(1)

Uredba (EU) 2023/2674 Evropskega parlamenta in Sveta (3) spreminja Uredbo (ES) št. 1217/2009 glede preoblikovanja mreže za računovodske podatke s kmetij v mrežo za podatke o trajnostnosti kmetij (v nadaljnjem besedilu: FSDN). Spremenjeni pravni okvir bistveno spreminja sedanji okvir za zbiranje podatkov. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo zato treba sprejeti nova pravila, ki bi nadomestila obstoječa pravila iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1198/2014 (4).

(2)

Uredba (ES) št. 1217/2009 pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih uredb o določitvi potrebnih pravil za letno določanje prihodkov, analizo trajnostnosti kmetijskih gospodarstev ter izmenjavo podatkov FSDN za raziskovalne namene. Delegirani akt bi moral zlasti določiti pravila za določitev mejnih vrednosti, ki razmejujejo področje spremljanja, za pripravo načrtov za izbor kmetijskih gospodarstev, za določitev referenčnega obdobja za standardni prihodek, za opredelitev splošnih in glavnih tipov kmetovanja ter za odobritev dostopa do psevdonimiziranih podatkov za raziskovalne namene.

(3)

Z mejnimi vrednostmi, ki razmejujejo področje spremljanja, bi se morali pridobiti reprezentativni rezultati za področje spremljanja, hkrati pa bi morale te vrednosti odražati strukturni položaj kmetijskih gospodarstev v vsaki državi članici. Poleg tega bi bilo treba z mejnimi vrednostmi doseči čim boljše razmerje glede na koristi in stroške med velikostjo vzorca in njegovo reprezentativnostjo. Določiti bi jih bilo treba z namenom, da se v področje spremljanja vključijo kmetijska gospodarstva, ki med tržno usmerjenimi kmetijskimi gospodarstvi predstavljajo največji možni delež kmetijske proizvodnje, kmetijske površine in delovne sile.

(4)

Načrt za izbor bi moral vključevati najmanjše število elementov, ki kažejo, kako se izbere reprezentativen vzorec, in tako omogočajo, da se s spremljanjem izpolnijo cilji mreže za podatke o trajnostnosti kmetij.

(5)

Standardni prihodki temeljijo na povprečnih podatkih za določeno referenčno obdobje. Njihove vrednosti bi bilo treba redno posodabljati, da se upoštevajo gospodarska gibanja in je tipologijo mogoče še naprej smiselno uporabljati. Pogostost posodabljanja bi morala biti povezana z leti, v katerih se izvaja spremljanje integrirane statistike na ravni kmetij v Uniji.

(6)

Splošne in glavne tipe kmetovanja bi bilo treba določiti tako, da je mogoča združitev homogenih skupin kmetijskih gospodarstev, z večjo ali manjšo stopnjo agregacije, in da se lahko izvede primerjava stanja skupin kmetijskih gospodarstev.

(7)

Člen 16(3) Uredbe (ES) št. 1217/2009 določa, da lahko Komisija zagotovi dostop do psevdonimiziranih podatkov, pridobljenih med izvajanjem navedene uredbe. Določiti bi bilo treba pravila za odobritev dostopa do psevdonimiziranih podatkov za raziskovalne namene, da se zagotovita razpoložljivost ustreznih podatkov in ustrezna raven varstva posameznih podatkov. Vendar bi bilo treba v skladu s členom 89(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in členom 13 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) pred odobritvijo dostopa do psevdonimiziranih podatkov zagotoviti, da namenov obdelave podatkov ni mogoče uresničiti z uporabo anonimiziranih podatkov.

(8)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba razveljaviti Delegirano uredbo (EU) št. 1198/2014. Ker pa se je postopek zbiranja podatkov za obračunsko leto 2024 že začel, bi se morala pravila iz navedene delegirane uredbe še naprej uporabljati do začetka leta poročanja 2025.

(9)

Pravila iz te uredbe bi se morala za FSDN uporabljati od leta poročanja 2025, za spremljanje integrirane statistike na ravni kmetij v Uniji pa za spremljanje od leta 2026, da ne bi posegali v zbiranje podatkov, ki se že izvaja –

(a)

prag iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(b)

načrt iz člena 5a(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(c)

referenčno obdobje iz člena 5b(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009;

(d)

tipe kmetovanja iz člena 5b(3) Uredbe (ES) št. 1217/2009 in

(e)

dostop do psevdonimiziranih podatkov iz člena 16(3) Uredbe (ES) št. 1217/2009.

(a)

temeljiti na najnovejših statističnih referenčnih virih;

(b)

pojasniti postopek za stratifikacijo področja spremljanja glede na regije, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1217/2009, ter glede na tip kmetovanja in razrede ekonomske velikosti iz člena 5b(1) navedene uredbe;

(c)

zagotoviti razdelitev kmetijskih gospodarstev na področju spremljanja glede na tipe kmetovanja in razrede ekonomske velikosti iz člena 5b(1) Uredbe (ES) št. 1217/2009, in sicer vsaj glede na glavne tipe;

(d)

navajati statistične metode za določitev stopnje izbire za posamezen stratum, postopkov za izbor poročevalskih kmetij in števila poročevalskih kmetij, ki se izberejo za vsak sprejeti stratum.