This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32024R0590
Regulation (EU) 2024/590 of the European Parliament and of the Council of 7 February 2024 on substances that deplete the ozone layer, and repealing Regulation (EC) No 1005/2009 (Text with EEA relevance)
Uredba (EU) 2024/590 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (Besedilo velja za EGP)
Uredba (EU) 2024/590 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009 (Besedilo velja za EGP)
PE/61/2023/REV/1
UL L, 2024/590, 20.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/590/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
![]() |
Uradni list |
SL Serija L |
2024/590 |
20.2.2024 |
UREDBA (EU) 2024/590 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 7. februarja 2024
o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z evropskim zelenim dogovorom, kot je bil določen v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019, se je začela nova strategija Unije za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom. Evropski zeleni dogovor ponovno potrjuje ambicijo Komisije, da bi zagotovila, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina z ničelnim onesnaževanjem, njegov cilj pa je zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, ter zagotoviti vključujoč, pošten in pravičen prehod, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Poleg tega je Unija zavezana, da bo zagotovila polno izvajanje Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter osmega okoljskega akcijskega programa, vzpostavljenega s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta (4), prav tako pa je zavezana agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja. |
(2) |
Ozonski plašč ščiti ljudi in druga živa bitja pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem sonca. Znanstveno je dokazano, da stalne emisije ozonu škodljivih snovi povzročajo znatno škodo ozonskemu plašču, kar ima zelo škodljive učinke na zdravje ljudi in ekosisteme ter biosfero in velike gospodarske posledice, če se ti vplivi in posledice ne obravnavajo. |
(3) |
Na podlagi Odločbe Sveta 88/540/EGS (5) je Unija postala pogodbenica Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča (6) in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (7) (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Protokol in poznejši sklepi njegovih pogodbenic pomenijo niz globalno zavezujočih nadzornih ukrepov za obravnavanje tanjšanja ozonskega plašča. |
(4) |
Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) med drugim zagotavlja, da Unija spoštuje Protokol. Komisija je v svoji oceni navedene uredbe ugotovila, da nadzorni ukrepi, določeni na podlagi navedene uredbe, na splošno še vedno ustrezajo svojemu namenu, so učinkoviti in znatno prispevajo k obnavljanju stratosferskega ozona ter k zmanjšanju segrevanja ozračja. |
(5) |
Obstajajo jasni dokazi o manjši obremenitvi ozračja z ozonu škodljivimi snovmi in obnavljanju stratosferskega ozona. Vendar pa nedavne ocene kažejo, da je okrevanje ozonskega plašča še vedno šibko in se po napovedih pred sredino 21. stoletja ne bo obnovil na raven koncentracij ozona pred letom 1980. Zato povečano ultravijolično sevanje še vedno pomeni veliko nevarnost za zdravje in okolje. Preprečevanje tveganja nadaljnjih zamud pri obnavljanju ozonskega plašča je še naprej odvisno od zagotavljanja, da se obstoječe obveznosti v celoti izvajajo, da se sprejmejo dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij preostalih virov emisij in da so vzpostavljeni potrebni ukrepi za hitro in učinkovito reševanje morebitnih prihodnjih izzivov. |
(6) |
Večina ozonu škodljivih snovi ima tudi velik potencial globalnega segrevanja in prispeva k višanju temperature Zemlje. Glede na pomembne ugotovitve iz posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2021 bi bilo treba s to uredbo zagotoviti, da se izvajajo vsa možna prizadevanja za zmanjšanje emisij ozonu škodljivih snovi. Zmanjševanje emisij prispeva k doseganju cilja Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (9), in sicer z ohranitvijo dviga globalne temperature v tem stoletju občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in nadaljevanjem prizadevanj, da se dvig temperature nadalje omeji na 1,5 °C. |
(7) |
Za povečanje ozaveščenosti o potencialu globalnega segrevanja pri ozonu škodljivih snoveh bi bilo treba v tej uredbi poleg dejavnika škodljivosti snovi za ozon navesti tudi njihov potencial globalnega segrevanja. |
(8) |
V Uredbi (ES) št. 1005/2009 in prejšnjih pravnih aktih Unije so bili določeni strožji nadzorni ukrepi, kot jih zahteva Protokol, ter določena strožja pravila za uvoz in izvoz. |
(9) |
Na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 sta bila proizvodnja ozonu škodljivih snovi in njihovo dajanje na trg postopoma opuščena za skoraj vse uporabe. Prav tako je prepovedano dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, razen v nekaterih primerih, ko je uporaba teh snovi še vedno dovoljena. Tudi po postopni opustitvi ozonu škodljivih snovi je treba pod določenimi pogoji še naprej dovoljevati izjeme za nekatere uporabe, kadar alternative še niso na voljo. |
(10) |
Leta 2021 je bilo v Uniji proizvedenih več ozonu škodljivih snovi kot v predhodnih desetih letih, pri čemer jih je bilo leta 2021 proizvedenih 27 % več kot leta 2020. Glede na poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Ozonu škodljive snovi 2022“ je 90 % povečanja posledica uporabe surovin. Ta se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečala za 11 %. Odstopanje za ozonu škodljive snovi, ki se uporabljajo kot surovine pri kemični proizvodnji nekaterega blaga, vključno s farmacevtskimi izdelki, je sicer upravičeno zaradi nizkih stopenj emisij in pomanjkanja izvedljivih alternativnih možnosti, vendar je pomembno redno ocenjevati razpoložljivost alternativ in dejanske ravni emisij obstoječe uporabe surovin. Po potrebi bi Komisija morala sprejeti delegirane akte, s katerimi bi sestavila seznam kemičnih proizvodnih postopkov, pri katerih je kot surovine prepovedano uporabljati ozonu škodljive snovi iz Priloge I. Delegirani akti bi morali upoštevati razpoložljivost tehnično in ekonomsko izvedljivih alternativ na podlagi tehničnih ocen, izvedenih na podlagi Protokola, zlasti četrtletnih poročil in drugih tehničnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ki vključujejo ocene razpoložljivih alternativ obstoječim uporabam surovin in ravni emisij obstoječe rabe surovin ter zagotavljajo zadostno podlago za odločanje o prepovedi določene rabe surovin. Kadar take ocene, izvedene na podlagi Protokola, niso na voljo, bi morala Komisija opraviti lastno oceno na podlagi tehničnih podatkov o obstoječih uporabah surovin, z njimi povezanih emisijah in njihovem vplivu na ozonski plašč in podnebje ter o razpoložljivosti tehnično in ekonomsko izvedljivih alternativ ter po potrebi in na podlagi te ocene sprejeti delegirani akt za določitev seznama kemičnih proizvodnih postopkov, za katere je prepovedana uporaba ozonu škodljivih snovi iz Priloge I kot surovin. Seznam se lahko posodobi glede na ugotovitve četrtletnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ali lastne ocene Komisije. |
(11) |
Ob upoštevanju majhnih količin ozonu škodljivih snovi, ki se dejansko uporabljajo za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, je treba v zvezi s tem določiti sorazmeren nadzorni ukrep. Obveznost registracije na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 bi bilo treba nadomestiti z zahtevo po vodenju evidenc, da se prepreči nezakonita uporaba in spremlja razvoj alternativ. |
(12) |
Dajanje halonov na trg in njihova uporaba bi morala biti dovoljena le za nujne uporabe, ki bi jih bilo treba določiti ob upoštevanju razpoložljivosti nadomestnih snovi ali tehnologij in razvoja mednarodnih standardov. |
(13) |
Odbor za tehnične možnosti za halone, ustanovljen na podlagi Protokola, je navedel, da zaloge halonov, ki niso v čisti obliki, za nujne uporabe od leta 2030 dalje morda ne bodo zadostovale za zadovoljitev potreb na svetovni ravni. Da bi se preprečila nova proizvodnja halonov za zadovoljitev prihodnjih potreb, je pomembno, da se sprejmejo ukrepi za povečanje razpoložljivosti zalog halonov, zajetih iz opreme, in da se zagotovi njihovo ustrezno spremljanje. |
(14) |
Na podlagi Uredbe (ES) št. 1005/2009 je 18. marca 2011 prenehala veljati izjema za vse nujne uporabe metilbromida, tudi pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih. Protokol vsebuje določbe, ki urejajo uporabo v nujnih primerih. Navedene določbe se v Uniji doslej še niso uporabljale. Zato je malo verjetno, da bi moral kateri koli akter v Uniji navedene določbe uporabiti. Ker pa ni mogoče izključiti prihodnjih izrednih razmer in za uskladitev te uredbe s Protokolom, bi morala biti možnost odobritve odstopanja v izrednih razmerah, in sicer v primeru nepričakovanih izbruhov določenih škodljivcev ali bolezni, še naprej na voljo, kadar je taka uporaba v nujnih primerih dovoljena na podlagi uredb (ES) št. 1107/2009 (10) in (EU) št. 528/2012 (11) Evropskega parlamenta in Sveta. V takih primerih bi bilo treba določiti ukrepe, sprejete za čim večje zmanjšanje emisij, kot je na primer uporaba dejansko neprepustnih prevlek pri tretiranju tal. |
(15) |
Zaskrbljenost zaradi vpliva nekaterih ozonu škodljivih snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola, navedenih v Prilogi II, na svetovne emisije je vse večja, med drugim zaradi naraščanja koncentracije diklorometana v ozračju, ki bi lahko bistveno upočasnila obnavljanje stratosferskega ozona. Leta 2021 je bila proizvodnja teh ozonu škodljivih snovi v Uniji v metričnih tonah približno štirikrat višja kot proizvodnja ozonu škodljivih snovi, ki so pod nadzorom v okviru Protokola. Vendar je bila, izraženo v tonah dejavnika škodljivosti za ozon, proizvodnja približno štirikrat manjša v primerjavi z ozonu škodljivimi snovmi, navedenimi v Prilogi I. Potrebni so dodatni ukrepi za zajezitev in pomembno je okrepljeno spremljanje, tudi z določbami o zajemanju in uničenju, odpravljanju uhajanja in preprečevanju nenamernega izpusta ozonu škodljivih snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola. |
(16) |
Omejitve iz te uredbe v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, bi morale zajemati tudi izdelke in opremo, ki za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, da se prepreči izogibanje navedenim omejitvam. |
(17) |
Pomembno je zagotoviti, da je ozonu škodljive snovi dovoljeno dajati na trg za namene predelave v Uniji. Ozonu škodljive snovi ter izdelke in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te snovi, bi moralo biti dovoljeno dajati na trg tudi za namene uničenja s tehnologijo, ki so jo odobrile pogodbenice Protokola, ali s tehnologijo, ki je pogodbenice Protokola še niso odobrile, vendar je skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom. |
(18) |
Nepovratne vsebnike za ozonu škodljive snovi bi bilo treba prepovedati, saj v njih po izpraznitvi neizogibno ostane določena količina hladilnega sredstva, ki se nato sprosti v ozračje. S to uredbo bi bilo treba prepovedati njihov izvoz, uvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo ali dajanje na voljo na trgu ter uporabo, razen za bistvene laboratorijske in analitske uporabe. Da bi zagotovili, da se povratni vsebniki za ozonu škodljive snovi ponovno napolnijo in se ne zavržejo, bi bilo treba od podjetij zahtevati, da takrat, ko dajo tovrstne vsebnike na trg, predložijo izjavo o skladnosti, ki bo vključevala dokaze o ureditvah za vračilo povratnih vsebnikov za namen ponovnega polnjenja. |
(19) |
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa označevanje snovi, razvrščenih kot ozonu škodljive snovi, in označevanje zmesi, ki vsebujejo take snovi. Ker je dovoljeno sprostiti v prosti promet ozonu škodljive snovi, ki so proizvedene za uporabo kot surovine in predelovalna sredstva ter za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, bi jih bilo treba razlikovati od snovi, proizvedenih za druge uporabe. |
(20) |
V izrednih primerih, ko bi bilo morda bolj koristno, da se naravni življenjski cikel teh izdelkov in opreme konča v tretji državi, kot da se razgradijo in odstranijo v Uniji, bi moralo biti mogoče dovoliti izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike. |
(21) |
Glede na to, da lahko v proizvodnem procesu nekaterih ozonu škodljivih snovi nastanejo emisije fluoriranega toplogrednega plina, trifluorometana, kot stranskega proizvoda, bi bilo treba takšne emisije stranskih proizvodov uničiti ali zajeti za naknadno uporabo, kar bi bil pogoj za dajanje ozonu škodljivih snovi na trg. Od proizvajalcev in uvoznikov bi bilo treba zahtevati dokumentiranje blažilnih ukrepov, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana med proizvodnim procesom, ter predložitev dokazov o uničenju ali zajemanju za naknadno uporabo teh emisij stranskih proizvodov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Ko se ozonu škodljiva snov da na trg, bi bilo treba predložiti izjavo o skladnosti. |
(22) |
Za olajšanje carinskih kontrol je pomembno določiti informacije, ki jih je treba predložiti carinskim organom v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: carinski organi), kadar se ozonu škodljive snovi, izdelki in oprema, ki jih zajema ta uredba, uvozijo ali izvozijo, ter naloge carinskih organov in po potrebi organov za nadzor trga pri izvajanju prepovedi in omejitev uvoza ali izvoza teh snovi, izdelkov in opreme. Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki določa pravila o nadzoru trga in nadzoru izdelkov pri vstopu na trg Unije, se uporablja za snovi, izdelke in opremo, ki jih zajema ta uredba, če ni posebnih določb, ki bi podrobneje urejale posebne vidike nadzora trga in izvrševanja. Kadar ta uredba določa posebne določbe, na primer o carinskih kontrolah, te natančnejše določbe prevladajo in tako dopolnjujejo pravila iz Uredbe (EU) 2019/1020. Da bi zagotovili varstvo okolja, bi bilo treba to uredbo uporabljati za vse oblike oskrbe z ozonu škodljivimi snovmi, ki jih ureja ta uredba, vključno s prodajo na daljavo iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/1020. |
(23) |
Da bi se preprečila nezakonita trgovina s prepovedanimi snovmi, izdelki in opremo iz te uredbe, prepovedi, določene v tej uredbi, in zahteve za izdajo dovoljenj za trgovanje ne bi smele zajemati le vnosa blaga na carinsko območje Unije za sprostitev v prosti promet, temveč tudi začasno hrambo in druge carinske postopke, določene na podlagi carinskega prava Unije. Za blago v začasni hrambi bi bilo treba dovoliti olajšave pri izdaji dovoljenj, da se prepreči nepotrebno breme za upravljavce in carinske organe. |
(24) |
Sistem izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz ozonu škodljivih snovi je bistvena zahteva Protokola za spremljanje trgovine in preprečevanje nezakonitih dejavnosti v zvezi s tem. Dovoljenja bi morala biti časovno omejena, s čimer bi zagotovili, da bodo podjetja redno pregledovala uporabo alternativ. Za zagotovitev avtomatiziranih carinskih kontrol v realnem času na ravni odpošiljanja ter elektronske izmenjave in shranjevanja podatkov o vseh pošiljkah snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, ki so predložene carinskim organom, je treba elektronski sistem izdajanja dovoljenj za ozonu škodljive snovi povezati z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (14). Zaradi te medsebojne povezanosti z okoljem enotnega okenca EU za carino bi bilo nesorazmerno, da bi v Uniji uvedli sistem izdajanja dovoljenj za pošiljke. |
(25) |
Za zagotovitev, da snovi, izdelki in oprema iz te uredbe, ki so bili nezakonito uvoženi na trg Unije, ne vstopijo ponovno na trg, bi morali pristojni organi držav članic te snovi, izdelke in opremo odvzeti ali zaseči in uničiti. Ponovni izvoz snovi, izdelkov in opreme, ki niso v skladu s to uredbo, bi moral biti v vsakem primeru prepovedan. |
(26) |
Države članice bi morale zagotoviti, da ima osebje carinskega urada ali druge pooblaščene osebe v skladu z nacionalnimi pravili, ki izvajajo nadzor na podlagi te uredbe, ustrezne vire in znanje, na primer z usposabljanjem, ki jim je na voljo, ter da so ustrezno opremljene za obravnavanje primerov nezakonite trgovine z ozonu škodljivimi snovmi, izdelki in opremo iz te uredbe. Države članice bi morale imenovati carinske urade ali druge kraje, ki izpolnjujejo te pogoje in so zato pooblaščeni za izvajanje carinskih kontrol pri uvozu, izvozu in v primerih tranzita. |
(27) |
Za preprečevanje kršitev te uredbe, zlasti nezakonite trgovine, je izjemno pomembno, da vsi pristojni organi držav članic, vključeni v izvajanje te uredbe, in sicer carinski organi, organi za nadzor trga, okoljski organi in vsi drugi pristojni organi, ki opravljajo inšpekcijske naloge, države članice in Komisija medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo potrebne informacije. Zaradi zaupne narave izmenjave informacij, povezanih s carinskim tveganjem, bi bilo treba v ta namen uporabljati carinski sistem za obvladovanje tveganja. |
(28) |
Komisiji bi moral pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, ter za spodbujanje sodelovanja in ustrezne izmenjave informacij med pristojnimi organi in Komisijo v primeru preverjanj skladnosti in nezakonite trgovine z ozonu škodljivimi snovmi pomagati Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (15). OLAF bi moral imeti dostop do vseh potrebnih informacij za lažje izvajanje svojih nalog. |
(29) |
Za zagotovitev skladnosti s Protokolom bi bilo treba prepovedati uvoz ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in v to državo. |
(30) |
Namerni izpust ozonu škodljivih snovi v ozračje, kadar je tak izpust nezakonit, predstavlja hudo kršitev te uredbe in bi ga bilo treba izrecno prepovedati. Podjetja bi morala sprejeti vse izvedljive ukrepe za zmanjšanje nenamernega izpusta ozonu škodljivih snovi v ozračje, pri čemer bi morala upoštevati tudi njihov potencial globalnega segrevanja. Zato je treba določiti določbe o zajemanju uporabljenih ozonu škodljivih snovi iz izdelkov in opreme ter o preprečevanju uhajanja takih snovi. Obveznosti glede zajemanja bi bilo treba razširiti tudi na lastnike stavb in izvajalce pri odstranjevanju nekaterih pen iz stavb za čim večje zmanjšanje emisij. |
(31) |
Zahteva, da je treba iz pen v gradbenem materialu zajemati ozonu škodljive snovi, bi lahko spodbudila inovacije, raziskave in razvoj na področju tehnologij uničenja, predelave in recikliranja, pozitivno pa bi lahko vplivala tudi na zaposlovanje, saj so postopki razgradnje delovno intenzivni in so za obdelavo tovrstnih odpadkov potrebne večje zmogljivosti. Zato je pomembno, da se zagotovijo ustrezni programi usposabljanja, ki bodo ustrezali potrebi po ustrezno usposobljenih fizičnih osebah za predelavo ozonu škodljivih snovi, ki jih vsebujejo pene. |
(32) |
Določiti je treba pravila za ozonu škodljive snovi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola in so navedene v Prilogi II, ob upoštevanju količin, ki se proizvajajo in uporabljajo v Uniji, ter vpliva emisij teh snovi na stratosferski ozon. Obstajajo tudi drugi priznani dejavniki, ki vplivajo na obnovo ozonskega plašča v sektorjih zunaj področja uporabe te uredbe. Med njimi je dušikov oksid, ki je glede na z dejavnikom škodljivosti za ozon ponderirane emisije ena najpomembnejših preostalih snovi, ki tanjšajo ozonski plašč. Dušikov oksid predstavlja glavni delež antropogenih emisij, ki izvirajo iz kmetijskih dejavnosti, področja, za katerega se je Komisija na podlagi sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ zavezala, da ga bo obravnavala. Druga težava so intenzivni požari v naravi, ki jih je pomembno preprečiti, saj bistveno povečajo stratosferski aerosol in imajo zato potencial za škodovanje stratosferskemu ozonu. |
(33) |
Države članice bi morale Komisiji poročati o primerih nezakonite trgovine, ki jih odkrijejo pristojni organi, vključno z naloženimi kaznimi. |
(34) |
Uporaba halonov bi morala biti dovoljena le za nujne uporabe, določene v tej uredbi. Države članice bi morale poročati o količinah halonov, ki so vgrajeni, uporabljeni ali shranjeni za nujne uporabe, ter o zajezitvenih ukrepih za zmanjšanje emisij teh snovi in o napredku pri iskanju alternativ. Te informacije so potrebne za poznavanje količin halonov, ki so v Uniji še vedno na voljo za nujne uporabe, in za spremljanje tehnološkega napredka na tem področju, ki bo pokazal, kdaj haloni za nekatere uporabe niso več potrebni. |
(35) |
Protokol zahteva poročanje o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi. Proizvajalci, uvozniki in izvozniki ozonu škodljivih snovi, bi morali zato vsako leto poročati o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi. Poročati bi bilo treba tudi o trgovini z ozonu škodljivimi snovmi, ki niso pod nadzorom v okviru Protokola in so navedene v Prilogi II, da bi se lahko ocenilo, ali je treba nekatere ali vse nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo za ozonu škodljive snovi navedene v Prilogi I, razširiti tudi na navedene snovi. |
(36) |
V imenu Unije Komisija Sekretariatu za ozon letno poroča o uvozu in izvozu ozonu škodljivih snovi, ki so pod nadzorom v okviru Protokola. Čeprav so države članice odgovorne za poročanje o proizvodnji in uničenju takih snovi, bi morala Komisija predložiti osnutek podatkov o teh dejavnostih, s čimer bi Sekretariatu za ozon omogočila zgodnji izračun porabe Unije. Če ne bo uradnih obvestil o razširitvi klavzule o organizaciji regionalnega gospodarskega povezovanja, bi morala Komisija nadaljevati prakso letnih poročil, hkrati pa zagotoviti, da bodo imele države članice na voljo dovolj časa za pregled osnutkov podatkov, ki jih predloži Komisija, da bi se izognili nedoslednostim. |
(37) |
Pristojni organi držav članic, vključno z okoljskimi organi, organi za nadzor trga in carinskimi organi, bi morali izvajati preglede na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. Takšen pristop je potreben, da bi se osredotočili na dejavnosti z največjim tveganjem nezakonite trgovine ali nezakonitega izpusta ozonu škodljivih snovi, ki jih zajema ta uredba. Poleg tega bi morali pristojni organi izvajati preglede, kadar imajo dokaze ali druge pomembne informacije o morebitnih primerih neskladnosti. Kadar je to ustrezno in kolikor je mogoče, bi bilo treba take informacije sporočiti carinskim organom, da se pred kontrolami opravi analiza tveganja v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Kadar pristojni organi ugotovijo primere kršitev te uredbe, je pomembno zagotoviti, da so pristojni organi, odgovorni za spremljanje izrekanja sankcij, obveščeni, da lahko po potrebi naložijo ustrezno sankcijo. |
(38) |
Države članice bi morale zagotoviti, da bodo podjetja, ki kršijo to uredbo, kaznovana z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. |
(39) |
Države članice bi morale imeti možnost, da za isto kršitev določijo pravila za kazenske sankcije ali upravne sankcije ali oboje. Kadar države članice za isto kršitev naložijo kazenske sankcije in upravne sankcije, to ne sme povzročiti kršitve pravice, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (ne bis in idem), kot jo razlaga Sodišče Evropske unije. |
(40) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z:
Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17). |
(41) |
Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s:
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(42) |
Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (19), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (20), zlasti kar zadeva zahteve glede zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov iz Komisije na države članice, zakonitosti obdelave ter pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij, pravic do dostopa do njihovih osebnih podatkov in pravic do njihovega popravka. |
(43) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 20. maja 2022. |
(44) |
Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo sodišča držav članic zagotoviti sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Poleg tega člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. V zvezi s tem bi morale države članice zagotoviti, da ima javnost, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, dostop do pravnega varstva v skladu z obveznostmi, o katerih so se države članice dogovorile v okviru Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (21) (Aarhuška konvencija). |
(45) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer obravnavanja tanjšanja ozonskega plašča in s tem prispevanja k obnavljanju stratosferskega ozona, zmanjšanja segrevanja ozračja in zagotavljanja skladnosti s Protokolom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave okoljskih problemov ter učinkov te uredbe na trgovino v Uniji in zunanjo trgovino lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(46) |
Potrebnih je več sprememb Uredbe (ES) št. 1005/2009. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno Uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila za proizvodnjo, uvoz, izvoz, dajanje na trg, skladiščenje, nadaljnjo dobavo ozonu škodljivih snovi ter njihovo uporabo, zajemanje, recikliranje, predelavo in uničevanje, za sporočanje podatkov v zvezi z navedenimi snovmi ter za uvoz, izvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo in uporabo izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za:
(a) |
ozonu škodljive snovi iz prilog I in II ter njihove izomere, samostojne ali vsebovane v zmeseh, in |
(b) |
izdelke in opremo ter njihove dele, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi. |
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„surovina“ pomeni vsako ozonu škodljivo snov, ki se kemično preobrazi v procesu, v katerem se njena prvotna sestava povsem spremeni, in katere emisije so zanemarljive; |
(2) |
„predelovalna sredstva“ pomeni vse ozonu škodljive snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe iz Priloge III; |
(3) |
„uvoz“ pomeni vstop snovi, izdelkov in opreme na carinsko območje Unije, če gre za ozemlje, zajeto v ratifikaciji Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, iz leta 1987 (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ter vključuje začasno hrambo in carinske postopke iz členov 201 in 210 Uredbe (EU) št. 952/2013; |
(4) |
„izvoz“ pomeni izstop snovi, izdelkov in opreme s carinskega območja Unije, če gre za ozemlje, zajeto v ratifikaciji Protokola; |
(5) |
„dajanje na trg“ pomeni carinsko sprostitev v prosti promet v Uniji, ali plačljivo ali brezplačno prvo dobavo ali dajanje na voljo drugi osebi v Uniji, ali uporabo snovi, izdelkov ali opreme, proizvedenih za lastno uporabo; |
(6) |
„uporaba“ pomeni, v povezavi z ozonu škodljivimi snovmi, njihovo uporabo pri proizvodnji, vzdrževanju ali servisiranju izdelkov in opreme, vključno z njihovim ponovnim polnjenjem, ali pri drugih dejavnostih in postopkih iz te uredbe; |
(7) |
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v Uniji proizvaja ozonu škodljive snovi; |
(8) |
„zajemanje“ pomeni zbiranje in shranjevanje ozonu škodljivih snovi iz vsebnikov, izdelkov in opreme med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odstranitvijo vsebnikov, izdelkov ali opreme; |
(9) |
„recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajete ozonu škodljive snovi po osnovnem procesu čiščenja, vključno s filtriranjem in sušenjem; |
(10) |
„predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajete ozonu škodljive snovi, dokler glede na namen uporabe ne dobi enakih lastnosti kot čista snov, v pooblaščenih predelovalnih obratih, ki imajo ustrezno opremo in vzpostavljene postopke za predelavo takih snovi ter lahko ocenijo in potrdijo raven zahtevane kakovosti; |
(11) |
„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja dejavnost iz te uredbe; |
(12) |
„vsebnik“ pomeni posodo, ki je namenjena predvsem prevozu ali skladiščenju ozonu škodljivih snovi; |
(13) |
„izdelki in oprema“ pomeni vse izdelke in opremo, vključno z njihovimi deli, razen vsebnikov, ki se uporabljajo za prevoz ali hranjenje ozonu škodljivih snovi; |
(14) |
„čista snov“ pomeni snov, ki še ni bila uporabljena; |
(15) |
„razgradnja“ pomeni trajno odstranitev izdelka ali opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi iz obratovanja ali uporabe, vključno s končnim zaprtjem obrata; |
(16) |
„uničenje“ pomeni postopek, pri katerem se ozonu škodljiva snov trajno in v največji možni meri spremeni ali razgradi v eno ali več obstojnih snovi, ki niso ozonu škodljive snovi; |
(17) |
„sedež v Uniji“ pomeni, v odnosu do fizične osebe, da ima ta oseba običajno prebivališče v Uniji, v odnosu do pravne osebe pa, da ima ta oseba v Uniji stalno poslovno enoto iz člena 5, točka 32, Uredbe (EU) št. 952/2013; |
(18) |
„penasti panel “ pomeni strukturo, izdelano iz plasti, ki vsebujejo peno in tog material, kot sta les ali kovina, vezan na eno ali obe strani; |
(19) |
„laminirana plošča“ pomeni penasto ploščo, ki je prekrita s tanko plastjo netogega materiala, kot je plastika. |
POGLAVJE II
Prepovedi
Člen 4
Prepovedi v zvezi z ozonu škodljivimi snovmi
1. Prepovedani so proizvodnja, dajanje na trg, kakršna koli nadaljnja dobava ali dajanje na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno ter uporaba ozonu škodljivih snovi iz Priloge I.
2. Prepovedana sta uvoz ali izvoz ozonu škodljivih snovi iz Priloge I.
Člen 5
Prepovedi v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi
1. Prepovedani so dajanje na trg ter kakršna koli nadaljnja dobava ali dajanje na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I.
2. Prepovedana sta uvoz ali izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I. Ta prepoved se ne uporablja za osebne predmete.
POGLAVJE III
Izjeme od prepovedi
Člen 6
Surovine
1. Z odstopanjem od člena 4(1) se lahko ozonu škodljive snovi iz Priloge I proizvajajo, dajejo na trg in nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno za uporabo kot surovine.
2. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z oblikovanjem seznama kemijskih proizvodnih postopkov, pri katerih je prepovedana uporaba ozonu škodljivih snovi iz Priloge I kot surovine na podlagi tehničnih ocen, izvedenih na podlagi Protokola, zlasti štiriletnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ki vključujejo ocene razpoložljivih alternativ obstoječim uporabam surovin in ravni emisij za obstoječe uporabe surovin.
3. Kadar ni na voljo tehničnih ocen razpoložljivih alternativ obstoječim uporabam surovin in ravni emisij obstoječih uporab surovin, izvedenih na podlagi Protokola, ki zagotavljajo zadostno podlago za sprejetje odločitve o prepovedi uporabe surovin, Komisija z odstopanjem od odstavka 2 do 31. decembra 2027 opravi lastno oceno na podlagi znanstvenih priporočil o obstoječih uporabah surovin, učinkih v smislu dejavnika škodljivosti za ozon in razpoložljivosti natančnejših podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz surovin, tehnološkem razvoju, zaradi katerega so na voljo tehnično izvedljive alternative, ter rabi energije, učinkovitosti, ekonomski izvedljivosti in stroških teh alternativ ter po potrebi na podlagi te ocene sprejme delegirane akte iz odstavka 2.
4. Seznam, oblikovan na podlagi odstavka 2, se lahko po potrebi posodobi glede na ugotovitve štiriletnih poročil, ki jih pripravijo ocenjevalne skupine na podlagi Protokola, ali lastnih ocen Komisije.
Člen 7
Predelovalna sredstva
1. Z odstopanjem od člena 4(1) se lahko ozonu škodljive snovi iz Priloge I proizvajajo, dajejo na trg in nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno za uporabo kot predelovalna sredstva v postopkih iz Priloge III. Te snovi se uporabljajo kot predelovalna sredstva samo pod pogoji, določenimi na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena.
2. Ozonu škodljive snovi iz odstavka 1, se uporabljajo kot predelovalna sredstva samo v obratih, ki so obstajali 1. septembra 1997, če so emisije ozonu škodljivih snovi iz teh obratov zanemarljive, in ob upoštevanju pogojev, določenih na podlagi odstavka 3.
3. Komisija lahko z izvedbenimi akti oblikuje seznam podjetij, za katera je dovoljena uporaba ozonu škodljivih snovi iz Priloge I kot predelovalnih sredstev v postopkih iz Priloge III v obratih iz odstavka 2 tega člena, pri čemer določi največje količine, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo ali porabijo kot predelovalna sredstva, in najvišje ravni emisij za vsako od zadevnih podjetij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge III, kadar je to potrebno zaradi tehničnih novosti ali odločitev pogodbenic Protokola.
Člen 8
Bistvene laboratorijske in analitske uporabe
1. Z odstopanjem od člena 4(1) se lahko ozonu škodljive snovi iz Priloge I proizvajajo, dajejo na trg in nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, ter pod pogoji, določenimi na podlagi odstavka 2 tega člena.
2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi kakršne koli bistvene laboratorijske in analitske uporabe, za katere se lahko dovolita proizvodnja in uvoz ozonu škodljivih snovi iz Priloge I v Unijo, obdobje, v katerem velja izjema, in uporabnike, ki lahko izkoristijo take bistvene laboratorijske in analitske uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
3. Podjetje, ki ozonu škodljive snovi daje na trg in nadalje dobavlja ali daje na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno za bistvene laboratorijske in analitične uporabe, kot je navedeno v odstavku 1, vodi evidenco naslednjih podatkov za vsako snov:
(a) |
ime; |
(b) |
količino, ki je dana na trg ali dobavljena; |
(c) |
namen uporabe; |
(d) |
seznam kupcev in dobaviteljev. |
4. Podjetje, ki uporablja ozonu škodljive snovi za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, kot je navedeno v odstavku 1, vodi evidenco naslednjih podatkov za vsako snov:
(a) |
ime; |
(b) |
dobavljene ali uporabljene količine; |
(c) |
namen uporabe; |
(d) |
seznam dobaviteljev. |
5. Evidenca iz odstavkov 3 in 4 se hrani vsaj pet let ter se na zahtevo da na voljo pristojnim organom zadevne države članice ali Komisiji.
6. Ozonu škodljive snovi za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, kot so navedene v odstavku 1, se dajo na trg in nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno samo pod pogoji iz Priloge IV.
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge IV, kadar je to potrebno zaradi tehničnih novosti ali odločitev pogodbenic Protokola.
Člen 9
Nujne uporabe halonov
1. Z odstopanjem od člena 4(1) se haloni lahko dajejo na trg in uporabljajo za nujne uporabe v skladu s Prilogo V. Halone lahko dajo na trg in nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno le podjetja, ki jih pristojni organ zadevne države članice pooblasti za skladiščenje halonov za nujne uporabe.
2. Protipožarni sistemi in gasilni aparati s haloni, ki se uporabljajo pri nujnih uporabah iz odstavka 1 tega člena ali ki za svoje delovanje potrebujejo te halone, se razgradijo do končnih datumov, določenih v Prilogi V. Haloni, vsebovani v protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih, se zajemajo v skladu s členom 20(5).
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge V, kadar tehnično in ekonomsko izvedljive alternative ali tehnologija za nujne uporabe iz navedene priloge ni na voljo v časovnih okvirih, določenih v Prilogi V, ali ni sprejemljiva zaradi svojega učinka na okolje ali zdravje, ali kadar je treba zagotoviti izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Unije glede nujnih uporab halonov, ki jih določa zlasti Protokol, Mednarodna organizacija civilnega letalstva ali Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij.
4. Komisija lahko z izvedbenimi akti in na podlagi obrazložene zahteve pristojnega organa države članice odobri časovno omejena odstopanja od končnih ali presečnih datumov iz Priloge V za določen primer, če je v zahtevi za odstopanje dokazano, da za zadevno uporabo ni na voljo nobene tehnično in ekonomsko izvedljive alternative. Komisija v te izvedbene akte vključi obveznosti poročanja in zahteva predložitev ustreznih dokazil, potrebnih za spremljanje uporabe odstopanja, vključno z dokazi o količinah halonov, zajetih za recikliranje ali predelavo, rezultati preverjanj uhajanja in količinami neuporabljenih halonov v zalogah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
Člen 10
Uporaba metilbromida v nujnih primerih
1. V nujnem primeru, kadar tako zahtevajo nepričakovani izbruhi določenih škodljivcev ali bolezni, lahko Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in po tem, ko uradno obvesti Sekretariat za ozon v skladu s Sklepom IX/7 pogodbenic Protokola, z izvedbenimi akti dovoli začasno proizvodnjo metilbromida, njegovo dajanje na trg in uporabo, če sta njegovo dajanje na trg in uporaba dovoljena na podlagi uredb (ES) št. 1107/2009 in (EU) št. 528/2012. Vse neuporabljene količine metilbromida se uničijo.
2. Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena določajo ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje emisij metilbromida med uporabo in ki se uporabljajo za obdobje, ki ni daljše od 120 dni, ter za količino, ki ne presega 20 metričnih ton metilbromida. Komisija v te izvedbene akte vključi obveznosti poročanja in zahteva predložitev ustreznih dokazil, potrebnih za spremljanje uporabe metilbromida, vključno z dokazi o uničenju snovi po prenehanju odstopanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
Člen 11
Izjeme v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi
1. Z odstopanjem od člena 5(1) se izdelki in oprema, za katere je uporaba zadevne ozonu škodljive snovi dovoljena v skladu s členom 8 ali 9, lahko dajo na trg, nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno.
2. Prepovejo in razgradijo se protipožarni sistemi in gasilni aparati s halonom, razen za nujne uporabe iz člena 9(1).
3. Izdelki in oprema, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi se ob koncu življenjskega cikla razgradijo.
Člen 12
Uničenje in predelava
Z odstopanjem od člena 4(1) in člena 5(1) se lahko ozonu škodljive snovi iz Priloge I ter izdelki in oprema, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I, dajo na trg, nadalje dobavijo ali dajo na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno za uničenje v Uniji na podlagi člena 20(6). Ozonu škodljive snovi iz Priloge I se lahko dajo na trg tudi za predelavo v Uniji.
Člen 13
Uvoz
1. Z odstopanjem od člena 4(2) in člena 5(2) je dovoljen uvoz:
(a) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo kot surovine v skladu s členom 6; |
(b) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva v skladu s členom 7; |
(c) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v skladu s členom 8; |
(d) |
ozonu škodljivih snovi za uničenje s tehnologijo, kot je navedeno v členu 20(6); |
(e) |
ozonu škodljivih snovi za predelavo, kot je navedeno v členu 12; |
(f) |
metilbromida za uporabo v nujnih primerih v skladu s členom 10; |
(g) |
zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, pod pogojem, da se uvozijo le za nujne uporabe iz člena 9(1), in sicer jih uvozijo podjetja, ki jih pristojen organ zadevne države članice pooblasti za shranjevanje halonov za nujne uporabe; |
(h) |
izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo halone za namene nujnih uporab iz člena 9(1); |
(i) |
izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, za uničenje, kadar je primerno s tehnologijo, kot je navedeno v členu 20(6); |
(j) |
izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, za uničenje, za namene bistvenih laboratorijskih in analitskih uporab, kot je navedeno v členu 8. |
2. Za uvoz iz odstavka 1 tega člena je treba carinskim organom predložiti veljavno dovoljenje, ki ga izda Komisija na podlagi člena 16, razen v primeru začasne hrambe.
Člen 14
Izvoz
1. Z odstopanjem od člena 4(2) in člena 5(2) je dovoljen izvoz:
(a) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, kot je navedeno v členu 8; |
(b) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo kot surovine v skladu s členom 6; |
(c) |
ozonu škodljivih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva v skladu s členom 7; |
(d) |
čistih ali predelanih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za uporabe, ki niso navedene v točkah (a) in (b), razen uničenja; |
(e) |
zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, ki jih podjetja, ki jih pristojni organ zadevne države članice pooblasti za shranjevanje halonov za nujne uporabe, shranijo za nujne uporabe, kot je navedeno v členu 9(1); |
(f) |
izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo halone za namene nujnih uporab, kot je navedeno v členu 9(1); |
(g) |
izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, uvožene na podlagi člena 13(1), točka (j). |
2. Komisija lahko z odstopanjem od člena 5(2) na zahtevo pristojnega organa države članice z izvedbenimi akti dovoli izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, če se dokaže, da bi glede na gospodarski pomen in pričakovano preostalo življenjsko dobo določenega blaga prepoved izvoza pomenila nesorazmerno breme za izvoznika in je tak izvoz v skladu z domačo zakonodajo namembne države. Komisija pred odobritvijo zahtevka za izvoz preveri, ali domača zakonodaja namembne države zagotavlja, da se s takimi izdelki in opremo po koncu njihovega življenjskega cikla ravna na ustrezen način, da se čim bolj zmanjšajo izpusti ozonu škodljivih snovi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
Komisija pred takim izvozom o tem uradno obvesti namembno državo.
3. Za izvoz iz odstavkov 1 in 2 tega člena je treba carinskim organom predložiti veljavno dovoljenje, ki ga izda Komisija na podlagi člena 16, razen v primeru ponovnega izvoza po začasni hrambi.
Člen 15
Pogoji za izjeme
1. Uvoz, dajanje na trg, kakršna koli nadaljnja dobava ali dajanje na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno, uporaba ali izvoz praznih ali polnih ali delno polnih nepovratnih vsebnikov za ozonu škodljive snovi so prepovedani, razen za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, kot so navedeni v členu 8. Taki vsebniki se lahko skladiščijo ali prevažajo le za naknadno odstranjevanje.
Prvi pododstavek se uporablja za nepovratne vsebnike, in sicer:
(a) |
vsebnike, ki jih ni mogoče ponovno napolniti brez prilagoditve za ta namen in |
(b) |
vsebnike, ki bi jih bilo mogoče ponovno napolniti, vendar so uvoženi ali dani na trg kot vsebniki, ki jih ni mogoče vrniti za ponovno polnjenje. |
2. Carinski organi ali organi za nadzor trga vse prepovedane nepovratne vsebnike, kot so navedeni v odstavku 1, točka (a), zasežejo, odvzamejo, umaknejo ali odpokličejo s trga za odstranitev z uničenjem. Nepovratne vsebnike, ki so prepovedani na podlagi odstavka 1, je prepovedano ponovno izvoziti.
3. Podjetja, ki dajejo na trg povratne vsebnike za ozonu škodljive snovi, predložijo izjavo o skladnosti, ki vsebuje dokaze o vzpostavljenih zavezujočih ureditvah za vrnitev navedenih vsebnikov zaradi ponovnega polnjenja, zlasti opredelitev ustreznih akterjev, njihovih nujnih obvez in ustreznih logističnih ureditev. Te ureditve so zavezujoče za distributerje, ki končnemu uporabniku dobavljajo povratne vsebnike za ozonu škodljive snovi.
Podjetja iz prvega pododstavka hranijo izjavo o skladnosti še vsaj pet let, odkar so bili povratni vsebniki za ozonu škodljive snovi dani na trg, ter to izjavo na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji. Dobavitelji povratnih vsebnikov za ozonu škodljive snovi končnim uporabnikom hranijo dokaze o skladnosti z zavezujočimi ureditvami iz prvega pododstavka za obdobje vsaj petih let, odkar jih dobavijo končnemu uporabniku, ter ta dokaz na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteve za vključitev elementov, bistvenih za zavezujoče ureditve iz prvega pododstavka, v izjavo o skladnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
4. Dajanje ozonu škodljivih snovi na trg je prepovedano, razen če proizvajalci ali uvozniki ob takšnem dajanju na trg pristojnemu organu države članice predložijo dokaze, da je bil vsak trifluorometan, ki nastane kot stranski proizvod med proizvodnim procesom ozonu škodljivih snovi, vključno s proizvodnjo surovin za proizvodnjo teh snovi, uničen ali zajet za naknadno uporabo z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.
Za potrebe tega dokazovanja proizvajalci in uvozniki pripravijo izjavo o skladnosti s priloženo dokazno dokumentacijo:
(a) |
o izvoru ozonu škodljivih snovi, ki bodo dane na trg; |
(b) |
o opredelitvi izvornega proizvodnega obrata ozonu škodljivih snovi, ki bodo dane na trg, vključno z opredelitvijo izvornih obratov vseh predhodnih snovi, ki med proizvodnim procesom ozonu škodljivih snovi, ki bodo dane na trg, vključujejo nastajanje klorodifluorometana (R-22); |
(c) |
o razpoložljivosti in delovanju tehnologije za zmanjševanje emisij v izvornih obratih, ki je enakovredna izhodiščni metodologiji AM0001, odobreni v okviru UNFCCC, za sežiganje tokov odpadkov trifluorometana ali o metodologiji zajemanja in uničenja, ki zagotavlja, da so emisije trifluorometana uničene v skladu z zahtevami iz Protokola; |
(d) |
o vseh dodatnih informacijah, ki olajšujejo sledenje ozonu škodljivim snovi pred uvozom. |
Proizvajalci in uvozniki hranijo izjavo o skladnosti in dokazno dokumentacijo vsaj pet let, odkar je bila snov dana na trg, ter ju na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobne ureditve v zvezi z izjavo o skladnosti in dokazno dokumentacijo iz drugega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
5. Ozonu škodljive snovi iz Priloge I, proizvedene ali dane na trg kot surovine, predelovalna sredstva, za bistvene laboratorijske in analitske uporabe ali za uničenje ali predelavo, kot je navedeno v členih 6, 7, 8 in 12, se lahko uporabljajo samo za te namene.
Vsebniki, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, namenjene za uporabe iz členov 6, 7, 8 in 12 te uredbe, morajo biti označeni z jasno navedbo, da se snov lahko uporablja samo za ustrezen namen. Kadar za take snovi veljajo zahteve za označevanje iz Uredbe (ES) št. 1272/2008, mora biti takšna navedba vključena v etikete iz navedene uredbe.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in navedbo, ki ju je treba uporabiti na etiketah iz drugega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
6. Podjetja, ki ozonu škodljive snovi iz Priloge I, namenjene uporabi kot surovine ali predelovalna sredstva ali za uničenje ali predelavo, proizvajajo, tudi kot stranske proizvode ali soprodukte, dajejo na trg, dobavljajo drugi osebi v Uniji ali prejemajo od druge osebe v Uniji, ter podjetja, ki te snovi uničujejo ali predelujejo ali uporabljajo kot surovine ali predelovalna sredstva, vodijo evidence, ki za vsako ozonu škodljivo snov vsebujejo vsaj naslednje informacije, kakor je ustrezno:
(a) |
ime ozonu škodljive snovi ali zmesi, ki vsebuje tako snov; |
(b) |
proizvedena, uvožena, izvožena, predelana ali uničena količina v danem koledarskem letu; |
(c) |
dobavljena in prejeta količina v danem koledarskem letu po posameznem dobavitelju ali prejemniku; |
(d) |
imena in kontaktni podatki dobaviteljev ali prejemnikov; |
(e) |
uporabljena količina v danem koledarskem letu in navedba dejanske uporabe, ter |
(f) |
skladiščena količina na dan 1. januarja in 31. decembra danega koledarskega leta. |
Podjetja hranijo evidence iz prvega pododstavka vsaj pet let po proizvodnji, dajanju na trg, dobavi ali prejemu ter jih na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom zadevne države članice ali Komisiji. Ti pristojni organi in Komisija zagotovijo zaupnost informacij v teh evidencah.
POGLAVJE IV
Trgovina
Člen 16
Sistem izdajanja dovoljenj
1. Komisija vzpostavi in zagotovi delovanje elektronskega sistema izdajanja dovoljenj za ozonu škodljive snovi iz Priloge I ter za izdelke in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi (v nadaljnjem besedilu: sistem izdajanja dovoljenj).
2. Podjetja, ki želijo pridobiti dovoljenja, zahtevana v skladu s členom 13(2) ali členom 14(3), vložijo zahtevek prek sistema izdajanja dovoljenj. Pred vložitvijo takega zahtevka morajo imeti podjetja veljavno registracijo v sistemu izdajanja dovoljenj. Podjetja tudi zagotovijo, da imajo veljavno registracijo v sistemu izdajanja dovoljenj, preden poročajo na podlagi člena 24.
Zahtevki za dovoljenja se obravnavajo v 30 dneh. Dovoljenja se izdajo v skladu s pravili in postopki iz Priloge VII.
3. Dovoljenja se lahko izdajo podjetjem s sedežem v Uniji in podjetjem s sedežem zunaj Unije.
Podjetja s sedežem zunaj Unije imenujejo edinega zastopnika s sedežem v Uniji, ki prevzame polno odgovornost za skladnost s to uredbo. Edini zastopnik je lahko isti kot tisti, ki je imenovan na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (22).
4. Dovoljenja so časovno omejena. Veljavna so, dokler ne potečejo, dokler jih Komisija začasno ne odvzame ali prekliče na podlagi tega člena ali dokler jih podjetje ne umakne. V primeru uvoza ali izvoza zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, shranjenih za nujno uporabo iz člena 9(1), rok ne sme presegati končnega datuma za nujno uporabo iz Priloge V.
5. Vsako podjetje, ki ima dovoljenje, v obdobju veljavnosti dovoljenja brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Komisijo o vseh spremembah, ki bi lahko nastale v obdobju veljavnosti dovoljenja v zvezi z informacijami, predloženimi v skladu s Prilogo VII.
6. Komisija lahko zahteva dodatne informacije, če je to potrebno za potrditev točnosti in popolnosti informacij, ki jih podjetja zagotovijo v skladu s Prilogo VII.
7. Pristojni organi držav članic, vključno s carinskimi organi, ali Komisija lahko zahtevajo potrdilo, ki dokazuje naravo ali sestavo snovi, ki jih je treba uvoziti ali izvoziti, in lahko zaprosijo za kopijo dovoljenja, ki ga je izdala država, iz katere se uvažajo ali v katero se izvažajo.
8. Komisija lahko v določenih primerih izmenjuje podatke predložene v sistemu izdajanja dovoljenj, kolikor je to potrebno, s pristojnimi organi pogodbenic zadevnega protokola.
9. Dovoljenje se začasno odvzame, če obstaja utemeljen sum, da katera koli od obveznosti iz te uredbe ni izpolnjena. Dovoljenje se prekliče, če obstajajo dokazi, da katera koli obveznost iz te uredbe ni izpolnjena. Zahtevek za dovoljenje se prav tako zavrne ali se dovoljenje prekliče, če obstajajo dokazi o resnih ali ponavljajočih se kršitvah carinskega prava Unije ali okoljskega prava Unije s strani podjetja, povezanih z njegovimi dejavnostmi na podlagi te uredbe.
Podjetja se o zavrnitvi zahtevka za dovoljenje ali o začasnem odvzemu ali preklicu dovoljenja čim prej obvestijo, pri čemer se navedejo razlogi za zavrnitev, začasni odvzem ali preklic. O takih primerih se obvestijo tudi države članice.
10. Podjetja sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da izvoz ozonu škodljivih snovi ne:
(a) |
pomeni primera nezakonite trgovine; |
(b) |
vpliva negativno na izvajanje nadzornih ukrepov, ki jih je sprejela namembna država za izpolnjevanje njenih obveznosti na podlagi Protokola; |
(c) |
povzroči prekoračitve količinskih omejitev na podlagi Protokola za državo iz točke (b). |
11. Pristojni organi držav članic, vključno s carinskimi organi, imajo dostop do sistema izdajanja dovoljenj za namene izvrševanja te uredbe. Carinskim organom se dostop do sistema izdajanja dovoljenj zagotovi z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino) iz odstavkov 14 in 15.
12. Pristojni organi držav članic in Komisija zagotovijo zaupnost informacij, ki so vključene v sistem izdajanja dovoljenj.
13. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge VII, kadar je to potrebno za zagotovitev nemotenega delovanja sistema izdajanja dovoljenj, lažje izvajanje carinskih kontrol ali uskladitev s Protokolom.
14. Komisija zagotovi medsebojno povezavo sistema izdajanja dovoljenj in okolja enotnega okenca EU za carino prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2022/2399.
15. Države članice zagotovijo medsebojno povezavo svojih nacionalnih okolij enotnega okenca za carino in carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil zaradi izmenjave informacij s sistemom izdajanja dovoljenj.
Člen 17
Trgovinske kontrole
1. Carinski organi in organi za nadzor trga izvršujejo prepovedi in druge omejitve iz te uredbe v zvezi z uvozom in izvozom.
2. Za namene uvoza mora biti uvoznik podjetje, ki ima dovoljenje na podlagi člena 13(2) te uredbe. Kadar vnos pod uvoznik ni na voljo, mora biti kot deklarant v carinski deklaraciji navedeno podjetje, ki ima to dovoljenje in je imetnik dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, razen če pride do prenosa pravic in obveznosti na podlagi člena 218 Uredbe (EU) št. 952/2013, da se drugi osebi omogoči, da postane deklarant. V primeru postopka tranzita mora biti imetnik postopka podjetje, ki je imetnik dovoljenja.
Za namene izvoza mora biti v carinski deklaraciji kot izvoznik navedeno podjetje, ki ima dovoljenje na podlagi člena 14(3).
3. V primerih uvoza ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, uvoznik, ali kadar uvoznik ni na voljo, deklarant, naveden v carinski deklaraciji ali deklaraciji za začasno hrambo, v primerih izvoza pa izvoznik, naveden v carinski deklaraciji, carinskim organom v carinski deklaraciji po potrebi navede naslednje informacije:
(a) |
identifikacijsko številko registracije v sistemu izdajanja dovoljenj in številko dovoljenja na podlagi člena 13(2) in člena 14(3); |
(b) |
registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številko EORI); |
(c) |
neto maso ozonu škodljivih snovi, tudi če so vključene v izdelke in opremo; |
(d) |
neto maso, pomnoženo z dejavnikom škodljivosti za ozon ozonu škodljivih snovi, tudi če so vključene v izdelke in opremo; |
(e) |
oznako blaga, pod katero je blago uvrščeno. |
4. Poleg tega carinski organi zlasti preverijo, ali ima v primerih uvoza uvoznik, naveden v carinski deklaraciji, ali kadar uvoznik ni na voljo, deklarant, v primerih izvoza pa izvoznik, naveden v carinski deklaraciji, veljavno dovoljenje na podlagi člena 13(2) in člena 14(3).
5. Kadar je ustrezno, carinski organi prek okolja enotnega okenca EU za carino sporočijo informacije o carinjenju blaga sistemu izdajanja dovoljenj.
6. Uvozniki ozonu škodljivih snovi iz Priloge I v povratnih vsebnikih dajo carinskim organom ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet na voljo izjavo o skladnosti, kot je navedeno v členu 15(3), vključno z dokazi o vzpostavljenih ureditvah za vrnitev vsebnika zaradi ponovnega polnjenja.
7. Uvozniki halonov v skladu s členom 13(1), točka (g), in izvozniki halonov v skladu s členom 14(1), točka (e), dajo carinskim organom ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet ali izvoz na voljo potrdilo, ki potrjuje naravo snovi iz člena 13(1), točka (g), in člena 14(1), točka (e).
8. Uvozniki ozonu škodljivih snovi dajo carinskim organom ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet na voljo dokaze iz člena 15(4).
9. Carinski organi pri izvajanju kontrol na podlagi analize tveganja v kontekstu carinskega sistema za obvladovanje tveganja ter v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 952/2013 preverijo skladnost s pravili o uvozu in izvozu iz te uredbe. Pri tej analizi tveganja se upoštevajo zlasti vse razpoložljive informacije o verjetnosti nezakonite trgovine z ozonu škodljivimi snovmi in zgodovina skladnosti zadevnega podjetja.
10. Carinski organ na podlagi analize tveganja pri izvajanju fizičnih carinskih kontrol ozonu škodljivih snovi, izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba, pri uvozu in izvozu preveri zlasti:
(a) |
ali predloženo blago ustreza blagu, opisanem v dovoljenju in carinski deklaraciji; |
(b) |
ali je blago pred sprostitvijo v prosti promet ustrezno označeno v skladu s členom 15(5). |
Uvoznik ali izvoznik med kontrolami da dovoljenje na voljo carinskim organom v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 952/2013.
11. Carinski organi odvzamejo ali zasežejo ozonu škodljive snovi, izdelke in opremo, ki so s to uredbo prepovedani, za razpolaganje z njimi v skladu s členoma 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013 ali o tem obvestijo pristojne organe, da zagotovijo odvzem in zaseg navedenih snovi, izdelkov in opreme za razpolaganje z njimi. Organi za nadzor trga take snovi ter izdelke in opremo tudi umaknejo ali odpokličejo s trga v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2019/1020.
Ponovni izvoz ozonu škodljivih snovi, izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba in niso v skladu z njo, je prepovedan.
12. Carinski organi ali organi za nadzor trga sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo poskuse uvoza ali izvoza ozonu škodljivih snovi, izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba in jim še ni bil dovoljen vstop na območje ali izstop z njega.
13. Države članice imenujejo ali odobrijo carinske urade ali druge kraje ter določijo pot do teh uradov in krajev v skladu s členoma 135 in 267 Uredbe (EU) št. 952/2013 za predložitev ozonu škodljivih snovi iz Priloge I k tej uredbi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, carinskim organom ob njihovem vstopu na carinsko območje Unije ali ob izstopu z njega. Kontrole v skladu z nacionalnimi pravili izvajajo osebje carinskega urada ali druge pooblaščene osebe, ki so seznanjeni z zadevami, povezanimi s preprečevanjem nezakonitih dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, in imajo dostop do primerne opreme za izvajanje ustreznih fizičnih kontrol na podlagi analize tveganja.
Samo imenovani ali odobreni carinski uradi ali drugi kraji iz prvega pododstavka so pooblaščeni, da začnejo ali končajo postopek tranzita za ozonu škodljive snovi iz Priloge I ali izdelke in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te snovi.
Člen 18
Ukrepi za spremljanje nezakonite trgovine
1. Na podlagi rednega spremljanja trgovine z ozonu škodljivimi snovmi in ocene morebitnih tveganj nezakonite trgovine, povezanih s prometom ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te snovi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za:
(a) |
dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, ki jih morajo pristojni organi držav članic upoštevati pri izvajanju pregledov v skladu s členom 26, da se ugotovi, ali podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe; |
(b) |
dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev, ki jih je treba preveriti pri spremljanju, v skladu s členom 17, ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, vključno s postopkom carinskega skladiščenja ali proste cone, ali v tranzitu prek carinskega območja Unije; |
(c) |
spremembo te uredbe z dodajanjem metodologij sledenja za ozonu škodljive snovi, dane na trg, da bi v skladu s členoma 13 in 14 spremljali uvoz in izvoz ozonu škodljivih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku. |
2. Komisija pri sprejemanju delegiranega akta na podlagi odstavka 1 upošteva okoljske koristi in socialno-ekonomske učinke metodologije, ki se določi v skladu s točkami (a), (b) in (c) navedenega odstavka.
Člen 19
Trgovina z državami ali organizacijami za regionalno gospodarsko povezovanje in območji, ki jih Protokol ne zajema
1. Prepovedan je uvoz in izvoz ozonu škodljivih snovi iz Priloge I ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, iz katere koli države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki se ni strinjala, da so zanjo zavezujoče določbe Protokola, ki se uporablja za določeno snov, ki je pod nadzorom v okviru Protokola, ter v katere koli navedene države in organizacije.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, ki se uporabljajo za sprostitev v prosti promet ter izvoz izdelkov in opreme, uvoženih iz katere koli države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1 ali izvoženih vanje, ki so bili proizvedeni z uporabo ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot ozonu škodljive snovi iz navedene priloge, ter pravil o opredelitvi takih izdelkov in opreme. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov upošteva ustrezne odločitve, ki jih sprejmejo pogodbenice Protokola, v zvezi s pravili o opredelitvi takih izdelkov in opreme pa morebitne tehnične nasvete, ki jih pogodbenice Protokola redno dobivajo.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri trgovino z ozonu škodljivimi snovmi iz Priloge I ter izdelki in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi ali ki so proizvedeni iz ene ali več takih snovi, s katero koli državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1, če je na zasedanju pogodbenic Protokola na podlagi člena 4(8) Protokola ugotovljeno, da država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v celoti upošteva Protokol in je predložila podatke, ki to izkazujejo, kot je določeno v členu 7 Protokola. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
4. Ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejmejo pogodbenice Protokola, kot je navedeno v odstavku 2, se odstavek 1 uporablja za območja, ki jih Protokol ne zajema, na enak način, kot se take odločitve uporabljajo za države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1.
5. Kadar organi območja, ki ga Protokol ne zajema, v celoti upoštevajo Protokol in so predložili podatke, ki to izkazujejo, kot je določeno v členu 7 Protokola, lahko Komisija z izvedbenimi akti odloči, da se nekatere ali vse določbe odstavka 1 tega člena v zvezi s tem območjem ne uporabljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
POGLAVJE V
Nadzor emisij
Člen 20
Zajemanje in uničenje uporabljenih ozonu škodljivih snovi
1. Ozonu škodljive snovi, ki so vsebovane v opremi za hlajenje in klimatizacijo ter v toplotnih črpalkah, opremi, ki vsebuje topila, ali protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih, se med vzdrževanjem ali servisiranjem opreme ali pred demontiranjem ali odstranitvijo opreme zajemajo za uničenje, recikliranje ali predelavo, razen če je tako zajemanje urejeno na podlagi drugih pravnih aktov Unije.
2. Lastniki stavb in izvajalci od 1. januarja 2025 zagotavljajo, da se pri dejavnostih prenove, obnove ali rušenja, ki vključujejo odstranitev penastih panelov, ki vsebujejo pene z ozonu škodljivimi snovmi iz Priloge I, emisije v največji možni meri preprečijo tako, da se s penami ali snovmi v njih ravna na način, ki zagotavlja uničenje teh snovi. Če se opravi zajemanje teh snovi, to izvedejo samo ustrezno usposobljene fizične osebe.
3. Lastniki stavb in izvajalci od 1. januarja 2025 zagotavljajo, da se pri dejavnostih prenove, obnove ali rušenja, ki vključujejo odstranitev pen v laminiranih ploščah, nameščenih v votlih zidovih ali zidanih konstrukcijah, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I, emisije v največji možni meri preprečijo tako, da se s penami ali snovmi v njih ravna na način, ki zagotavlja uničenje teh snovi. Če se opravi zajemanje teh snovi, to izvedejo samo ustrezno usposobljene fizične osebe.
Kadar odstranitev pen iz prvega pododstavka ni tehnično izvedljiva, lastnik stavbe ali izvajalec pripravi dokumentacijo, ki vsebuje dokaze glede neizvedljivosti odstranitve v posameznem primeru. Taka dokumentacija se hrani pet let ter se na zahtevo da na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.
4. Haloni, vsebovani v protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih, se med vzdrževanjem ali servisiranjem opreme ali pred demontiranjem ali odstranitvijo opreme zajemajo za recikliranje ali predelavo.
Uničenje halonov je prepovedano, razen če obstajajo dokumentirani dokazi, da zaradi čistosti zajete ali reciklirane snovi njena predelava in poznejša ponovna uporaba tehnično nista mogoči. Podjetja, ki v takih primerih uničujejo halone, hranijo to dokumentacijo vsaj pet let. Taka dokumentacija se na zahtevo da na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.
5. Ozonu škodljive snovi, vsebovane v izdelkih in opremi, razen tistih iz odstavkov 1 do 4, se zajemajo za uničenje, recikliranje ali predelavo, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, ali se uničijo brez predhodnega zajetja, razen če je tako zajemanje urejeno na podlagi drugih pravnih aktov Unije.
6. Ozonu škodljive snovi iz Priloge I ter izdelki in oprema, ki vsebujejo take snovi, se uničijo le s tehnologijo za uničenje, ki so jo odobrile pogodbenice Protokola.
Druge ozonu škodljive snovi, za katere tehnologija za uničenje ni odobrena, se uničijo le s tehnologijo za uničenje, ki je skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom o odpadkih, ter ob izpolnjevanju dodatnih zahtev iz takega prava.
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama izdelkov in opreme, za katere se šteje, da je zajemanje ozonu škodljivih snovi ali uničenje izdelkov in opreme, brez predhodnega zajemanja ozonu škodljivih snovi, tehnično in ekonomsko izvedljivo, pri čemer se po potrebi določi tehnologija, ki jo je treba uporabiti.
8. Države članice spodbujajo zajemanje, recikliranje, predelavo in uničenje ozonu škodljivih snovi iz Priloge I ter določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki pri tem sodeluje.
Člen 21
Izpust ozonu škodljivih snovi in preverjanja uhajanja
1. Namerni izpust ozonu škodljivih snovi v ozračje, vključno s snovmi, ki jih vsebujejo izdelki in oprema, je prepovedan, če izpust ni tehnično potreben za predvidene uporabe, ki jih dovoljuje ta uredba.
2. Podjetja sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe, da preprečijo in čim bolj zmanjšajo nenamerni izpust ozonu škodljivih snovi med proizvodnjo, vključno z izpustom, ki nenamerno nastane med proizvodnjo drugih kemikalij, proizvodnim procesom opreme, uporabo, hranjenjem in prenosom iz enega vsebnika ali sistema v drugega ali med prevozom.
3. Upravljavci opreme za hlajenje in klimatizacijo ali toplotnih črpalk oziroma protipožarnih sistemov, vključno z njihovimi tokokrogi, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi iz Priloge I, zagotovijo, da so nepremična oprema ali sistemi:
(a) |
polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 3 kg, vendar je manjša od 30 kg, ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, vsaj enkrat na 12 mesecev pregledani zaradi uhajanja z izjemo opreme s hermetično zaprtimi sistemi, ki so označeni kot taki in vsebujejo manj kot 6 kg ozonu škodljivih snovi iz Priloge I; |
(b) |
polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 30 kg, vendar je manjša od 300 kg, ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, vsaj enkrat na šest mesecev pregledani zaradi uhajanja; |
(c) |
polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 300 kg ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, vsaj enkrat na tri mesece pregledani zaradi uhajanja; |
4. Upravljavci opreme ali sistemov, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, zagotovijo, da se vsako odkrito uhajanje odpravi brez nepotrebnega odlašanja, brez poseganja v prepoved uporabe teh ozonu škodljivih snovi, razen če je tako zajemanje urejeno na podlagi drugih pravnih aktov Unije.
5. Upravljavci iz odstavka 4 vodijo evidence o količini in vrsti dodanih halonov in ozonu škodljivih snovi iz Priloge I, ki so bili zajeti med vzdrževanjem ali servisiranjem in končno odstranitvijo opreme ali sistemov iz navedenega odstavka. Vodijo tudi evidence drugih ustreznih informacij, vključno z nazivom podjetja , ki je opravilo preverjanja uhajanja, vzdrževanje ali servisiranje, ter zapise datumov in rezultatov preverjanj uhajanja. Te evidence se hranijo vsaj pet let ter se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.
6. Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki opravlja dejavnosti iz odstavkov 3 in 4.
POGLAVJE VI
Seznami ozonu škodljivih snovi in poročanje
Člen 22
Spremembe seznamov ozonu škodljivih snovi
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge II, da se v navedeno prilogo vključijo vse snovi, ki jih ta uredba ne zajema, vendar znanstvena skupina za presojo, ustanovljena na podlagi Protokola, ali drug priznan organ enakega formata zanje ugotovi, da imajo precejšen dejavnik škodljivosti za ozon.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge I, da se v navedeno prilogo vključijo vse snovi, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena in se izvažajo, uvažajo, proizvajajo ali dajejo na trg v velikih količinah, ter po potrebi za določitev možnih izjem od omejitev iz poglavja II ali IV.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo prilog I in II v zvezi s potencialom globalnega segrevanja in dejavnikom škodljivosti za ozon pri teh snoveh , kadar je to potrebno glede na nova ocenjevalna poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe ali nova poročila znanstvene skupine za presojo, in dodajanje potenciala globalnega segrevanja teh snovi v 20-letnem časovnem okviru tem prilogam, kadar je na voljo.
Člen 23
Poročanje držav članic
1. Države članice Komisiji do 30. junija 2024, in nato vsako naslednje leto, v elektronski obliki sporočijo naslednje informacije za preteklo koledarsko leto:
(a) |
količine nameščenih, uporabljenih ali skladiščenih halonov za nujne uporabe iz člena 9(1), ukrepe, sprejete za zmanjšanje njihovih emisij, in oceno teh emisij ter napredek pri ovrednotenju in uporabi ustreznih nadomestnih snovi; |
(b) |
primere nezakonite trgovine, zlasti tiste, ki so bili odkriti med pregledi, izvedenimi na podlagi člena 26, vključno z naložitvijo kazni iz člena 27, če je to ustrezno. |
2. Komisija lahko po potrebi z izvedbenimi akti določi obliko, v kateri se predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo odstavka 1 tega člena, kadar je to potrebno glede na sklepe pogodbenic Protokola.
Člen 24
Poročanje podjetij
1. Vsako podjetje Komisiji do 31. marca 2025, in nato vsako naslednje leto, z elektronskim orodjem za poročanje sporoči podatke iz Priloge VI za vsako ozonu škodljivo snov za preteklo koledarsko leto.
Države članice imajo tudi dostop do elektronskega orodja za poročanje podjetij, ki spadajo v njihovo pristojnost.
Pred poročanjem se podjetja registrirajo v sistemu izdajanja dovoljenj.
2. Pristojni organi držav članic in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito zaupnosti informacij, ki so jim predložene v skladu s tem členom.
3. Komisija po potrebi z izvedbenimi akti določi obliko in način poročanja iz Priloge VI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge VI, kadar je to potrebno glede na sklepe pogodbenic Protokola.
POGLAVJE VII
Izvrševanje
Člen 25
Sodelovanje in izmenjava informacij
1. Kadar je potrebno zaradi zagotovitve skladnosti s to uredbo, pristojni organi vsake države članice, vključno s carinskimi organi, organi za nadzor trga, okoljskimi organi in katerim koli drugim pristojnim organom, ki opravlja inšpekcijske naloge, sodelujejo med seboj, s pristojnimi organi drugih držav članic, s Komisijo ter po potrebi z upravnimi organi tretjih držav.
Kadar je za zagotovitev pravilnega izvajanja carinskega sistema za obvladovanje tveganja potrebno sodelovanje s carinskimi organi, pristojni organi držav članic carinskim organom zagotovijo vse potrebne informacije v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.
2. Kadar carinski organi, organi za nadzor trga ali kateri koli drug pristojni organ države članice odkrije kršitev te uredbe, ta pristojni organ uradno obvesti okoljski organ ali, če to ni ustrezno, kateri koli drug organ, pristojen za izvrševanje kazni v skladu s členom 27.
3. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi učinkovito dostopajo do vseh informacij, potrebnih za izvrševanje te uredbe, in si jih medsebojno izmenjujejo. Te informacije vključujejo podatke, povezane s carino, informacije o lastništvu in finančnem stanju, morebitne kršitve okoljskega prava ter podatke, evidentirane v sistemu izdajanja dovoljenj.
Informacije iz prvega pododstavka se po potrebi dajo na voljo tudi pristojnim organom drugih držav članic in Komisiji, da se zagotovi izvrševanje te uredbe.
4. Pristojni organi opozorijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo kršitev te uredbe, ki bi lahko vplivala na več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar na trgu odkrijejo zadevni izdelek, ki ni v skladu s to uredbo, da se omogoči njegov odvzem, zaseg, umik ali odpoklic s trga za odstranitev.
Za izmenjavo informacij, povezanih s carinskim tveganjem, se uporablja carinski sistem za obvladovanje tveganja.
Carinski organi si izmenjujejo tudi vse ustrezne informacije v zvezi s kršitvami te uredbe v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (23) ter po potrebi zaprosijo za pomoč druge države članice in Komisijo.
Člen 26
Obveznost izvajanja pregledov
1. Pristojni organi držav članic izvajajo preglede, da ugotovijo, ali podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe.
2. Pregledi se izvajajo na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, pri čemer se upoštevajo zlasti skladnost podjetij v preteklosti, tveganje neskladnosti določenega izdelka s to uredbo in vse druge ustrezne informacije, prejete od Komisije, carinskih organov, organov za nadzor trga, okoljskih organov in drugih organov z inšpekcijskimi nalogami držav članic ali pristojnih organov tretjih držav.
Pristojni organi držav članic izvedejo preglede tudi, kadar imajo dokaze ali druge ustrezne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb ali Komisije, v zvezi z morebitno neskladnostjo s to uredbo.
3. Pregledi iz odstavkov 1 in 2 vključujejo:
(a) |
obiske obratov na kraju samem, ki se izvajajo dovolj pogosto ter obsegajo preverjanje ustrezne dokumentacije in opreme, ter |
(b) |
preglede spletnih platform na podlagi tega odstavka. |
Kadar spletna platforma, ki spada na področje uporabe poglavja III, oddelek 4, Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (24), omogoča sklepanje pogodb na daljavo s podjetji, ki ponujajo ozonu škodljive snovi ali izdelke in opremo, ki vsebujejo take snovi, pristojni organi držav članic brez poseganja v navedeno uredbo preverijo, ali podjetje, ozonu škodljive snovi, izdelki ali oprema izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Pristojni organi obvestijo Komisijo in ustrezne pristojne organe iz člena 49 Uredbe (EU) 2022/2065 ter z njimi sodelujejo za namene zagotavljanja skladnosti z navedeno uredbo.
Pregledi se izvajajo brez predhodnega opozorila podjetju, razen kadar je predhodno obvestilo potrebno, da se zagotovi učinkovitost pregleda. Države članice zagotovijo, da podjetja pristojnim organom zagotovijo vso potrebno pomoč, da lahko ti organi izvedejo preglede, določene v tem členu.
4. Pristojni organi držav članic vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani vsaj pet let.
5. Država članica lahko na zahtevo druge države članice opravi preglede ali druge uradne preiskave podjetij, za katera se sumi, da se ukvarjajo z nezakonitim prometom snovi, izdelkov ali opreme, ki jih zajema ta uredba, in ki poslujejo na ozemlju zadevne države članice. Državo članico, ki je podala zahtevo, se obvesti o rezultatu pregleda ali preiskave.
6. Komisija lahko pri izvajanju nalog, določenih s to uredbo, zahteva vse potrebne informacije od pristojnih organov držav članic in podjetij. Ko Komisija zahteva informacije od podjetja, hkrati posreduje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na ozemlju katere je sedež tega podjetja.
7. Komisija sprejme primerne ukrepe za spodbujanje ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med pristojnimi organi držav članic ter med temi pristojnimi organi in Komisijo. Komisija sprejme primerne ukrepe, da zavaruje zaupnost informacij, pridobljenih na podlagi tega člena.
POGLAVJE VIII
Kazni, postopek v odboru in izvajanje pooblastila
Člen 27
Kazni
1. Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25) države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Države članice pred 1. januarjem 2026 o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.
2. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter se določijo ob ustreznem upoštevanju naslednjega, kakor je primerno:
(a) |
narave in resnosti kršitve; |
(b) |
prebivalstva ali okolja, ki ga je prizadela kršitev, ob upoštevanju potrebe po doseganju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja; |
(c) |
vseh predhodnih kršitev te uredbe s strani odgovornega podjetja; |
(d) |
finančnega položaja odgovornega podjetja. |
3. Kazni zajemajo:
(a) |
upravne denarne kazni v skladu s členom 4; vendar lahko države članice poleg ali namesto tega uporabijo kazenske sankcije, če so enako učinkovite, sorazmerne in odvračilne kot upravne denarne kazni; |
(b) |
zaplembo ali zaseg, ali umik ali odstranitev s trga ali odvzem nezakonito pridobljenega blaga s strani pristojnih organov držav članic; |
(c) |
začasno prepoved uporabe, proizvodnje, uvoza, izvoza ali dajanja na trg, ozonu škodljivih snovi ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi, v primeru hude kršitve ali ponavljajočih se kršitev. |
4. Upravne denarne kazni iz odstavka 3, točka (a), morajo biti sorazmerne z okoljsko škodo, kadar je to ustrezno, ter odgovornim osebam dejansko odvzeti gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami. Višina upravnih denarnih kazni se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve.
V primeru nezakonite proizvodnje, uvoza, izvoza, dajanja na trg ali uporabe ozonu škodljivih snovi, ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo navedene snovi, je najvišji znesek upravne denarne kazni vsaj petkratnik tržne vrednosti zadevnih ozonu škodljivih snovi ali izdelkov in opreme. Kadar se take kršitve v petletnem obdobju ponovijo, je najvišji znesek upravne denarne kazni vsaj osemkratnik tržne vrednosti zadevnih ozonu škodljivih snovi ali izdelkov in opreme.
Člen 28
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor za ozonu škodljive snovi. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 29
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(2), 7(4), 8(7), 9(3), 18(1), 19(2) in 20(7), člena 22 ter členov 23(3) in 24(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 11. marca 2024.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(13) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 3. marca 2025.
3. Prenos pooblastila iz členov 6(2), 7(4), 8(7), 9(3), 16(13), 18(1), 19(2) in 20(7), člena 22 ter členov 23(3) in 24(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6(2), 7(4), 8(7), 9(3), 16(13), 18(1), 19(2) in 20(7), člena 22 ter členov 23(3) in 24(4) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
POGLAVJE IX
Prehodne in končne določbe
Člen 30
Pregled
1. Komisija do 1. januarja 2030 objavi poročilo o učinkih te uredbe. Poročilo vsebuje oceno razpoložljivosti alternativ za ozonu škodljive snovi za uporabe, urejene na podlagi členov 6 do 9.
2. Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (26), lahko na lastno pobudo zagotavlja znanstveno svetovanje in izdaja poročila o skladnosti te uredbe s cilji Uredbe (EU) 2021/1119 in z mednarodnimi zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma.
Člen 31
Razveljavitev in prehodne določbe
1. Uredba (ES) št. 1005/2009 se razveljavi.
2. Člen 18 Uredbe (ES) št. 1005/2009, kot je v veljavi 10. marca 2024 se še naprej uporablja do 2. marca 2025.
3. Člen 27 Uredbe (ES) št. 1005/2009, kot je v veljavi 10. marca 2024, se še naprej uporablja za poročevalsko obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
4. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.
Člen 32
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 16(1), (2) in (4) do (15), člen 17(5) in Priloga VII, točka 2, te uredbe se uporabljajo od 3. marca 2025 za sprostitev v prosti promet, kot je navedeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013 ter za vse druge uvozne postopke in izvoz.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 7. februarja 2024
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednica
H. LAHBIB
(1) UL C 365, 23.9.2022, str. 50.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 29. januarja 2024.
(3) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(4) Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).
(5) Odločba Sveta 88/540/EGS z dne 14. oktobra 1988 o sklenitvi Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 297, 31.10.1988, str. 8).
(6) UL L 297, 31.10.1988, str. 10.
(7) UL L 297, 31.10.1988, str. 21.
(8) Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).
(9) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(10) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(11) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
(12) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(13) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).
(15) Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).
(16) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(17) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(18) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(19) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(20) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(21) UL L 124, 17.5.2005, str. 4.
(22) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(23) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).
(24) Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).
(25) Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).
(26) Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).
PRILOGA I
OZONU ŠKODLJIVE SNOVI IZ ČLENA 2, TOČKA (A) (1)
Skupina |
Snov |
Dejavnik škodljivosti za ozon (2) |
Potencial globalnega segrevanja (3) |
||
Skupina I |
CFCl3 |
CFC-11 |
triklorofluorometan |
1,0 |
5 560 |
CF2Cl2 |
CFC-12 |
diklorodifluorometan |
1,0 |
11 200 |
|
C2F3Cl3 |
CFC-113 |
triklorotrifluoroetan |
0,8 |
6 520 |
|
C2F4Cl2 |
CFC-114 |
diklorotetrafluoroetan |
1,0 |
9 430 |
|
C2F5Cl |
CFC-115 |
kloropentafluoroetan |
0,6 |
9 600 |
|
Skupina II |
CF3Cl |
CFC-13 |
klorotrifluorometan |
1,0 |
16 200 |
C2FCl5 |
CFC-111 |
pentaklorofluoroetan |
1,0 |
||
C2F2Cl4 |
CFC-112 |
tetraklorodifluoroetan |
1,0 |
4 620 |
|
C3FCl7 |
CFC-211 |
heptaklorofluoropropan |
1,0 |
||
C3F2Cl6 |
CFC-212 |
heksaklorodifluoropropan |
1,0 |
||
C3F3Cl5 |
CFC-213 |
pentaklorotrifluoropropan |
1,0 |
||
C3F4Cl4 |
CFC-214 |
tetraklorotetrafluoropropan |
1,0 |
||
C3F5Cl3 |
CFC-215 |
trikloropentafluoropropan |
1,0 |
||
C3F6Cl2 |
CFC-216 |
dikloroheksafluoropropan |
1,0 |
||
C3F7Cl |
CFC-217 |
kloroheptafluoropropan |
1,0 |
||
Skupina III |
CF2BrCl |
halon-1211 |
bromoklorodifluorometan |
3,0 |
1 930 |
CF3Br |
halon-1301 |
bromotrifluorometan |
10,0 |
7 200 |
|
C2F4Br2 |
halon-2402 |
dibromotetrafluoroetan |
6,0 |
2 170 |
|
|
CBr2 F2 |
halon- 1202 |
dibromodifluorometan |
1,25 |
216 |
Skupina IV |
CCl4 |
CTC |
tetraklorometan (ogljikov tetraklorid) |
1,1 |
2 200 |
Skupina V |
C2H3Cl3 (4) |
1,1,1-TCA |
1,1,1-trikloroetan (metilkloroform) |
0,1 |
161 |
Skupina VI |
CH3Br |
metilbromid |
bromometan |
0,6 |
2,43 |
Skupina VII |
CHFBr2 |
HBFC-21 B2 |
dibromofluorometan |
1,00 |
|
CHF2Br |
HBFC-22 B1 |
bromodifluorometan |
0,74 |
380 |
|
CH2FBr |
HBFC-31 B1 |
bromofluorometan |
0,73 |
||
C2HFBr4 |
HBFC-121 B4 |
tetrabromofluoroetan |
0,8 |
||
C2HF2Br3 |
HBFC-122 B3 |
tribromodifluoroetan |
1,8 |
||
C2HF3Br2 |
HBFC-123 B2 |
dibromotrifluoroetan |
1,6 |
||
C2HF4Br |
HBFC-124 B1 |
bromotetrafluoroetan |
1,2 |
201 |
|
C2H2FBr3 |
HBFC-131 B3 |
tribromofluoroetan |
1,1 |
||
C2H2F2Br2 |
HBFC-132 B2 |
dibromodifluoroetan |
1,5 |
||
C2H2F3Br |
HBFC-133 B1 |
bromotrifluoroetan |
1,6 |
177 |
|
C2H3FBr2 |
HBFC-141 B2 |
dibromofluoroetan |
1,7 |
||
C2H3F2Br |
HBFC-142 B1 |
bromodifluoroetan |
1,1 |
||
C2H4FBr |
HBFC-151 B1 |
bromofluoroetan |
0,1 |
||
C3HFBr6 |
HBFC-221 B6 |
heksabromofluoropropan |
1,5 |
||
C3HF2Br5 |
HBFC-222 B5 |
pentabromodifluoropropan |
1,9 |
||
C3HF3Br4 |
HBFC-223 B4 |
tetrabromotrifluoropropan |
1,8 |
||
C3HF4Br3 |
HBFC-224 B3 |
tribromotetrafluoropropan |
2,2 |
||
C3HF5Br2 |
HBFC-225 B2 |
dibromopentafluoropropan |
2,0 |
||
C3HF6Br |
HBFC-226 B1 |
bromoheksafluoropropan |
3,3 |
||
C3H2FBr5 |
HBFC-231 B5 |
pentabromofluoropropan |
1,9 |
||
C3H2F2Br4 |
HBFC-232 B4 |
tetrabromodifluoropropan |
2,1 |
||
C3H2F3Br3 |
HBFC-233 B3 |
tribromotrifluoropropan |
5,6 |
||
C3H2F4Br2 |
HBFC-234 B2 |
dibromotetrafluoropropan |
7,5 |
||
C3H2F5Br |
HBFC-235 B1 |
bromopentafluoropropan |
1,4 |
||
C3H3FBr4 |
HBFC-241 B4 |
tetrabromofluoropropan |
1,9 |
||
C3H3F2Br3 |
HBFC-242 B3 |
tribromodifluoropropan |
3,1 |
||
C3H3F3Br2 |
HBFC-243 B2 |
dibromotrifluoropropan |
2,5 |
||
C3H3F4Br |
HBFC-244 B1 |
bromotetrafluoropropan |
4,4 |
||
C3H4FBr3 |
HBFC-251 B1 |
tribromofluoropropan |
0,3 |
||
C3H4F2Br2 |
HBFC-252 B2 |
dibromodifluoropropan |
1,0 |
||
C3H4F3Br |
HBFC-253 B1 |
bromotrifluoropropan |
0,8 |
||
C3H5FBr2 |
HBFC-261 B2 |
dibromofluoropropan |
0,4 |
||
C3H5F2Br |
HBFC-262 B1 |
bromodifluoropropan |
0,8 |
||
C3H6FBr |
HBFC-271 B1 |
bromofluoropropan |
0,7 |
||
Skupina VIII |
CHFCl2 |
HCFC-21 (5) |
diklorofluorometan |
0,040 |
160 |
CHF2Cl |
HCFC-22 (4) |
klorodifluorometan |
0,055 |
1 960 |
|
CH2FCl |
HCFC-31 |
klorofluorometan |
0,020 |
79,4 |
|
C2HFCl4 |
HCFC-121 |
tetraklorofluoroetan |
0,040 |
58,3 |
|
C2HF2Cl3 |
HCFC-122 |
triklorodifluoroetan |
0,080 |
56,4 |
|
C2HF3Cl2 |
HCFC-123 (4) |
diklorotrifluoroetan |
0,020 |
90,4 |
|
C2HF4Cl |
HCFC-124 (4) |
klorotetrafluoroetan |
0,022 |
597 |
|
C2H2FCl3 |
HCFC-131 |
triklorofluoroetan |
0,050 |
30 (6) |
|
C2H2F2Cl2 |
HCFC-132 |
diklorodifluoroetan |
0,050 |
122 |
|
C2H2F3Cl |
HCFC-133 |
klorotrifluoroetan |
0,060 |
275 (5) |
|
C2H3FCl2 |
HCFC-141 |
diklorofluoroetan |
0,070 |
46,6 |
|
CH3CFCl2 |
HCFC-141b (4) |
1,1-dikloro-1-fluoroetan |
0,110 |
860 |
|
C2H3F2Cl |
HCFC-142 |
klorodifluoroetan |
0,070 |
175 (5) |
|
CH3CF2Cl |
HCFC-142b (4) |
1-kloro–1,1 -difluoroetan |
0,065 |
2 300 |
|
C2H4FCl |
HCFC-151 |
klorofluoroetan |
0,005 |
10 (5) |
|
C3HFCl6 |
HCFC-221 |
heksaklorofluoropropan |
0,070 |
110 (5) |
|
C3HF2Cl5 |
HCFC-222 |
pentaklorodifluoropropan |
0,090 |
500 (5) |
|
C3HF3Cl4 |
HCFC-223 |
tetraklorotrifluoropropan |
0,080 |
695 (5) |
|
C3HF4Cl3 |
HCFC-224 |
triklorotetrafluoropropan |
0,090 |
1 090 (5) |
|
C3HF5Cl2 |
HCFC-225 |
dikloropentafluoropropan |
0,070 |
1 560 (5) |
|
CF3CF2CHCl2 |
HCFC-225ca (4) |
3,3-dikloro-1,1,1,2,2-pentafluoropropan |
0,025 |
137 |
|
CF2ClCF2CHClF |
HCFC-225cb (4) |
1,3-dikloro-1,1,2,2,3-pentafluoropropan |
0,033 |
568 |
|
C3HF6Cl |
HCFC-226 |
kloroheksafluoropropan |
0,100 |
2 455 (5) |
|
C3H2FCl5 |
HCFC-231 |
pentaklorofluoropropan |
0,090 |
350 (5) |
|
C3H2F2Cl4 |
HCFC-232 |
tetraklorodifluoropropan |
0,100 |
690 (5) |
|
C3H2F3Cl3 |
HCFC-233 |
triklorotrifluoropropan |
0,230 |
1 495 (5) |
|
C3H2F4Cl2 |
HCFC-234 |
diklorotetrafluoropropan |
0,280 |
3 490 (5) |
|
C3H2F5Cl |
HCFC-235 |
kloropentafluoropropan |
0,520 |
5 320 (5) |
|
C3H3FCl4 |
HCFC-241 |
tetraklorofluoropropan |
0,090 |
450 (5) |
|
C3H3F2Cl3 |
HCFC-242 |
triklorodifluoropropan |
0,130 |
1 025 (5) |
|
C3H3F3Cl2 |
HCFC-243 |
diklorotrifluoropropan |
0,120 |
2 060 (5) |
|
C3H3F4Cl |
HCFC-244 |
klorotetrafluoropropan |
0,140 |
3 360 (5) |
|
C3H4FCl3 |
HCFC-251 |
triklorofluoropropan |
0,010 |
70 (5) |
|
C3H4F2Cl2 |
HCFC-252 |
diklorodifluoropropan |
0,040 |
275 (5) |
|
C3H4F3Cl |
HCFC-253 |
klorotrifluoropropan |
0,030 |
665 (5) |
|
C3H5FCl2 |
HCFC-261 |
diklorofluoropropan |
0,020 |
84 (5) |
|
C3H5F2Cl |
HCFC-262 |
klorodifluoropropan |
0,020 |
227 (5) |
|
C3H6FCl |
HCFC-271 |
klorofluoropropan |
0,030 |
340 (5) |
|
Skupina IX |
CH2BrCl |
BCM |
bromoklorometan |
0,12 |
4,74 |
(1) Ta priloga vsebuje ozonu škodljive snovi in njihove izomere. V skladu s členom 2, točka (a), se zmesi, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi iz te priloge, štejejo za ozonu škodljive snovi, zajete s to uredbo.
(2) Številke, ki se nanašajo na dejavnik škodljivosti za ozon, so ocene, ki temeljijo na obstoječem znanju ter bodo redno pregledovane in revidirane glede na sklepe, ki jih bodo sprejele pogodbenice.
(3) Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, poglavje 7: Energetski proračun Zemlje, podnebne povratne informacije in podnebna občutljivost – dodatno gradivo, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če ni navedeno drugače.
(*1) Privzeta vrednost, potencial globalnega segrevanja še ni znan.
(4) Ta formula se ne nanaša na 1,1,2-trikloroetan.
(5) Določa komercialno najbolj razširjeno snov, kot je predpisano v Protokolu.
(6) Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2018; Appendix A Summary of Abundances, Lifetimes, Ozone Depletion Potentials (ODPs), Radiative Efficiencies (REs), Global Warming Potentials (GWPs), and Global Temperature change Potentials (GTPs) (Znanstvena ocena tanjšanja ozonskega plašča: 2018; Dodatek A Povzetek razširjenosti, življenjskih dob, potencialov tanjšanja ozonskega plašča, učinkovitosti sevanja, potencialov globalnega segrevanja in potencialov globalnih temperaturnih sprememb).
PRILOGA II
OZONU ŠKODLJIVE SNOVI IZ ČLENA 2, TOČKA (A), KI NISO POD NADZOROM V OKVIRU PROTOKOLA (1)
Snov |
Dejavnik škodljivosti za ozon (2) |
Potencial globalnega segrevanja (3) |
|
C3H7Br |
1-bromopropan (n-propil bromid) |
0,02 –0,10 |
0,052 |
C2H5Br |
bromoetan (etil bromid) |
0,1 –0,2 |
0,487 |
CF3I |
trifluorojodometan (trifluorometil jodid) |
0,01 –0,02 |
|
CH3Cl |
klorometan (metil klorid) |
0,02 |
5,54 |
C3H2BrF3 |
2-bromo-3,3,3-trifluoroprop-1-en (2-BTP) |
<0,05 (4) |
|
CH2Cl2 |
diklorometan (DCM) |
ni ničeln (5) |
11,2 |
C2Cl4 |
tetrakloroeten (perkloroetilen (PCE)) |
0,006 –0,007 (4) |
(1) Ta priloga vsebuje ozonu škodljive in njihove izomere. V skladu s členom 2, točka (a), se zmesi, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi iz te priloge, štejejo za ozonu škodljive snovi, zajete s to uredbo.
(2) Številke, ki se nanašajo na dejavnik škodljivosti za ozon, so ocene, ki temeljijo na obstoječem znanju ter bodo redno pregledovane in revidirane glede na sklepe, ki jih bodo sprejele pogodbenice.
(3) Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, poglavje 7: Energetski proračun Zemlje, podnebne povratne informacije in podnebna občutljivost – dodatno gradivo, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če ni navedeno drugače.
(*1) Privzeta vrednost, potencial globalnega segrevanja še ni znan.
(4) Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2018; Appendix A Summary of Abundances, Lifetimes, Ozone Depletion Potentials (ODPs), Radiative Efficiencies (REs), Global Warming Potentials (GWPs), and Global Temperature change Potentials (GTPs) (Znanstvena ocena tanjšanja ozonskega plašča: 2018; Dodatek A Povzetek razširjenosti, življenjskih dob, potencialov tanjšanja ozonskega plašča, učinkovitosti sevanja, potencialov globalnega segrevanja in potencialov globalnih temperaturnih sprememb).
(5) Nove ozonu škodljive snovi, ki so jih sporočile pogodbenice: Sklepi XIII/5, X/8 in IX/24 (posodobljeno maja 2012); https://ozone.unep.org/resources?term_node_tid_depth%5B883%5D=883.
PRILOGA III
PREDELOVALNA SREDSTVA
Postopki iz člena 7 so kateri koli od naslednjih:
(a) |
uporaba ogljikovega tetraklorida za izločanje dušikovega triklorida pri proizvodnji klora in kavstične sode; |
(b) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri proizvodnji klorirane gume; |
(c) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri proizvodnji polifenilen-tereftalamida; |
(d) |
uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi perfluoropolieterpoliperoksidnih predhodnikov Z-perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov; |
(e) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri proizvodnji ciklodima. |
Največja količina ozonu škodljivih snovi, ki se lahko uporabljajo kot predelovalna sredstva v Uniji, ne presega 921 metričnih ton na leto. Največja količina ozonu škodljivih snovi, ki se lahko sprosti pri uporabi predelovalnih sredstev v Uniji, ne presega 15 metričnih ton na leto.
PRILOGA IV
POGOJI ZA DAJANJE NA TRG IN NADALJNJO DOBAVO ALI DAJANJE NA VOLJO OZONU ŠKODLJIVIH SNOVI ZA BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 8(6)
1.
Ozonu škodljive snovi za bistvene laboratorijske in analitske uporabe imajo naslednje odstotke čistosti:
Snov |
% |
CTC (stopnja reagenta) |
99,5 |
1,1,1-trikloroetan |
99,0 |
CFC 11 |
99,5 |
CFC 13 |
99,5 |
CFC 12 |
99,5 |
CFC 113 |
99,5 |
CFC 114 |
99,5 |
Druge ozonu škodljive snovi z vreliščem < 20 °C |
99,5 |
Druge ozonu škodljive snovi z vreliščem < 20 °C |
99,0 |
Te ozonu škodljive snovi lahko proizvajalci, dobavitelji ali distributerji pozneje zmešajo z drugimi kemikalijami, ki so ali niso nadzorovane v okviru Protokola, kot je običajno za bistvene laboratorijske in analitske uporabe.
2.
Ozonu škodljive snovi iz točke 1 in zmesi, ki vsebujejo navedene snovi, se dobavljajo zgolj v vsebnikih za večkratno zapiranje, visokotlačnih jeklenkah, manjših od 3 dm3, ali 10 cm3 ali manjših steklenih ampulah, na katerih mora biti jasno označeno, da so ozonu škodljive, omejene na uporabo za bistvene laboratorijske in analitske uporabe ter da je treba uporabljene ali presežne snovi zbrati in reciklirati, kadar je to mogoče. Snov je treba uničiti, če recikliranje ni mogoče.
3.
Uporabljene ali presežne ozonu škodljive snovi iz točke 1 in zmesi, ki vsebujejo navedene snovi, se zberejo in reciklirajo, če je to mogoče. Navedene snovi in zmesi, ki vsebujejo te snovi, se uničijo, če recikliranje ni mogoče.
PRILOGA V
NUJNE UPORABE HALONOV IZ ČLENA 9(1)
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„presečni datum“ pomeni datum, po katerem se haloni ne smejo uporabljati za gasilne aparate ali protipožarne sisteme v novi opremi in novih objektih za zadevno uporabo; |
2. |
„nova oprema“ pomeni opremo, za katero se do presečnega datuma ni zgodil nobeden od naslednjih dogodkov:
|
3. |
„novi obrati“ pomenijo obrate, za katere se do presečnega datuma ni zgodil nobeden od naslednjih dogodkov:
|
4. |
„končni datum“ pomeni datum, po katerem se haloni ne uporabljajo za zadevno uporabo in do katerega se gasilni aparati ali protipožarni sistemi, ki vsebujejo halone, razgradijo; |
5. |
„inertnost“ pomeni preprečevanje začetka gorenja vnetljive ali eksplozivne atmosfere z dodajanjem zaviralnega ali razredčevalnega sredstva; |
6. |
„običajno zaseden prostor“ pomeni varovan prostor, v katerem morajo biti osebe prisotne večino časa ali ves čas, da oprema ali objekt učinkovito deluje; za vojaške namene se status zasedenosti varovanega prostora uporablja v bojnih razmerah; |
7. |
„običajno nezaseden prostor“ pomeni varovan prostor, ki je zaseden samo omejen čas, zlasti zaradi vzdrževanja, in v katerem za učinkovito delovanje opreme ali objekta ni potrebna stalna prisotnost oseb.
|
PRILOGA VI
POROČANJE IZ ČLENA 24
1.
V tej prilogi „proizvodnja“ pomeni količino ozonu škodljivih snovi, proizvedenih namerno ali nenamerno, tudi kot stranski proizvod, razen če je ta stranski proizvod uničen v okviru proizvodnega procesa ali po dokumentiranem postopku v skladu s to uredbo ter pravom Unije in nacionalnim pravom o odpadkih, vendar ne vključuje recikliranih ali predelanih količin.
2.
Vsak proizvajalec ločeno za vsako ozonu škodljivo snov sporoči podatke o naslednjem:
(a) |
svoji skupni proizvodnji; |
(b) |
vsaki proizvodnji snovi, dane na trg ali uporabljene za lastne potrebe proizvajalca v Uniji, pri čemer se ločeno navedejo proizvodnja za surovine, predelovalna sredstva in druge uporabe; |
(c) |
vsaki proizvodnji za namene bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Uniji; |
(d) |
vsaki proizvodnji za namene bistvene laboratorijske in analitske uporabe druge pogodbenice Protokola; |
(e) |
vseh recikliranih, predelanih ali uničenih količinah ter tehnologiji, uporabljeni za uničenje, vključno s količinami, proizvedenimi in uničenimi kot stranski proizvod, kot je navedeno v točki 1; |
(f) |
vseh zalogah na začetku in koncu poročevalnega obdobja; |
(g) |
vseh nakupih od drugih podjetij v Uniji in prodaji tem podjetjem; |
(h) |
vseh emisijah, vključno s tistimi, ki so povezane s proizvodnjo, stransko proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom, kar vključuje tudi prenos iz enega vsebnika v drugega. |
3.
Vsak uvoznik ločeno za vsako ozonu škodljivo snov sporoči podatke o naslednjem:
(a) |
vseh količinah, sproščenih v prosti promet, pri čemer se ločeno navedejo uvoz za uporabo kot surovine in predelovalna sredstva, uvoz za bistvene laboratorijske in analitske uporabe ter uvoz za uničenje; uvozniki, ki so uvozili ozonu škodljive snovi za uničenje, sporočijo tudi dejanski končni namembni kraj ali namembne kraje vsake od snovi, pri čemer za vsak namembni kraj ločeno navedejo količino vsake od snovi ter ime in naslov objekta za uničenje, kamor je bila snov dostavljena; |
(b) |
vseh količinah, uvoženih v okviru drugih carinskih postopkov, pri čemer se ločeno navedejo carinski postopek in predvidene uporabe; |
(c) |
vseh količinah uporabljenih snovi, uvoženih za recikliranje ali predelavo; |
(d) |
vseh zalogah na začetku in koncu poročevalnega obdobja; |
(e) |
vseh nakupih od drugih podjetij v Uniji in prodaji tem podjetjem; |
(f) |
državi porekla. |
4.
Vsak izvoznik ločeno za vsako ozonu škodljivo snov sporoči podatke o naslednjem:
(a) |
vseh izvoženih količinah takih snovi, pri čemer se ločeno navedejo količine, izvožene v posamezno namembno državo, in količine, izvožene za uporabo kot surovine in predelovalna sredstva, za bistvene laboratorijske in analitske uporabe ter za nujne uporabe; |
(b) |
vseh zalogah na začetku in koncu poročevalnega obdobja; |
(c) |
vseh nakupih od drugih podjetij v Uniji in prodaji tem podjetjem; |
(d) |
namembni državi. |
5.
Vsako podjetje, ki uničuje ozonu škodljive snovi in ni zajeto v točki 2(e) te priloge, ločeno za vsako snov sporoči podatke o:
(a) |
vseh uničenih količinah, pri čemer se ločeno navedejo vse količine, vsebovane v izdelkih ali opremi, in vse količine, ki nastanejo kot stranski proizvod in so uničene, na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci ali uvozniki, kadar so na voljo; |
(b) |
vseh zalogah na začetku in koncu poročevalnega obdobja, ki čakajo na uničenje, vključno s količinami, vsebovanimi v izdelkih ali opremi; |
(c) |
tehnologiji, uporabljeni za uničenje; |
(d) |
vseh emisijah, vključno s tistimi, ki so povezane z uničenjem, prevozom in hrambo, kar vključuje tudi prenos iz enega vsebnika v drugega. |
Vsako podjetje, ki uničuje ozonu škodljive snovi iz Priloge I in ga točka 2(e) te priloge ne zajema, sporoči tudi podatke o vseh nakupih od drugih podjetij v Uniji in prodaji tem podjetjem.
6.
Vsako podjetje, ki uporablja ozonu škodljive snovi kot surovine ali predelovalna sredstva, ločeno za vsako snov sporoči podatke o:
(a) |
vseh količinah, uporabljenih kot surovine ali predelovalna sredstva; |
(b) |
vseh zalogah na začetku in koncu poročevalnega obdobja; |
(c) |
vrstah uporabe surovin in postopkih ter vseh emisijah, vključno s tistimi, ki so povezane s prevozom in skladiščenjem, kar vključuje tudi prenos iz enega vsebnika v drugega. |
Vsako podjetje, ki uporablja ozonu škodljive snovi iz Priloge I, kot surovine ali predelovalna sredstva, sporoči tudi podatke o vseh nakupih od drugih podjetij v Uniji in prodaji tem podjetjem.
PRILOGA VII
SISTEM IZDAJANJA DOVOLJENJ
1.
Podjetja Komisiji za namene registracije v sistemu izdajanja dovoljenj iz člena 16 zagotovijo naslednje informacije:
(a) |
kontaktne podatke podjetja, vključno s telefonsko številko, imenom, kot je navedeno v ustreznih uradnih dokumentih, in polnim naslovom, vključno z edinim zastopnikom iz člena 16(3), drugi pododstavek, kjer je to primerno; |
(b) |
registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številkoEORI); |
(c) |
polno ime in elektronski naslov kontaktne osebe podjetja, po potrebi tudi edinega zastopnika iz člena 16(3), drugi pododstavek; |
(d) |
opis poslovnih dejavnosti podjetja, vključno s tem, ali je podjetje uvoznik ali izvoznik ozonu škodljivih snovi; |
(e) |
pisno potrdilo o nameri podjetja, da se registrira, ki potrjuje pravilnost in točnost informacij, zagotovljenih v sistemu izdajanja dovoljenj, ki ga podpiše dejanski lastnik ali zaposleni v podjetju, ki je pooblaščen za dajanje pravno zavezujočih izjav v imenu podjetja, in po potrebi tudi edini zastopnik podjetja iz člena 16(3), drugi pododstavek; |
(f) |
vse druge informacije, potrebne za opredelitev pravne ali finančne oblike ali poslovnih specifikacij podjetja. |
2.
Podjetja Komisiji za namene vložitve vloge za izdajo dovoljenja, ki se zahteva na podlagi člena 13(2) in člena 14(3), v elektronski obliki, ki jo zagotavlja sistem izdajanja dovoljenj, predložijo naslednje informacije:
(a) |
v primeru uvoza ali izvoza ozonu škodljivih snovi opis vsake od teh snovi, vključno z:
|
(b) |
v primeru uvoza ali izvoza izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo ozonu škodljive snovi;
|
(c) |
v primeru uvoza ozonu škodljivih snovi iz Priloge I ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi, za uničenje, ime in naslov objekta, kjer bodo uničeni; |
(d) |
vse dodatne informacije, ki veljajo za potrebne za zagotovitev pravilnega izvajanja uvoznih in izvoznih pravil iz te uredbe ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi. |
ANNEX VIII
KORELACIJSKA TABELA
Uredba (ES) št. 1005/2009 |
Ta uredba |
člen 1 |
člen 1 |
člen 2 |
člen 2 |
člen 3, točka 1 |
– |
člen 3, točka 2 |
– |
člen 3, točka 3 |
– |
člen 3, točka 4 |
– |
člen 3, točka 5 |
– |
člen 3, točka 6 |
– |
člen 3, točka 7 |
– |
člen 3, točka 8 |
– |
člen 3, točka 9 |
– |
člen 3, točka 10 |
– |
člen 3, točka 11 |
člen 3, točka 1 |
člen 3, točka 12 |
člen 3, točka 2 |
člen 3, točka 13 |
člen 3, točka 7 |
člen 3, točka 14 |
Priloga VI, točka 1 |
člen 3, točka 15 |
– |
člen 3, točka 16 |
– |
člen 3, točka 17 |
– |
člen 3, točka 18 |
člen 3, točka 3 |
člen 3, točka 19 |
člen 3, točka 4 |
člen 3, točka 20 |
člen 3, točka 5 |
člen 3, točka 21 |
člen 3, točka 6 |
člen 3, točka 22 |
– |
člen 3, točka 23 |
člen 3, točka 8 |
člen 3, točka 24 |
člen 3, točka 9 |
člen 3, točka 25 |
člen 3, točka 10 |
člen 3, točka 26 |
člen 3, točka 11 |
člen 3, točka 27 |
– |
člen 3, točka 28 |
– |
člen 3, točka 29 |
– |
člen 3, točka 30 |
člen 3, točka 14 |
člen 3, točka 31 |
člen 3, točka 13 |
člen 4 |
člen 4(1) |
člen 5(1) |
člen 4(1) |
člen 5(2) |
člen 15(1), prvi pododstavek |
člen 5(3) |
– |
člen 6(1) |
člena 5(1) in 11(1) |
člen 6(2) |
člen 11(2) |
člen 7(1) |
Člen 6 |
člen 7(2) |
člen 15(5) |
člen 8(1) |
člen 7(1) |
člen 8(2) |
člen 7(2) |
člen 8(3) |
člen 15(5) |
člen 8(4), prvi pododstavek |
člen 7(3) |
člen 8(4), drugi in tretji pododstavek |
Priloga III |
člen 8(5) |
člen 7(4) |
člen 9 |
člen 12 |
člen 10(1) |
člen 8(1) |
člen 10(2) |
člen 8(2) |
člen 10(3), prvi in drugi pododstavek |
člen 15(5) |
člen 10(3), tretji pododstavek |
člen 8(6) |
člen 10(4) do(8) |
– |
člen 11 |
– |
člen 12(1) |
– |
člen 12(2) |
– |
člen 12(3) |
člen 10(1) in (2) |
člen 13(1) |
člen 9(1) |
člen 13(2) |
člen 9(3) |
člen 13(3) |
člen 9(2) |
člen 13(4) |
člen 9(4) |
člen 14 |
– |
člen 15(1) |
člena 4(2) in 5(2) |
člen 15(2), točke (a) do (d) |
člen 13(1), točke (a) do (d) |
člen 15(2), točka (e) |
– |
člen 15(2), točka (f), prvi stavek |
člen 13(f) |
člen 15(2), točka (f), drugi in tretji stavek |
– |
člen 15(2), točka (g) |
člen 13(1), točka (g) |
člen 15(2), točka (h) |
člen 13(1), točka (i) |
člen 15(2), točka (i) |
člen 13(1), točka (j) |
člen 15(2), točka (j) |
člen 13(1), točka (h) |
člen 15(2), točka (k) |
– |
člen 15(3) |
člen 13(2) |
člen 16 |
– |
člen 17(1) |
člen 4(2) in člen 5(2) |
člen 17(2), točke (a), (b) in (c) |
člen 14(1)(a), (b) in (c) |
člen 17(2), točka (d) |
člen 14(1), točka (g) |
člen 17(2), točka (e) |
člen 14(1), točka (e) |
člen 17(2), točka (f) |
člen 14(1), točka (d) |
člen 17(2), točki (g) in (h) |
– |
člen 17(3) |
člen 14(2) |
člen 17(4) |
člen 14(3) |
člen 18(1) |
člen 16(1) |
člen 18(2) |
člen 16(2) |
člen 18(3) |
Priloga VII, točka (2) |
člen 18(4) |
člen 16(5) |
člen 18(5) |
člen 16(7) |
člen 18(6), uvodno besedilo |
člen 16(8) |
člen 18(6), točki (a) in (b) |
– |
člen 18(7) |
– |
člen 18(8) |
– |
člen 18(9) |
člen 16(13) |
člen 19 |
člen 18 |
člen 20 |
člen 19 |
člen 21 |
– |
člen 22(1) |
člen 20(1) |
člen 22(2) |
člen 20(6) |
člen 22(3) |
– |
člen 22(4), prvi pododstavek |
člen 20(5) |
člen 22(4), drugi pododstavek |
člen 20(7) |
člen 22(5), prvi pododstavek |
člen 20(8) |
člen 22(5), drugi in tretji pododstavek |
– |
člen 23(1) |
člen 21(2) |
člen 23(2) |
člen 21(3) |
člen 23(3) |
člen 21(5) |
člen 23(4), prvi pododstavek, prvi stavek |
člen 21(6) |
člen 23(4), prvi pododstavek, drugi stavek, in drugi pododstavek |
– |
člen 23(5) |
člen 21(2) |
člen 23(6) |
člen 21(2) |
člen 23(7) |
– |
člen 24(1) |
– |
člen 24(2) |
– |
člen 24(3) |
člen 22(1) |
člen 25 |
člen 28 |
člen 26 |
člen 23 |
člen 27(1) |
člen 24(1) |
člen 27(2) do (6) |
Priloga VI |
člen 27(7) |
– |
člen 27(8) |
člen 24(2) |
člen 27(9) |
člen 24(3) |
člen 27(10) |
člen 24(4) |
člen 28(1), prvi stavek |
člen 26(1) |
člen 28(1), drugi stavek |
člen 26(2), drugi pododstavek |
člen 28(2) |
– |
člen 28(3) |
člen 25(6) |
člen 28(4) |
člen 26(7) |
člen 28(5) |
člen 26(5) |
člen 29 |
člen 27(1) |
člen 30 |
člen 31 |
člen 31 |
člen 32 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
Priloga II |
Priloga III |
Priloga III |
Priloga IV |
– |
Priloga V |
Priloga IV |
Priloga VI |
Priloga V |
Priloga VII |
– |
Priloga VIII |
Priloga VIII |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/590/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)