(1)

Od septembra 2021 je opaziti zelo visoke cene in nestanovitnost na trgih električne energije. Kot je navedla Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v končni oceni zasnove veleprodajnega trga električne energije EU iz aprila 2022, je to predvsem posledica visoke cene plina, ki se uporablja kot vložek za proizvodnjo električne energije.

(2)

Zaradi stopnjevanja ruske vojne agresije proti Ukrajini, ki je pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (4), in s tem povezanih mednarodnih sankcij od februarja 2022 je prišlo do plinske krize, motenj na svetovnih trgih energije, poslabšanja težav zaradi visokih cen plina ter znatnega posrednega vpliva na cene električne energije. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila tudi negotovost pri oskrbi z drugimi surovinami, kot sta črni premog in surova nafta, ki se uporabljata v obratih za proizvodnjo električne energije. Ta negotovost je še dodatno znatno povečala nestanovitnost cen električne energije. Zaradi zmanjšane razpoložljivosti več jedrskih reaktorjev in nizke proizvodnje hidroelektrarn so se cene električne energije še bolj zvišale.

(3)

Komisija je v odziv na te razmere v sporočilu z dne 13. oktobra 2021 o „spopadanju z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo“ predlagala nabor ukrepov, ki jih lahko Unija in njene države članice uporabijo za obravnavanje takojšnjega učinka visokih cen energije na gospodinjske odjemalce in podjetja, vključno z dohodkovno podporo, davčnimi olajšavami, ukrepi za manjšo porabo energije in shranjevanje energije, ter za krepitev odpornosti na prihodnje cenovne pretrese. Komisija je v sporočilu z dne 8. marca 2022 o „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ predstavila vrsto dodatnih ukrepov za okrepitev nabora orodij in odziv na naraščajoče cene energije. Prav tako je 23. marca 2022 vzpostavila začasni okvir državne pomoči, s katerim je dovolila nekatere subvencije za ublažitev učinka visokih cen energije.

(4)

Komisija je v sporočilu z dne 18. maja 2022 o „načrtu REPowerEU“ uvedla dodatne ukrepe, osredotočene na manjšo porabo energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo, višji cilj glede energetske učinkovitosti in pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov, da bi zmanjšali odvisnost Unije od ruskih fosilnih goriv, vključno s predlogom za povišanje cilja Unije glede obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije do leta 2030 na 45 %. Poleg tega so bili v sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 o „kratkoročnih intervencijah na trgu energije in dolgoročnih izboljšavah zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje“ določeni dodatni kratkoročni ukrepi za spopadanje z visokimi cenami energije in hkrati opredeljena potencialna področja za izboljšanje zasnove trga električne energije; prav tako je bila napovedana namera, da se ta področja ocenijo z namenom spremembe zakonodajnega okvira.

(5)

Da bi Unija čim prej obravnavala krizo zaradi cen energije in varnostne pomisleke ter se spopadla s povišanjem cen za državljane, je sprejela več pravnih aktov, vključno z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki vzpostavlja trden režim skladiščenja plina, ter Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 (6), v kateri so določeni učinkoviti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu in električni energiji, Uredbo Sveta (EU) 2022/1854 (7), s katero so bili vzpostavljeni režimi omejevanja cen, da bi se izognili nepričakovanim dobičkom na trgih plina in električne energije, in Uredbo Sveta (EU) 2022/2577 (8), s katero so bili vzpostavljeni ukrepi za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(6)

Dobro povezan trg energije, ki temelji na uredbah (EU) 2018/1999 (9), (EU) 2019/942 (10) in (EU) 2019/943 (11) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktivah (EU) 2018/2001 (12), (EU) 2018/2002 (13) in (EU) 2019/944 (14) Evropskega parlamenta in Sveta, ki so skupaj splošno znane kot sveženj Čista energija za vse Evropejce, sprejet v letih 2018 in 2019 (v nadaljnjem besedilu: sveženj za čisto energijo), Uniji omogoča, da v kakršnih koli razmerah izkoristi gospodarske prednosti enotnega trga energije ter s tem zagotavlja zanesljivost oskrbe in vzdržuje proces razogljičenja za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti. Tudi čezmejna medsebojna povezljivost zagotavlja varnejše, zanesljivejše in učinkovitejše delovanje elektroenergetskih sistemov ter boljšo odpornost na kratkoročne cenovne pretrese.

(7)

Krepitev notranjega trga energije ter doseganje ciljev podnebnega in energetskega prehoda zahteva znatno nadgradnjo elektroenergetskega omrežja Unije, da se bo lahko prilagodilo velikemu povečanju zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ob spremenljivih proizvodnih količinah, odvisnih od vremenskih razmer, in spreminjanjem vzorcev pretoka električne energije po Uniji, ter obravnavalo nove potrebe, kot so električna vozila in toplotne črpalke. Naložbe v omrežja znotraj in prek meja so ključne za pravilno delovanje notranjega trga električne energije, vključno z zanesljivostjo oskrbe. Take naložbe so potrebne za povezovanje energije iz obnovljivih virov in povpraševanja v okoliščinah, kadar sta ta vidika med seboj bolj oddaljena kot v preteklosti, ter nenazadnje za doseganje podnebnih in energetskih ciljev Unije. Zato bi morala vsaka reforma trga električne energije v Uniji prispevati k bolj povezanemu evropskemu elektroenergetskemu omrežju, da se zagotovi, da vsaka država članica doseže raven elektroenergetske medsebojne povezanosti v skladu s ciljem vsaj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti za leto 2030 na podlagi člena 4, točka (d)(1), Uredbe (EU) 2018/1999, da se ta zmogljivost medsebojnega povezovanja v največji možni meri uporablja za čezmejno trgovino ter da se zgradita ali nadgradita elektroenergetsko omrežje Unije in infrastruktura za povezljivost, kot so projekti skupnega interesa Unije na podlagi Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Vsem državljanom in podjetjem Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno povezljivost, saj bi tako lahko imeli velike priložnosti za sodelovanje pri energetskem prehodu in digitalni preobrazbi Unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki priznava njihove posebne omejitve in predvideva sprejetje posebnih ukrepov v zvezi z njimi.

(8)

Sedanja zasnova trga električne energije je med drugim pripomogla k nastanku novih in inovativnih proizvodov, storitev in ukrepov na maloprodajnih trgih električne energije, s čimer podpira energetsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov ter povečuje izbiro, da bi se porabnikom pomagalo pri zniževanju računov za energijo, tudi z malimi proizvodnimi napravami in nastajajočimi storitvami za zagotavljanje prilagajanja odjema. Krepitev in izkoriščanje potenciala digitalizacije energetskega sistema, kot je dejavna udeležba porabnikov, je ključni element prihodnjih trgov električne energije in elektroenergetskih sistemov v Uniji. Hkrati je treba spoštovati izbiro porabnikov in jim omogočiti, da izkoristijo različne ponudbe pogodb, gospodinjske odjemalce pa zaščititi pred visokimi cenami med energetsko krizo. Povezovanje energetskega sistema je namenjeno načrtovanju in upravljanju energetskega sistema kot celote, ki vključuje več nosilcev energije, infrastruktur in sektorjev porabe energije, z ustvarjanjem močnejših povezav med njimi, v medsebojni sinergiji in podprto z digitalizacijo, da se zagotovi varna, cenovno dostopna, zanesljiva in trajnostna energija.

(9)

V razmerah energetske krize se je pokazalo več pomanjkljivosti in nepričakovanih posledic sedanje zasnove trga električne energije, ki so povezane z vplivom visokih in nestanovitnih cen fosilnih goriv na kratkoročne trge električne energije, zaradi česar so gospodinjstva in podjetja izpostavljena znatnim porastom cen in posledičnimi učinki na njihovih računih za električno energijo.

(10)

Hitrejše uvajanje energije iz obnovljivih virov in čistih prožnih tehnologij je najbolj trajnosten in stroškovno učinkovit način, da se strukturno zmanjša povpraševanje po fosilnih gorivih za proizvodnjo električne energije in omogoči neposredna poraba električne energije z elektrifikacijo povpraševanja po energiji in povezovanjem energetskega sistema. Obnovljivi viri lahko zaradi nizkih operativnih stroškov pozitivno vplivajo na cene električne energije po vsej Uniji in zmanjšajo porabo fosilnih goriv.

(11)

S spremembami zasnove trga električne energije bi bilo treba zagotoviti, da bodo imeli porabniki, tudi najranljivejši med njimi, koristi od vse večjega uvajanja energije iz obnovljivih virov in energetskega prehoda kot celote, ter jih navsezadnje zaščititi pred energetskimi krizami, hkrati pa preprečiti, da bi se še več gospodinjskih odjemalcev ujelo v past energetske revščine. S temi spremembami naj bi se ublažil vpliv visokih cen fosilnih goriv, zlasti plina, na cene električne energije, da bi se gospodinjskim odjemalcem in podjetjem omogočilo dolgoročno izkoriščanje cenovno dostopne in zanesljive energije iz trajnostnih obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter energetsko učinkovitih rešitev pri zmanjševanju skupnih stroškov energije, kar bi lahko zmanjšalo potrebo po širitvi elektroenergetskega omrežja in proizvodnih zmogljivosti.

(12)

Reforma zasnove trga električne energije je usmerjena v doseganje dostopnih in konkurenčnih cen električne energije za vse porabnike. Kot taka naj bi bila reforma koristna ne le za gospodinjske odjemalce, ampak tudi za konkurenčnost industrijskih panog Unije, saj bi olajšala naložbe v čisto tehnologijo, ki jih te potrebujejo za uresničitev prehoda na podnebno nevtralnost. Energetski prehod v Uniji je treba podpreti s trdno osnovo za proizvodnjo z uporabo čiste tehnologije. Te reforme bodo podprle cenovno dostopno elektrifikacijo industrije ter vodilni položaj Unije v svetu na področju raziskav in inovacij v zvezi s tehnologijami za čisto energijo.

(13)

Dobro delujoči in učinkoviti kratkoročni trgi so ključno orodje za vključevanje obnovljivih virov energije in virov, ki omogočajo prožnost, na trg električne energije ter omogočajo stroškovno učinkovito povezovanje energetskega sistema.

(14)

Trgi znotraj dneva so še zlasti pomembni za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem ob najnižjih stroških, saj udeležencem na trgu omogočajo trgovanje s primanjkljajem ali presežkom električne energije bližje času dobave. Ker lahko proizvajalci energije iz spremenljivih obnovljivih virov svojo proizvodnjo natančno ocenijo le blizu času dobave, je ključnega pomena, da imajo čim več priložnosti za trgovanje z dostopom do likvidnega trga čim bližje času dobave električne energije. Čas zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva bi bilo zato treba skrajšati in določiti bližje realnemu času, da se čim bolj povečajo priložnosti udeležencev na trgu za trgovanje s primanjkljaji in presežki električne energije ter da se prispeva k boljšemu vključevanju spremenljivih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem. Kadar ta sprememba povzroči tveganja za zanesljivost oskrbe in da se omogoči stroškovno učinkovit prehod na krajši čas zaprtja trgovanja med območji, bi morali imeti operaterji prenosnih sistemov možnost, da na podlagi ocene učinka in po pridobitvi odobritve zadevnega regulativnega organa zahtevajo odstopanje, s katerim se dobi podaljšanje časovnega okvira za izvedbo. Ta zahteva bi morala vključevati akcijski načrt s konkretnimi ukrepi za izvedbo novega časa zaprtja trgovanja med območji na trgu znotraj dneva.

(15)

Zato je pomembno, da se trgi znotraj dneva prilagodijo vključitvi tehnologij za energijo iz spremenljivih obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, ter vključitvi prilagajanja odjema in shranjevanja energije. Likvidnost trgov znotraj dneva bi bilo treba izboljšati s knjigami naročil, ki si jih delijo operaterji trga znotraj trgovalnega območja, tudi kadar so prenosne zmogljivosti med območji določene na nič ali po zaprtju trgovanja znotraj dneva. Za zagotovitev, da si imenovani operaterji trgov električne energije delijo knjige naročil v časovnih okvirih spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dneva, bi morali ti vsa naročila za produkte za dan vnaprej in produkte znotraj dneva in produkte z enakimi značilnostmi oddati v okviru enotnega spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dneva ter ne bi smeli organizirati trgovanja s produkti za dan vnaprej ali produkti znotraj dneva ali produkti z enakimi značilnostmi izven okvira enotnega spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dneva. Da bi obravnavali tveganje diskriminacije pri trgovanju s produkti za dan vnaprej in produkti znotraj dneva v okviru ter izven okvira enotnega spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dneva ter posledično odtekanje likvidnosti na spojenih trgih električne energije Unije, bi se morala ta obveznost uporabljati za imenovane operaterje trgov električne energije, podjetja, ki izvajajo neposreden ali posreden nadzor nad imenovanim operaterjem trga električne energije, ter podjetja, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom imenovanega operaterja trga električne energije. Za izboljšanje preglednosti na trgih bi morali udeleženci na trgu po potrebi zagotoviti informacije iz proizvodnih enot, brez poseganja v predstavitev ponudb v skladu z ustreznim okvirom v vsaki državi članici.

(16)

Poleg tega bi bilo treba z zmanjšanjem najmanjše velikosti ponudbe zagotoviti udeležbo malih ponudnikov storitev za zagotavljanje prožnosti na kratkoročnih trgih električne energije.

(17)

Da bi se zagotovilo učinkovito vključevanje električne energije, proizvedene iz spremenljivih obnovljivih virov energije, in zmanjšala potreba po proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv v razmerah krize zaradi cen električne energije na regionalni ravni ali ravni Unije, bi morale imeti države članice možnost od operaterjev sistemov zahtevati, da predlagajo naročilo produkta za izravnavo konic, ki omogoča dodatno zmanjšanje odjema, da bi tako prispevali k prilagajanju porabe v elektroenergetskem sistemu. Zadevni regulativni organ bi moral predlog za produkt za izravnavo konic oceniti z vidika doseganja zmanjšanja povpraševanja po električni energiji in zmanjšanja vpliva na veleprodajne cene električne energije v času konic. Ker je namen produkta za izravnavo konic zmanjšati in preusmeriti porabo električne energije ter da bi se izognili povečanju emisij toplogrednih plinov, aktivacija produkta za izravnavo konic ne bi smela biti povezana z začetkom proizvodnje električne energije na osnovi fosilnih goriv za merilnim mestom. Ker naj bi se produkt za izravnavo konic uporabljal le v omejenih razmerah krize zaradi cen električne energije na regionalni ravni ali ravni Unije, se lahko njegovo naročilo izvede do enega tedna pred sprostitvijo dodatnih zmogljivosti za prilagajanje odjema. Operaterji sistemov bi morali imeti možnost, da produkt za izravnavo konic aktivirajo pred začetkom ali v času odprtja trga za dan vnaprej. Alternativno bi moralo biti mogoče tudi, da bi se produkt za izravnavo konic aktiviral samodejno na podlagi predhodno določene cene električne energije. Operater sistema bi moral za preverjanje obsega zmanjšanja porabe električne energije uporabiti izhodišče, ki odraža pričakovano porabo električne energije brez aktiviranja produkta za izravnavo konic, in po posvetovanju z udeleženci na trgu razviti osnovno metodologijo. To metodologijo bi moral odobriti zadevni regulativni organ. ACER bi moral oceniti učinek uporabe produktov za izravnavo konic na trgu električne energije v Uniji, pri čemer bi moral upoštevati potrebo po tem, da ti produkti ne izkrivljajo neupravičeno delovanja trgov električne energije ali povzročajo preusmeritve storitev prilagajanja odjema na produkte za izravnavo konic, in bi moral imeti možnost, da regulativnim organom izda priporočila, ki se upoštevajo pri njihovi oceni na nacionalni ravni. Poleg tega bi moral ACER oceniti učinek razvoja produktov za izravnavo konic na trg električne energije Unije v običajnih razmerah. Na podlagi te ocene bi morala imeti Komisija možnost, da po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (EU) 2019/943, da bi uvedla produkte za izravnavo konic zunaj kriznih razmer zaradi cen električne energije.

(18)

Da bi lahko porabniki dejavno sodelovali na trgih električne energije in da bi se zagotovila prožnost, se jih postopoma opremi s pametnimi števci. Vendar je uvajanje pametnih merilnih sistemov v več državah članicah še vedno počasno, zato morajo države članice nujno izboljšati pogoje za namestitev pametnih merilnih sistemov, da bi čim prej dosegli popolno pokritost. Vendar bi morali imeti operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov in zadevni udeleženci na trgu, vključno z neodvisnimi agregatorji, možnost, da na podlagi soglasja končnega odjemalca uporabijo podatke iz namenskih merilnih naprav v skladu s členoma 23 in 24 Direktive (EU) 2019/944 ter drugim ustreznim pravom Unije, vključno s pravom o varstvu podatkov in zasebnosti, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Poleg tega bi morali operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov samo v primerih, kadar pametni merilni sistemi še niso nameščeni in kadar ne zagotavljajo zadostne ravni granularnosti podatkov, na podlagi soglasja končnega odjemalca uporabili podatke iz namenskih merilnih naprav za zaznavanje in obračun storitev za zagotavljanje prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije. Z omogočanjem uporabe podatkov iz namenskih merilnih naprav za zaznavanje in obračun bi se morala olajšati dejavna udeležba končnih odjemalcev na trgu in razvoj njihovega prilagajanja odjema. Pri uporabi podatkov iz teh namenskih merilnih naprav bi bilo treba izpolnjevati zahteve glede kakovosti podatkov.

(19)

Ta uredba določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Države članice bi morale zagotoviti izpolnjevanje vseh načel in obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, tudi glede najmanjšega obsega podatkov. Kadar je cilj te uredbe mogoče doseči brez obdelave osebnih podatkov, bi morali upravljavci podatkov uporabiti anonimizirane in zbirne podatke.

(20)

Porabniki in dobavitelji potrebujejo uspešne in učinkovite terminske trge za kritje dolgoročne izpostavljenosti cenam in zmanjšanje njihove odvisnosti od kratkoročnih cen. Za zagotovitev, da lahko odjemalci energije po vsej Uniji v celoti izkoristijo prednosti povezanih trgov električne energije in konkurence po vsej Uniji, bi morala Komisija oceniti učinek morebitnih ukrepov za izboljšanje delovanja terminskih trgov električne energije v Uniji, kot so pogostost dodeljevanja, zapadlost in narava dolgoročnih pravic do prenosa, načini za okrepitev sekundarnega trga in morebitna uvedba regionalnih virtualnih vozlišč.

(21)

Del ocene, povezan z morebitno uvedbo regionalnih virtualnih vozlišč, bi moral med drugim zajemati posledice v zvezi s predhodno obstoječimi medvladnimi sporazumi, povezanimi z elektrarnami, ki so v čezmejnem skupnem lastništvu. Če bi bila regionalna virtualna vozlišča uvedena, bi odražala združeno ceno več trgovalnih območij in zagotavljala referenčno ceno, ki bi jo morali operaterji trga uporabiti pri ponujanju terminskih produktov za varovanje pred tveganjem. V tem smislu regionalnih virtualnih vozlišč ne bi smeli razumeti kot subjekte, ki urejajo ali izvajajo transakcije. Regionalna virtualna vozlišča bi z določanjem indeksa referenčnih cen omogočala združevanje likvidnosti in udeležencem na trgu zagotavljala dodatne možnosti varovanja pred tveganji. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za podrobnejšo opredelitev, kadar je potrebno, ukrepov in orodij za zasnovo terminskega trga električne energije v Uniji, tudi v zvezi z uvedbo regionalnih virtualnih vozlišč. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(22)

Da bi se povečale možnosti udeležencev na trgu za varovanje pred tveganji, bi bilo treba razširiti vlogo enotne platforme za dodeljevanje, vzpostavljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2016/1719 (18). Enotna platforma za dodeljevanje bi morala delovati kot subjekt, ki ponuja dodeljevanje finančnih dolgoročnih pravic do prenosa in olajšuje trgovanje z njimi v imenu operaterjev prenosnih sistemov med različnimi trgovalnimi območji in po potrebi regionalnimi virtualnimi vozlišči.

(23)

Operaterje prenosnih sistemov in operaterje distribucijskih sistemov bi bilo treba z omrežninami spodbujati k uporabi storitev za zagotavljanje prožnosti, in sicer z nadaljnjim razvojem inovativnih rešitev za optimizacijo obstoječega omrežja in nabavo storitev za zagotavljanje prožnosti, zlasti prilagajanja odjema ali shranjevanja energije. V ta namen bi morala biti omrežna zasnovana tako, da bi se upoštevali operativni odhodki in naložbe v osnovna sredstva operaterjev sistemov ali učinkovita kombinacija obojega, da bi lahko ti operaterji stroškovno učinkovito upravljali elektroenergetski sistem. Zaradi zahteve po stroškovni učinkovitosti ne bi smela biti omejena možnost učinkovite prerazporeditve stroškov, kadar se uporabljajo omrežnine, ki se prilagajajo glede na lokacijo ali čas. To bi dodatno prispevalo k vključevanju energije iz obnovljivih virov ob najnižjih stroških za elektroenergetski sistem in končnim odjemalcem omogočilo, da ovrednotijo svoje rešitve za zagotavljanje prožnosti. Regulativni organi bodo imeli osrednjo vlogo pri zagotavljanju zadostnih naložb za potreben razvoj, širitev in okrepitev omrežja. Regulativni organi bi morali spodbujati sprejemanje in uporabo predhodnih naložb v javnosti ter pospeševanje razvoja omrežja kot odziv na pospešeno uvajanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, po potrebi tudi na določenih območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, in povpraševanje po pametni elektrifikaciji.

(24)

Obnovljivi viri energije na morju, kot so vetrna energija na morju, oceanska energija in plavajoče fotonapetostne elektrarne, bodo imeli ključno vlogo pri izgradnji elektroenergetskega sistema, ki bo večinoma temeljil na obnovljivih virih energije, in pri zagotavljanju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Vendar obstajajo precejšnje ovire za njihovo širše in učinkovito uvajanje, kar preprečuje masovno povečanje, potrebno za doseganje teh ciljev. Podobne ovire bi se lahko v prihodnosti pojavile tudi v zvezi z drugimi tehnologijami na morju. Da bi se zmanjšalo naložbeno tveganje za razvijalce projektov na morju, se lahko razvoj projektov na morju olajša z instrumenti, kot so pogodbe o nakupu električne energije ali dvosmerne pogodbe na razliko. Pri hibridnih projektih na morju, povezanih z več kot enim trgom na trgovalnem območju na morju, obstaja dodatno tveganje, povezano z edinstvenim topografskim položajem v zvezi z dostopom do trga. Da bi se zmanjšalo tveganje pri takih projektih, bi morali operaterji prenosnih sistemov plačati nadomestilo, kadar v potrjenih rezultatih izračuna zmogljivosti niso dali na voljo zmogljivosti, dogovorjene v sporazumih o priključitvi na povezovalnem daljnovodu, ali niso dali na voljo zmogljivosti na kritičnih elementih omrežja na podlagi pravil za izračun zmogljivosti, določenih v členu 16(8) Uredbe (EU) 2019/943 ali v obeh primerih. Operaterjem prenosnih sistemov ne bi bilo treba plačati nadomestila, če so v potrjenih rezultatih izračuna zmogljivosti dali na voljo zmogljivost povezovalnega daljnovoda, ki je enaka ali večja od zahtev iz sporazuma o priključitvi, ter zmogljivost na kritičnih elementih omrežja v skladu s pravili, določenimi v členu 16(8) Uredbe (EU) 2019/943. Operaterji prenosnih sistemov bi si morali v zadevnem sporazumu o priključitvi z upravljavcem naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na morju prizadevati, da se skupna dogovorjena zmogljivost zagotovi kot fiksna, neprožna in skladna z okvirom za sporazume o priključitvi, vzpostavljenim z Direktivo (EU) 2019/944. Države članice bi morale biti o sporazumu o priključitvi pravočasno vnaprej obveščene. Nadomestilo bi bilo treba plačati bodisi v primeru, da se razpoložljive prenosne zmogljivosti zmanjšajo do te mere, da celotne količine proizvedene električne energije, ki bi jo naprava za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na morju sicer lahko izvozila, ne bi bilo mogoče dobaviti na okoliške trge, ali v primeru, da se – tudi če je mogoč izvoz – zaradi zmanjšanja zmogljivosti temu ustrezno zniža cena na trgovalnem območju na morju v primerjavi s tem, da do zmanjšanja zmogljivosti ne bi prišlo, ali v obeh primerih. Nadomestilo bi bilo treba plačati iz prihodka od prezasedenosti. Uporabljati bi se moralo, kadar eden ali več operaterjev prenosnih sistemov ne omogoča zadostne zmogljivosti za izvoz zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem povezovalnem daljnovodu do zmogljivosti, dogovorjene v sporazumu o priključitvi, nadomestilo pa bi morali zagotoviti ti operaterji prenosnih sistemov. Če je nezadostna zmogljivost posledica dejstva, da drugi operaterji prenosnih sistemov niso omogočali zmogljivosti na svojih kritičnih elementih omrežja na podlagi pravil za izračun zmogljivosti, določenih v členu 16(8) Uredbe (EU) 2019/943, bi bilo treba stroške nadomestila v interesu regionalne pravičnosti sorazmerno razdeliti med te operaterje prenosnih sistemov v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Poleg tega se lahko vsako nadomestilo, ki ni zajeto s to sorazmerno razdelitvijo, razdeli med zadevne strani v državah članicah, ki so vključene v hibridni projekt na morju, v okviru njihovih dogovorov o delitvi stroškov. To nadomestilo ne bi smelo povzročiti prekomernega nadomestila, njegov namen pa je uravnotežiti zmanjšane prihodke upravljavcev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na morju zaradi zmanjšanega dostopa do medsebojno povezanih trgov. Vezano bi moralo biti le na proizvodno zmogljivost, ki je na voljo na trgu in je lahko odvisna od vremenskih razmer ter izključuje izpade in vzdrževanje projekta na morju. Nadomestilo v primeru pomanjkanja dostopa do prenosnega omrežja se ne bi smelo razlagati kot prednostno dispečiranje in bi moralo biti usklajeno z načeloma nediskriminacije in čim večjega povečanja čezmejnih zmogljivosti za trgovanje na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) 2019/943. Poleg tega ne bi smelo biti dvojnega nadomestila za enako tveganje, ki ga zajema ta določba, na primer, če je tveganje že zajeto s pogodbo na razliko ali drugim ustreznim programom podpore. Podrobnosti tega mehanizma nadomestil in metodologija za izvajanje, ki jih je treba oblikovati, vključno s pogoji, pod katerimi lahko ukrep preneha veljati, kot je obstoj zadostnega povpraševanja na trgovalnem območju na morju, na primer velik elektrolizer, ali neposreden dostop do zadostnega števila trgov, da tveganje izgine, naj bi bile podrobneje opredeljene v izvedbenem aktu, po potrebi tudi s spremembami Uredbe Komisije (EU) 2015/1222 (19).

(25)

Na veleprodajnem trgu za dan vnaprej se najprej uporabi energija, proizvedena v elektrarnah z nižjimi mejnimi stroški, vendar ceno, ki jo prejmejo vsi udeleženci na trgu, določi zadnja elektrarna, potrebna za pokritje povpraševanja, to je elektrarna z najvišjimi mejnimi stroški ob poravnavi trga. V zvezi s tem je energetska kriza pokazala, da lahko rast cen plina in črnega premoga povzroči izjemno in trajno zvišanje cen, po katerih elektrarne na plin in premog ponujajo električno energijo na veleprodajnem trgu za dan vnaprej. To pa je privedlo do izjemno visokih cen na trgu za dan vnaprej po vsej Uniji, saj so elektrarne na plin in premog pogosto elektrarne z najvišjimi mejnimi stroški, potrebnimi za zadovoljitev povpraševanja po električni energiji.

(26)

Glede na vlogo cene na trgu za dan vnaprej kot reference za ceno na drugih veleprodajnih trgih električne energije in glede na dejstvo, da vsi udeleženci na trgu prejmejo obračunsko ceno, so tehnologije z znatno nižjimi mejnimi stroški dosledno beležile visoke prihodke.

(27)

Da bi Unija dosegla cilje glede razogljičenja in cilje iz načrta REPowerEU ter postala bolj energetsko neodvisna, mora precej pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije. Glede na naložbene potrebe za dosego teh ciljev bi bilo treba zagotoviti, da se na trgu vzpostavi dolgoročni cenovni signal.

(28)

V tem okviru bi si morale države članice prizadevati za vzpostavitev ustreznih tržnih razmer za dolgoročne tržne instrumente, kot so pogodbe o nakupu električne energije. Pogodbe o nakupu električne energije so dvostranske pogodbe o nakupu med proizvajalci in kupci električne energije, ki so sklenjene prostovoljno in na podlagi pogojev tržnih cen brez regulativnih posegov v določanje cen. Zagotavljajo dolgoročno stabilnost cen za odjemalca in gotovost, ki je potrebna za to, da lahko proizvajalec sprejme odločitev o naložbi. Kljub temu ima le nekaj držav članic dejavne trge pogodb o nakupu električne energije, kupci pa so običajno omejeni na velika podjetja, tudi zaradi obstoja nekaterih ovir v zvezi s pogodbami o nakupu električne energije, natančneje težav pri kritju za tveganje neplačila kupca v okviru teh dolgoročnih pogodb. Države članice bi morale pri oblikovanju politik za doseganje ciljev razogljičenja energije iz celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov upoštevati potrebo po vzpostavitvi dinamičnega trga pogodb o nakupu električne energije. Države članice bi morale pri oblikovanju ukrepov, ki neposredno vplivajo na pogodbe o nakupu električne energije, spoštovati morebitna legitimna pričakovanja ter upoštevati učinke teh ukrepov na obstoječe in prihodnje pogodbe o nakupu električne energije.

(29)

V skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 morajo države članice oceniti regulativne in upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov ter odpraviti neupravičene ovire in nesorazmerne ali diskriminatorne postopke ali plačila ter spodbujati uporabo takih pogodb. Poleg tega morajo države članice v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opisati politike in ukrepe, ki olajšujejo uporabo pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov. Brez poseganja v navedeno obveznost poročanja o regulativnem okviru, ki vpliva na trg pogodb o nakupu električne energije, bi morale države članice zagotoviti, da so instrumenti za zmanjšanje finančnih tveganj, povezanih s kupčevim neizpolnjevanjem dolgoročnih plačilnih obveznosti v okviru pogodb o nakupu električne energije, dostopni odjemalcem, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg pogodb o nakupu električne energije in ki niso v finančnih težavah. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo za vzpostavitev jamstvene sheme po tržnih cenah, kadar zasebna jamstva niso dostopna ali niso dovolj dostopna. Kadar država članica vzpostavi tako jamstveno shemo, bi morala vključiti določbe za preprečitev zmanjšanja likvidnosti na trgih električne energije, na primer z uporabo finančnih pogodb o nakupu električne energije. Države članice bi se lahko odločile, da olajšajo agregiranje povpraševanja po pogodbah o nakupu električne energije s strani odjemalcev, ki se posamično soočajo z ovirami pri vstopu na trg pogodb o nakupu električne energije, skupaj pa bi morali proizvajalcem dati privlačno ponudbo za pogodbe o nakupu električne energije. Države članice ne bi smele zagotavljati podpore za pogodbe o nakupu električne energije, proizvedene iz fosilnih goriv. Države članice bi morale imeti možnost, da v skladu s svojimi politikami razogljičenja jamstvene sheme, ki jih podpirajo, omejijo na izključno podporo nove proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zlasti kadar trg za pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov ni dovolj razvit. Čeprav bi moral privzeti pristop zajemati nediskriminacijo med porabniki, bi se lahko države članice odločile, da bodo te instrumente namenile posebni kategoriji porabnikov, pri čemer bodo uporabile objektivna in nediskriminatorna merila. V tem okviru bi morale države članice zagotoviti ustrezno usklajevanje, tudi z instrumenti, ki se zagotavljajo na ravni Unije, na primer s strani Evropske investicijske banke (EIB).

(30)

Države članice imajo pri oblikovanju in dodeljevanju javne podpore na voljo več instrumentov za podporo razvoju trgov pogodb o nakupu električne energije. Omogočanje razvijalcem projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki sodelujejo na javnem razpisu za podporo, da rezervirajo delež proizvodnje energije za prodajo na podlagi pogodbe o nakupu električne energije, bi prispevalo k razvoju in rasti trgov pogodb o nakupu električne energije. Poleg tega bi si morale države članice v okviru ocenjevanja teh ponudb prizadevati za uporabo meril za spodbujanje dostopa do trga pogodb o nakupu električne energije za akterje, ki se soočajo z vstopnimi ovirami, kot so mala in srednja podjetja, tako da bi dale prednost ponudnikom, ki predložijo podpisano pogodbo o nakupu električne energije ali zavezo, da bodo podpisali pogodbo o nakupu električne energije za del proizvodnje v okviru projekta od enega ali več potencialnih kupcev, ki imajo težave pri dostopu do trga takih pogodb.

(31)

Da bi prispeval k preglednosti in razvoju trgov pogodb o nakupu električne energije na ravni Unije in držav članic, bi moral ACER objaviti letno oceno teh trgov, oceniti potrebo po pripravi in izdaji prostovoljnih predlog za pogodbe o nakupu električne energije ter jih pripraviti, če se v oceni ugotovi, da je to potrebno.

(32)

Države članice bi morale posebno pozornost nameniti čezmejnim pogodbam o nakupu električne energije in odpraviti neupravičene ovire, posebej povezane z njimi, da bi porabnikom v državah članicah z omejeno zmogljivostjo omogočili dostop do električne energije, proizvedene v drugih regijah, brez diskriminacije.

(33)

Kadar Komisija na podlagi ustrezne ocene ugotovi, da države članice potrebujejo podporo pri odpravljanju ovir na trgih pogodb o nakupu električne energije, bi morala imeti možnost, da pripravi posebne smernice. Te smernice bi se morale osredotočiti predvsem na odpravo ovir, ki preprečujejo širitev trgov pogodb o nakupu električne energije, vključno s čezmejnimi pogodbami o nakupu električne energije. Take ovire so lahko zelo raznolike, od regulativnih ovir, zlasti nesorazmernih ali diskriminatornih postopkov ali plačil, do vloge potrdil o izvoru ali obravnave pogodb o nakupu električne energije pri dostopu potencialnih odjemalcev do rešitev financiranja.

(34)

Uredba (EU) 2018/1999 določa uporabo mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov kot orodja za lažje doseganje zavezujočega cilja Unije glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030. Na podlagi Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta (20), si morajo države članice poleg zavezujočega cilja Unije v višini 42,5 % skupaj prizadevati za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 na 45 %. Zato bi morala Komisija oceniti, ali bi lahko ukrepi na ravni Unije prispevali k doseganju dodatnega 2,5-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije, kar bi dopolnjevalo nacionalne ukrepe. Komisija bi morala v zvezi s tem analizirati možnost uporabe mehanizma Unije za financiranje energije iz obnovljivih virov za organiziranje dražb energije iz obnovljivih virov na ravni Unije v skladu z ustreznim regulativnim okvirom.

(35)

Kadar se države članice odločijo, da bodo z „neposrednimi programi zaščite cen“ podprle javno financirane naložbe v nove naprave za proizvodnjo nizkoogljične električne energije iz nefosilnih goriv za doseganje ciljev Unije glede razogljičenja, bi morali biti ti programi strukturirani z dvosmernimi pogodbami na razliko ali enakovrednimi programi z enakimi učinki, ki bi poleg jamstva za prihodke vključevali tudi zgornjo omejitev tržnih prihodkov zadevnih proizvodnih sredstev. Medtem ko bi se morala obveznost iz te uredbe uporabljati le za podporo naložbam v nove naprave za proizvodnjo električne energije, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da bodo programe podpore v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki odobrile tudi za nove naložbe, katerih cilj je znatna nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo pri obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije, znatno povečanje njihove zmogljivosti ali podaljšanje življenjske dobe takih naprav.

(36)

Za zagotovitev pravne varnosti in predvidljivosti bi se morala obveznost strukturiranja neposrednih programov podpore z dvosmernimi pogodbami na razliko ali enakovrednimi programi z enakimi učinki uporabljati le za pogodbe v okviru neposrednih programov zaščite cen za naložbe v nove objekte za proizvodnjo električne energije, sklenjene 17. julija 2027 ali pozneje. To prehodno obdobje bi moralo biti pet let za hibridne objekte na morju, povezane z dvema ali več trgovalnimi območji zaradi zapletenosti takih projektov.

(37)

Udeležba udeležencev na trgu v neposrednih programih zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programih z enakimi učinki bi morala biti prostovoljna.

(38)

Obveznost uporabe dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki ne posega v člen 6(1) Direktive (EU) 2018/2001.

(39)

Čeprav Direktiva (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta (21) spreminja člen 4(3), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2018/2001, se druge določbe člena 4 navedene direktive, ki določajo načela zasnove programov podpore za energijo iz obnovljivih virov, še naprej uporabljajo.

(40)

Dvosmerne pogodbe na razliko ali enakovredni programi z enakimi učinki bi zagotovili, da bi bili prihodki proizvajalcev na podlagi novih javno podprtih naložb v proizvodnjo električne energije manj odvisni od nestanovitnih cen proizvodnje energije na osnovi fosilnih goriv, ki običajno določajo ceno na trgu za dan vnaprej.

(41)

Načela zasnove, določena s to uredbo, bi se morala uporabljati za neposredne programe zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki. Komisija bi morala pri ocenjevanju takih dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki v okviru pravil o državni pomoči preveriti skladnost teh pogodb ali programov s pravom Unije, ki je neločljivo povezano s pravili o državni pomoči, kot so načela zasnove dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki iz te uredbe. Pri zasnovi teh dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki bi bilo treba ohraniti spodbude za učinkovito obratovanje naprave za proizvodnjo električne energije in njeno sodelovanje na trgih električne energije, zlasti da bi se odražale tržne razmere. Komisija bi morala v okviru ocene zagotoviti, da zasnova dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine na notranjem trgu. Predvsem bi morala zagotoviti, da razdelitev prihodkov podjetjem ne izkrivlja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, zlasti če ni mogoče uporabiti konkurenčnega postopka zbiranja ponudb. Dvosmerne pogodbe na razliko ali enakovredni programi z enakimi učinki bi se lahko razlikovali po trajanju in bi lahko med drugim vključevali pogodbe na razliko, ki temeljijo na dovajanju, z eno ali več izvršilnimi cenami ali najnižjo ceno ali pogodbe na razliko, ki temeljijo na zmogljivosti ali referenčnem merilu. Obveznost uporabe dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki se ne uporablja za programe podpore, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo električne energije, kot je shranjevanje energije, in ki ne uporabljajo neposredne zaščite cen, kot je pomoč za naložbe v obliki vnaprejšnjih nepovratnih sredstev, davčnih ukrepov ali zelenih certifikatov. Za spodbujanje nasprotnih strank, da izpolnjujejo svoje pogodbene obveznosti, bi morale dvosmerne pogodbe na razliko ali enakovredni programi z enakimi učinki vključevati kazenske klavzule, ki se uporabljajo v primeru neupravičene enostranske predčasne prekinitve pogodbe.

(42)

Kljub temu bi bilo treba omejitev, da se neposredni programi zaščite cen določijo v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki, kolikor ta omejuje vrste neposrednih programov zaščite, ki so jih države članice zmožne sprejeti v zvezi z obnovljivimi viri energije, uporabljati le za nizkoogljične tehnologije na osnovi nefosilnih goriv z nizkimi in stabilnimi operativnimi stroški ter za tehnologije, ki običajno ne zagotavljajo prožnosti za elektroenergetski sistem, pri čemer bi bilo treba izključiti tehnologije, ki so v zgodnjih fazah uvajanja na trg. To je potrebno za zagotovitev, da ni ogrožena gospodarska uspešnost proizvodnih tehnologij z visokimi mejnimi stroški, in za ohranitev spodbud za tehnologije, ki omogočajo prožnost elektroenergetskega sistema za oblikovanje ponudb na trgu električne energije na podlagi oportunitetnih stroškov teh tehnologij. Poleg tega se omejitev, da se neposredni programi zaščite cen določijo v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki, ne bi smela uporabljati za nastajajoče tehnologije, katerih uvajanje bi bilo morda primerneje spodbuditi z drugimi vrstami neposrednih programov zaščite cen. Omejitev ne bi smela posegati v morebitno izjemo za manjše obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in demonstracijske projekte na podlagi Direktive (EU) 2018/2001 ter bi morala upoštevati posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v skladu z navedeno direktivo. Zaradi potrebe po zagotovitvi regulativne varnosti za proizvajalce bi se morala obveznost držav članic, da uporabijo neposredne programe zaščite cen za proizvodnjo električne energije v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki, uporabljati samo za naložbe v nove objekte za proizvodnjo električne energije, ki uporabljajo vire, opredeljene v tej uvodni izjavi.

(43)

Zaradi določitve zgornje meje tržnih prihodkov bi morali neposredni programi zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki državam članicam zagotoviti dodaten vir prihodkov v obdobjih visokih cen energije. Države članice bi morale za dodatno ublažitev vpliva visokih cen električne energije na zneske na računih porabnikov za energijo zagotoviti, da se prihodki, zbrani od proizvajalcev, ki so vključeni v neposredne programe zaščite cen v obliki dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki, ali enakovredna finančna vrednost teh prihodkov prenesejo na končne odjemalce, vključno z gospodinjskimi odjemalci, malimi in srednjimi podjetji ter energetsko intenzivnimi podjetji. Pri razdeljevanju prihodkov gospodinjskim odjemalcem bi morale imeti države članice zlasti možnost, da dajejo prednost ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini. Glede na širše koristi za odjemalce električne energije, ki izhajajo iz naložb v energijo iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in uvajanje nizkoogljične energije, bi morale imeti države članice tudi možnost, da prihodke iz dvosmerne pogodbe na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki ali enakovredno finančno vrednost teh prihodkov uporabijo za financiranje naložb za zmanjšanje stroškov električne energije za končne odjemalce, pa tudi za posebne gospodarske dejavnosti, kot so naložbe v razvoj distribucijskih omrežij, obnovljive vire energije in infrastrukturo za polnjenje električnih vozil. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da take prihodke ali enakovredno finančno vrednost teh prihodkov uporabijo za financiranje stroškov neposrednih programov zaščite cen. Prerazporeditev prihodkov bi morala potekati na način, ki zagotavlja, da so odjemalci do določene mere še vedno izpostavljeni cenovnemu signalu, tako da v primeru visokih cen zmanjšajo svojo porabo ali jo preusmerijo v obdobja nižjih cen, ki so običajno obdobja z večjim deležem proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale zlasti imeti možnost, da upoštevajo porabo zunaj konic, da bi ohranile spodbude za prožnost. Države članice bi morale zagotoviti, da prerazporeditev prihodkov h končnim porabnikom električne energije ne vpliva na enake konkurenčne pogoje in konkurenco med različnimi dobavitelji. Ta načela ne bi smela biti obvezna za prihodke, ustvarjene na podlagi pogodb v okviru neposrednih programov zaščite cen, ki so bile sklenjene pred datumom začetka uporabe obveznosti glede uporabe dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki. Države članice lahko razdelijo prihodke iz dvosmernih pogodb na razliko ali enakovrednih programov z enakimi učinki, pri čemer ta razdelitev ne pomeni urejanja maloprodajnih cen na podlagi člena 5 Direktive (EU) 2019/944.

(44)

Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da neposredni programi zaščite cen ali enakovredni programi z enakimi učinki ne glede na svojo obliko ne ogrožajo učinkovitega, konkurenčnega in likvidnega delovanja trgov električne energije, tako da bi ohranile spodbude za proizvajalce, da se odzivajo na tržne signale, med drugim z ustavitvijo proizvodnje, ko so cene električne energije nižje od njihovih operativnih stroškov, in spodbude za končne odjemalce, da zmanjšajo porabo, ko so cene električne energije visoke. Države članice bi morale zagotoviti, da programi podpore ne ovirajo razvoja trgovinskih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije.

(45)

Zato imajo dvosmerne pogodbe na razliko ali enakovredni programi z enakimi učinki in pogodbe o nakupu električne energije dopolnilno vlogo pri spodbujanju energetskega prehoda ter zagotavljanju koristi energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije za porabnike. Države članice bi morale imeti ob upoštevanju zahtev, uvedenih s to uredbo, možnost, da se same odločijo, katere instrumente bodo uporabile za doseganje svojih ciljev razogljičenja. Zasebni vlagatelji prek pogodb o nakupu električne energije prispevajo k dodatnemu uvajanju energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije, hkrati pa dolgoročno zagotavljajo nizke in stabilne cene električne energije. Enak cilj lahko v korist porabnikov dosežejo tudi javni subjekti z dvosmernimi pogodbami na razliko ali enakovrednimi programi z enakimi učinki. Oba instrumenta sta potrebna za doseganje ciljev Unije glede razogljičenja z uvajanjem energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije, hkrati pa porabnikom prinašata koristi poceni proizvodnje električne energije.

(46)

Pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije zahteva vse večjo razpoložljivost rešitev za zagotavljanje prožnosti, da se zagotovi njihova vključitev v omrežje ter da se lahko elektroenergetski sistem in omrežje prilagodita spremenljivi proizvodnji in porabi električne energije v različnih obdobjih. Da bi se spodbujala prožnost brez fosilnih goriv, bi moral regulativni organ ali drug organ ali subjekt, ki ga imenuje država članica, redno ocenjevati potrebo po prožnosti elektroenergetskega sistema na nacionalni ravni na podlagi prispevkov operaterjev prenosnih sistemov in operaterjev distribucijskih sistemov ter skupne evropske metodologije, o kateri se opravi javno posvetovanje in jo odobri ACER. Pri oceni potreb elektroenergetskega sistema po prožnosti bi bilo treba zaradi potrebe po razogljičenju energetskega sistema upoštevati vse obstoječe in načrtovane naložbe v zvezi z viri za zagotavljanje prožnosti, vključno z obstoječimi napravami, ki še niso priključene v omrežje, kot so prožna proizvodnja električne energije, povezovalni vodi, prilagajanje odjema, shranjevanje energije ali proizvodnja goriv iz obnovljivih virov. ACER bi moral redno ocenjevati nacionalna poročila in pripraviti poročilo na ravni Unije s priporočili o vprašanjih čezmejnega pomena. Države članice bi morale na podlagi nacionalne ocene potreb po prožnosti opredeliti okvirni nacionalni cilj glede prožnosti brez fosilnih goriv, vključno z zadevnimi posebnimi prispevki prilagajanja odjema in shranjevanja energije k temu cilju, kar bi se moralo odražati tudi v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999. Glede na te načrte bi morala imeti Komisija možnost, da pripravi strategijo Unije za prožnost s posebnim poudarkom na prilagajanju odjema in shranjevanju energije, ki bo skladna z energetskimi in podnebnimi cilji Unije za leto 2030 ter ciljem podnebne nevtralnosti za leto 2050. Komisija bi morala imeti možnosti, da ob tej strategiji Unije predloži zakonodajni predlog.

(47)

Države članice bi morale imeti možnost, da za doseganje okvirnega nacionalnega cilja glede prožnosti brez fosilnih goriv, vključno z zadevnimi posebnimi prispevki prilagajanja odjema in shranjevanja energije, ter kadar potrebe po prožnosti niso obravnavane z odpravo tržnih ovir in obstoječimi naložbami, uporabijo programe za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv, ki jih sestavljajo plačila za razpoložljivo zmogljivost za zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv. Poleg tega bi morale države članice, ki že uporabljajo mehanizem za zmogljivost, razmisliti o spodbujanju vključevanja zagotavljanja prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije, s preoblikovanjem meril ali značilnosti brez poseganja v uporabo člena 22 Uredbe (EU) 2019/943. Države članice, ki že uporabljajo mehanizem za zmogljivost, bi morale imeti tudi možnost, da uporabijo programe za podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv, če so ti programi potrebni za doseganje okvirnega nacionalnega cilja glede prožnosti brez fosilnih goriv, zlasti ob prilagajanju svojih mehanizmov za zmogljivost za nadaljnje spodbujanje vključevanja zagotavljanja prožnosti brez fosilnih goriv, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje energije. Ti programi bi morali zajemati nove naložbe v zagotavljanje prožnosti brez fosilnih goriv, vključno z naložbami v obstoječe naprave, vključno s tistimi, namenjenimi nadaljnjemu razvoju prožnosti prilagajanja odjema.

(48)

Za podporo ciljem varstva okolja bi bilo treba mejno vrednost emisij CO2, določeno v členu 22(4) Uredbe (EU) 2019/943, obravnavati kot zgornjo mejo. Tako bi lahko države članice določile standarde tehničnih lastnosti in omejitve glede emisij CO2, ki vključitev v mehanizme za zmogljivost omejujejo na prožne tehnologije brez fosilnih goriv ter so v celoti skladni s sporočilom Komisije z dne 18. februarja 2022 o smernicah o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo, ki države članice spodbujajo k uvedbi zelenih meril v mehanizme za zmogljivost.

(49)

Ker lahko neusklajeni mehanizmi za zmogljivost pomembno vplivajo na notranji trg električne energije, je bil s svežnjem za čisto energijo uveden celovit okvir za boljše ocenjevanje potrebe in izboljšanje zasnove mehanizmov za zmogljivost. Četudi je treba nujno omejiti izkrivljanje konkurence in notranjega trga, imajo lahko mehanizmi za zmogljivost, skupaj z ustreznim regulativnim okvirom, pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnosti virov, zlasti med prehodom na brezogljični sistem in za medsebojno nezadostno povezane energetske sisteme. Čeprav se mehanizmi za zmogljivost ne bi smeli več obravnavati kot skrajni ukrepi, bi bilo torej treba njihovo zasnovo in potrebo po njih redno ocenjevati glede na spreminjajoči se regulativni okvir in tržne razmere. Vendar se je postopek za sprejetje mehanizmov za zmogljivost izkazal za zapletenega. Da bi se obravnavale morebitne možnosti za racionalizacijo in poenostavitev postopka za uporabo mehanizma za zmogljivost ter da bi države članice lahko pravočasno obravnavale pomisleke glede zadostnosti, hkrati pa zagotovile potreben nadzor za preprečevanje škodljivih učinkov na notranji trg, bi morala Komisija do 17. januarja 2025 predložiti podrobno poročilo o oceni takih možnosti. V zvezi s tem bi morala Komisija zahtevati, da ACER spremeni metodologijo za evropsko oceno zadostnosti virov v skladu z veljavnim postopkom, kakor je ustrezno. Komisija bi morala do 17. aprila 2025 po posvetovanju z državami članicami predložiti predloge za poenostavitev postopka ocenjevanja mehanizmov za zmogljivost, kakor je ustrezno.

(50)

Pri priključitvi novih naprav za proizvodnjo in odjem v omrežje, zlasti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pogosto prihaja do zamud. Eden od razlogov za take zamude je pomanjkanje razpoložljive zmogljivosti omrežja na lokaciji, ki jo je izbral vlagatelj, kar pomeni, da so potrebne razširitve ali okrepitve omrežja za priključitev obratov v sistem. Nova zahteva za operaterje elektroenergetskih sistemov na ravni prenosa in distribucije, da objavljajo in posodabljajo informacije o zmogljivostih omrežja, ki so na voljo za nove priključitve na njihovem območju obratovanja, bi vlagateljem olajšala dostop do informacij o razpoložljivi zmogljivosti omrežja v sistemu, kar bi pospešilo odločanje, s tem pa bi se pospešilo potrebno uvajanje energije iz obnovljivih virov. Operaterji prenosnih sistemov bi morali navedene informacije redno, najmanj vsak mesec, posodabljati. Operaterji prenosnih sistemov bi morali objaviti tudi merila, ki se uporabljajo za določitev razpoložljivih zmogljivosti omrežja, kot so obstoječe odjemne in proizvodne zmogljivosti, predpostavke za oceno morebitnega nadaljnjega vključevanja dodatnih uporabnikov sistema, ustrezne informacije o morebitnem omejevanju energije in pričakovanja glede prihodnjega razvoja zadevnega omrežja.

(51)

Poleg tega bi morali operaterji prenosnih sistemov, da bi rešili težavo zaradi dolgega odzivnega časa v zvezi z zahtevami za priključitev na omrežje, uporabnikom sistema zagotoviti jasne in pregledne informacije o stanju in obravnavi njihovih zahtev za priključitev. Operaterji prenosnih sistemov bi morali take informacije zagotoviti v treh mesecih od predložitve zahteve in jih redno, najmanj štirikrat letno, posodabljati.

(52)

Ker Estonija, Latvija in Litva še niso sinhronizirane z elektroenergetskim sistemom Unije, se soočajo z zelo specifičnimi izzivi pri organizaciji izravnalnih trgov in tržnem naročanju pomožnih storitev. Napredek v smeri sinhronizacije sicer poteka, pri tem pa je eden od ključnih predpogojev za stabilno sinhrono obratovanje sistema razpoložljivost zadostnih rezerv izravnalne moči za regulacijo frekvence. Ker pa so baltske države za upravljanje frekvenc odvisne od sinhronega območja Rusije, še niso mogle razviti lastnega delujočega izravnalnega trga. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je tveganje za zanesljivost oskrbe, ki je posledica odsotnosti lastnih izravnalnih trgov, še znatno povečala. Zato zahteve iz člena 6(9), (10) in (11) Uredbe (EU) 2019/943 ter člena 41(2) Uredbe Komisije (EU) 2017/2195 (22), ki naj bi se uporabljale za obstoječe izravnalne trge, še ne odražajo razmer v Estoniji, Latviji in Litvi, zlasti ker razvoj izravnalnega trga zahteva čas in nove naložbe v izravnalno moč. Estonija, Latvija in Litva bi zato morale z odstopanjem od teh zahtev imeti pravico do sklepanja dolgoročnejših finančnih pogodb za naročanje izravnalne moči v prehodnem obdobju.

(53)

Prehodna obdobja za Estonijo, Latvijo in Litvo bi bilo treba po sinhronizaciji čim prej postopno odpraviti in izkoristiti za razvoj ustreznih tržnih instrumentov, ki ponujajo kratkoročne rezerve za izravnavo in druge nujne pomožne storitve, ter bi morala biti omejena na čas, ki je potreben za ta proces.

(54)

Predvideno je, da bodo baltske države s sinhronim območjem celinske Evrope sinhronizirane z enim dvojnim vodom, ki povezuje Poljsko in Litvo. Po sinhronizaciji bo treba zmogljivost tega voda v veliki meri ohraniti kot varnostno rezervo za primer nepričakovanega izpada v baltskem sistemu in posledičnih nenamernih odstopanj. Operaterji prenosnih sistemov bi morali še naprej zagotavljati največjo zmogljivost za čezmejno trgovanje, ki bi upoštevala mejne vrednosti varnosti obratovanja in morebitne nepredvidene dogodke v poljskem in litovskem sistemu, vključno s tistimi, ki so posledica izpadov visokonapetostnih vodov za enosmerni tok ali ločitve baltskih držav od sinhronega območja celinske Evrope. Poseben položaj te medsebojne povezave bi bilo treba upoštevati pri izračunu skupne zmogljivosti in nepredvidenih dogodkov na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) 2019/943.

(55)

Mehanizmi za zmogljivost bi morali biti odprti za sodelovanje vseh virov, ki so zmožni zagotoviti zahtevane tehnične lastnosti, kar lahko vključuje plinske elektrarne, pod pogojem, da izpolnjujejo mejne vrednosti emisij iz člena 22(4) Uredbe (EU) 2019/943 ter vse nacionalne mejne vrednosti emisij ali druga objektivna okoljska merila, ki bi jih države članice morda želele uporabiti za pospešitev prehoda s fosilnih goriv.

(56)

Za podporo ciljem varstva okolja člen 22(4) Uredbe (EU) 2019/943 določa zahteve glede omejitev emisij CO2 za mehanizme za zmogljivost. Vendar bi morale imeti države članice, ki uporabljajo mehanizme za zmogljivost, odobrene pred 4. julijem 2019, med prehodom na brezogljični sistem in zaradi posledic energetske krize izjemoma in kot mehanizem v skrajni sili ter za omejeno obdobje možnost, da odstopajo od te omejitve emisij CO2. Pri tem pa bi moralo biti tako odstopanje omejeno na obstoječo proizvodno zmogljivost, ki je komercialno proizvodnjo začela pred 4. julijem 2019, namreč pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) 2019/943. Zahtevku za odstopanje bi moralo biti priloženo poročilo zadevne države članice o oceni učinka odstopanja na emisije toplogrednih plinov in energetski prehod. Tako poročilo bi moralo vsebovati tudi načrt z mejniki za prehod z udeležbe proizvodnih zmogljivosti, ki ne izpolnjujejo zahtev glede omejitev emisij CO2 v mehanizmih za zmogljivost. Po odobritvi odstopanja bi bilo treba državam članicam dovoliti, da organizirajo postopke javnega naročanja, ki morajo še vedno izpolnjevati vse zahteve iz poglavja IV Uredbe (EU) 2019/943, razen tistih v zvezi z omejitvami emisij CO2. Proizvodna zmogljivost, ki ne izpolnjuje zahtev glede omejitev emisij CO2, se ne bi smela naročati za obdobje, daljše od enega leta, in za obdobje dobave, ki ne presega trajanja odstopanja. Pred dodatnim postopkom javnega naročanja, ki je odprt za udeležbo proizvodne zmogljivosti, ki ne izpolnjuje zahtev glede omejitev emisij CO2, bi bilo treba izvesti postopek javnega naročanja, katerega cilj je čim bolj povečati udeležbo zmogljivosti, ki izpolnjuje zahteve glede omejitev emisij CO2, vključno s tem, da se dopusti zadostno zvišanje cen zmogljivosti, da se spodbudijo naložbe v take zmogljivosti.

(57)

Komisija bi morala to uredbo pregledati, da se zagotovi odpornost zasnove trga električne energije v času krize in njena zmožnost podpiranja ciljev Unije glede razogljičenja, dodatno okrepi povezovanje trgov ter spodbujajo potrebne naložbe v infrastrukturo in razvoj trga pogodb o nakupu električne energije. Komisija bi morala na podlagi takega pregleda predložiti izčrpno poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priložiti zakonodajni predlog. Komisija bi morala v tem poročilu oceniti zlasti učinkovitost sedanje strukture in delovanja kratkoročnih trgov električne energije, pa tudi njihove morebitne neučinkovitosti ter možne popravne ukrepe in orodja, ki bi jih bilo treba uporabiti v kriznih ali izrednih razmerah, ter ustreznost pravnega in finančnega okvira Unije za distribucijska omrežja. To poročilo bi moralo zajemati tudi zmožnost doseganja ciljev Unije na področju obnovljivih virov in notranjega trga energije ter potencial in izvedljivost vzpostavitve ene ali več tržnih platform Unije za pogodbe o nakupu električne energije.

(58)

Kolikor kateri koli od ukrepov, predvidenih s to uredbo, pomeni državno pomoč, določbe o takih ukrepih ne posegajo v uporabo členov 107 in 108 PDEU. Komisija je pristojna za ocenjevanje združljivosti državne pomoči z notranjim trgom.

(59)

Ukrepi iz te uredbe ne posegajo v uporabo uredb (EU) 2016/1011 (23) in (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (24) ter Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (25).

(60)

Uredbi (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(61)

Ker cilja te uredbe, in sicer izboljšati zasnovo povezanega trga električne energije in zlasti preprečiti neupravičeno visoke cene električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 3(2) se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se uporablja tudi za enotno platformo za dodeljevanje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2016/1719.“

(3)

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

v členu 6 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 15 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 7 se spremeni:

(4)

vstavita se naslednja člena:

(*2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(5)

člen 8 se spremeni:

(6)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

(*3)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1)."

(*4)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46)."

(*5)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349)."

(*6)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1)."

(*7)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).“;"

(7)

člen 18 se spremeni:

(8)

v členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(9)

vstavi se naslednje poglavje:

(*8)   UL L 282, 19.10.2016, str. 4.“;"

(10)

člen 21 se spremeni:

(11)

v členu 22(1) se točka (a) črta;

(12)

v členu 37(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(13)

v členu 50 se vstavi naslednji odstavek:

(14)

v členu 57 se doda naslednji odstavek:

(15)

člen 59 se spremeni:

(16)

v členu 64 se vstavijo naslednji odstavki:

(17)

člen 69 se spremeni:

(18)

vstavi se naslednji člen:

(19)

v Prilogi I se točka 1.2 nadomesti z naslednjim: