in poslovnih politik takih subjektov.

(6)

V skladu s členom 22(7), točki (a) in (b), Direktive 2013/34/EU obseg bonitetne konsolidacije skupine investicijskih podjetij vključuje primere horizontalnih povezav, kadar sta dva subjekta povezana, pri čemer en subjekt ni odvisno podjetje drugega in zato ni mogoče določiti obvladujočega podjetja Unije. V takih primerih bi moral pristojni organ, ali, kjer je ustrezno, nadzornik skupine, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 15, Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta (3), določiti subjekt, ki bi moral izvesti konsolidacijo in prevzeti vlogo obvladujočega podjetja Unije.

(7)

Za zagotovitev učinkovite uporabe bonitetnih zahtev na konsolidirani ravni bi se morala kot splošno pravilo uporabljati popolna konsolidacija vseh subjektov, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije. Kadar sta dve podjetji povezani, kot je navedeno v členu 22(7) Direktive 2013/34/EU, bi se morala uporabljati konsolidacija v skladu s členom 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU (v nadaljnjem besedilu: metoda združevanja).

(8)

To je nujno, da se prepreči večkratna uporaba elementov, sprejemljivih za izračun kapitala. Obvladujoča podjetja Unije bi zato morala pri izračunu konsolidirane zahteve za stalni minimalni kapital za skupino investicijskih podjetij posamezne zahteve za stalni minimalni kapital za posamezna investicijska podjetja prišteti k ustanovnemu kapitalu tistih finančnih institucij, za katere veljajo tovrstne kapitalske zahteve, zlasti družb za upravljanje, plačilnih institucij in institucij za izdajo elektronskega denarja.

(9)

Podatki o konsolidiranih odhodkih na podlagi uporabe ustreznega računovodskega okvira niso vedno na voljo. Za določitev konsolidirane zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov za namene bonitetne konsolidacije bi moralo obvladujoče podjetje Unije zato znesek potrebnih odhodkov skupine investicijskih podjetij izračunati tako, da sešteje odhodke obvladujočega podjetja Unije in subjektov, ki so bonitetno konsolidirani v skupini investicijskih podjetij, ter stroške vezanih zastopnikov, če ti še niso vključeni v stroške investicijskih podjetij.

(10)

Spremembe, vključno s spremembami poslovnih modelov ali združitvami in prevzemi, lahko povzročijo znatne spremembe v predvidenih stalnih splošnih stroških. Za določitev kapitalskih zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov je zato treba določiti objektivne pragove načrtovanih stalnih splošnih stroškov.

(11)

Za izračun konsolidiranih faktorjev K bi bilo treba upoštevati tudi tiste posle in storitve, ki so vključeni v Prilogo I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), ali povezane posle in storitve, ne glede na to, ali te posle in storitve izvajajo ali opravljajo investicijska podjetja ali drugi subjekti iz skupine investicijskih podjetij. Zato je nujno, da se v izračun konsolidiranih faktorjev K vključijo posli in storitve iz člena 6(3), točka (a) in točka (b)(i) in (b)(ii), Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter člena 6(4), točka (a) in točka (b)(i), (b)(ii) in (b)(iii), Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki jih izvajajo ali opravljajo subjekti iz skupine investicijskih podjetij, vključeni v konsolidacijo.

(12)

V skladu z opredelitvijo pojma „konsolidirani položaj“ iz člena 4(1), točka 11, Uredbe (EU) 2019/2033 finančne institucije spadajo v obseg konsolidacije skupine investicijskih podjetij. Vendar vsi posli, ki jih izvajajo različne finančne institucije, ne prispevajo k izračunu konsolidiranih zahtev za faktorje K. Zato je nujno, da se določi, kateri posli teh finančnih institucij so pomembni za posamezne faktorje K.

(13)

To je nujno za izognitev dvojnemu štetju elementov, sprejemljivih za izračun kapitala. Storitve in posle znotraj skupine bi bilo zato treba izključiti iz izračuna konsolidiranih zahtev za nekatere faktorje K, zlasti za izračun faktorjev K „zaščitena in upravljana sredstva“ (K-ASA), „obravnavana naročila strank“ (K-COH) in „dnevni tok trgovanja“ (K-DTF).

(14)

Investicijsko podjetje lahko upravljanje sredstev prenese na drug subjekt, ki je del iste skupine investicijskih podjetij. Za izognitev dvojnemu štetju je nujno določiti, kako bi bilo treba ta sredstva upoštevati v skupnem znesku upravljanih sredstev pri izračunu konsolidiranega faktorja K „upravljana sredstva“ (K-AUM).

(15)

Denar strank, ki ga upravljajo subjekti, vključeni v obseg konsolidacije, lahko izvira iz storitev in poslov iz Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali iz drugih storitev in poslov, ki jih zakonito opravljajo subjekti iz skupine investicijskih podjetij. Zato je nujno zagotoviti, da se v izračun faktorja K „denar strank, ki se upravlja“ (CMH) ne vključi denar strank, ki izvira iz storitev in poslov, ki niso navedeni v Prilogi I k navedeni direktivi. Glede na navedeno bi moral biti „denar strank, ki se upravlja“ (CMH) skupine investicijskih podjetij vsota CMH vseh subjektov iz skupine, vključenih v konsolidacijo, razen plačilnih institucij in družb za upravljanje.

(16)

Za zagotovitev sorazmernosti in izognitev dvojnemu štetju bi morali biti posli in storitve znotraj skupine, ki se upoštevajo pri izračunu K-AUM skupine investicijskih podjetij, izključeni iz izračuna K-COH.

(17)

Poslovanje za svoj račun in zagotavljanje storitev izvedbe prve prodaje ali plasiranja predstavlja enako tveganje, če ju opravljajo subjekti iz skupine investicijskih podjetij, vključenih v konsolidacijo, ne glede na to, ali so ti subjekti investicijska podjetja ali finančne institucije. Zato bi morala obvladujoča podjetja Unije pri izračunu konsolidiranega faktorja K „tveganje neto pozicije“ (K-NPR) upoštevati vse take posle in storitve, tudi ob upoštevanju člena 325b Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), v skladu s katerim je uporaba pozicij v enem subjektu iz skupine za izravnavo pozicij v drugem subjektu iz te skupine dovoljena le, če je obvladujoče podjetje Unije pridobilo dovoljenje zadevnega pristojnega organa.

(18)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(19)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8) –

(1)

„obvladujoče podjetje Unije“ pomeni obvladujoče investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije, ki je odgovoren za bonitetno konsolidacijo skupine investicijskih podjetij, v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(2)

„zadevni subjekt“ pomeni družbo za pomožne storitve, finančno institucijo, investicijsko podjetje ali vezanega zastopnika;

(3)

„kapitalske povezave“ pomeni neposredno ali posredno lastništvo glasovalnih pravic ali kapitala podjetja, vključno z udeležbo, kot je opredeljena v členu 2, točka 2, Direktive 2013/34/EU.