Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32024R0573

Uredba (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (Besedilo velja za EGP)

PE/60/2023/REV/1

UL L, 2024/573, 20.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/573/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/573/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/573

20.2.2024

UREDBA (EU) 2024/573 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 7. februarja 2024

o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z evropskim zelenim dogovorom, kot je bil določen v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019, se je začela nova strategija Unije za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom. Evropski zeleni dogovor ponovno potrjuje ambicijo Komisije, da bi zagotovila, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina z ničelnim onesnaževanjem, njegov cilj pa je zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem, ter zagotoviti vključujoč, pošten in pravičen prehod, pri katerem ne bo nihče zapostavljen. Poleg tega je Unija zavezana, da bo zagotovila polno izvajanje Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter osmega okoljskega akcijskega programa, vzpostavljenega s Sklepom (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta (4), prav tako pa je zavezana agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.

(2)

Fluorirani toplogredni plini so kemikalije, ki jih ustvarja človek in so zelo močni toplogredni plini, pogosto več tisočkrat močnejši od ogljikovega dioksida (CO2). Fluorirani toplogredni plini se tako kot CO2, metan in dušikov oksid uvrščajo v skupino emisij toplogrednih plinov, ki jih ureja Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) (5). Danes emisije fluoriranih toplogrednih plinov predstavljajo 2,5 % vseh emisij toplogrednih plinov v Uniji, njihova količina pa se je v nasprotju z emisijami drugih toplogrednih plinov, ki so se zmanjšale, med letoma 1990 in 2014 podvojila.

(3)

Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bila sprejeta, da bi se trend povečevanja emisij fluoriranih toplogrednih plinov obrnil. Kot je ugotovljeno v oceni, ki jo je pripravila Komisija, je Uredba (EU) št. 517/2014 privedla do vsakoletnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Med letoma 2015 in 2019 se je količina dobavljenih fluoriranih ogljikovodikov v metričnih tonah zmanjšala za 37 %, v tonah ekvivalenta CO2 pa za 47 %. Pri številnih vrstah opreme, pri katerih so se tradicionalno uporabljali fluorirani toplogredni plini, je prišlo do jasnega prehoda na uporabo alternativ z nižjim potencialom globalnega segrevanja, vključno z naravnimi alternativami (kot so zrak, CO2, amoniak, ogljikovodiki in voda).

(4)

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v posebnem poročilu ugotovil, da bi bilo treba emisije toplogrednih plinov do leta 2050 na svetovni ravni zmanjšati za do 90 % v primerjavi z letom 2015. Zaradi nujnosti podnebnih ukrepov je Unija z Uredbo (EU) 2021/1119 povečala svoje podnebne ambicije. V navedeni uredbi je določen zavezujoč cilj Unije glede domačega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in cilj uresničitve podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050. Unija je poleg tega svoj prvotni nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov z najmanj 40-odstotnega do leta 2030 povečala na najmanj 55-odstotno zmanjšanje. Vendar ocena Uredbe (EU) št. 517/2014 kaže, da prihranki emisij, ki naj bi se dosegli do leta 2030, na podlagi zastarelih podnebnih ciljev Unije ne bodo v celoti doseženi.

(5)

Zaradi svetovnega naraščanja emisij fluoriranih ogljikovodikov so se pogodbenice Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, iz leta 1987 (v nadaljnjem besedilu: Protokol) leta 2016 na podlagi kigalijske spremembe Protokola (v nadaljnjem besedilu: kigalijska sprememba), ki je bila v imenu Unije odobrena s Sklepom Sveta (EU) 2017/1541 (7), odločile za izvedbo postopnega zmanjšanja fluoriranih ogljikovodikov, pri čemer naj bi se proizvodnja in poraba fluoriranih ogljikovodikov v naslednjih 30 letih zmanjšali za več kot 80 %. To pomeni, da mora vsaka pogodbenica upoštevati načrt zmanjšanja porabe in proizvodnje fluoriranih ogljikovodikov, zagotoviti sistem izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz fluoriranih ogljikovodikov ter o njih poročati. Ocenjuje se, da bo zgolj kigalijska sprememba dvig temperature do konca tega stoletja zmanjšala za 0,4 °C.

(6)

Pomembno je, da se s to uredbo zagotovi, da bo Unija dolgoročno izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti iz kigalijske spremembe, zlasti v zvezi z zmanjšanjem porabe in proizvodnje fluoriranih ogljikovodikov ter zahtevami glede poročanja in izdajanja dovoljenj, predvsem z uvedbo postopnega zmanjšanja proizvodnje in dodatnih mejnikov glede zmanjšanja količin za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg po letu 2030.

(7)

Nekateri fluorirani toplogredni plini, za katere velja ta uredba, so per- in polifluorirane snovi (PFAS) ali pa je dokazano ali se sumi, da se razgradijo v PFAS. PFAS so kemikalije, ki so odporne proti razgradnji in bi lahko negativno vplivale na zdravje in okolje. V skladu s previdnostnim načelom bi morala podjetja razmisliti o uporabi alternativ, ki so manj škodljive za zdravje, okolje in podnebje, kadar so na voljo. Leta 2023 je bil Evropski agenciji za kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) predložen predlog za omejitev proizvodnje, dajanja na trg in uporabe PFAS, vključno s fluoriranimi toplogrednimi plini. Komisija in države članice bi morale pri preučevanju morebitnih omejitev PFAS upoštevati razpoložljivost teh alternativ.

(8)

Za zagotovitev skladnosti z obveznostmi na podlagi Protokola bi bilo treba potencial globalnega segrevanja fluoriranih ogljikovodikov izračunati v smislu stoletnega potenciala globalnega segrevanja 1 kilograma plina v primerjavi z 1 kilogramom CO2 na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila IPCC. Za druge fluorirane toplogredne pline bi bilo treba uporabiti šesto ocenjevalno poročilo IPCC. Glede na pomen hitrega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, da bi cilj na podlagi Pariškega sporazuma o globalnem segrevanju za 1,5 °C ostal dosegljiv, postaja dvajsetletni potencial globalnega segrevanja toplogrednih plinov vse pomembnejši. V zvezi s tem bi bilo treba navesti dvajsetletni potencial globalnega segrevanja, če je na voljo, da bi se zagotovila boljša obveščenost o vplivih snovi, ki jih zajema ta uredba, na podnebje. Komisija bi morala ozaveščati o dvajsetletnem potencialu globalnega segrevanja fluoriranih toplogrednih plinov.

(9)

Namerni izpust fluoriranih snovi v ozračje, kadar je tak izpust nezakonit, predstavlja hudo kršitev te uredbe in bi ga bilo treba izrecno prepovedati. Za upravljavce in proizvajalce opreme bi morala veljati obveznost, da v največji možni meri preprečijo uhajanje takih snovi, vključno s preverjanjem uhajanja iz najpomembnejše opreme. Kadar je izpust fluoriranih snovi s tehničnega vidika nujen, bi morali upravljavci sprejeti vse tehnično in gospodarsko izvedljive ukrepe za preprečitev izpusta takih snovi v ozračje, vključno s ponovnim zajemanjem izpuščenih plinov.

(10)

Sulfuril fluorid je še en zelo močan toplogredni plin, ki se lahko sprosti, če se uporablja za zaplinjevanje. Upravljavci, ki za zaplinjevanje uporabljajo sulfuril fluorid, bi morali dokumentirati uporabo ukrepov za zajemanje in zbiranje tega plina ali, kadar zajemanje tehnično ali ekonomsko ni izvedljivo, navesti razloge za to.

(11)

Glede na to, da lahko v proizvodnem procesu nekaterih fluoriranih spojin nastanejo emisije drugih fluoriranih toplogrednih plinov kot stranskih produktov, bi bilo treba takšne emisije stranskih produktov uničiti ali zajeti za naknadno uporabo, kar bi bil pogoj za dajanje fluoriranih toplogrednih plinov na trg. Od proizvajalcev in uvoznikov bi bilo treba zahtevati dokumentiranje blažilnih ukrepov, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana med proizvodnim procesom, ter predložitev dokazov o uničenju ali zajemanju za naknadno uporabo teh emisij stranskih proizvodov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami. Ko se fluorirani toplogredni plini dajo na trg, bi bilo treba predložiti izjavo o skladnosti.

(12)

Za preprečevanje emisij fluoriranih snovi je treba sprejeti določbe o zajemanju snovi iz izdelkov in opreme ter o preprečevanju uhajanja takih snovi. Pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, bi bilo treba obdelati v skladu z Direktivo 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9). Obveznosti glede zajemanja bi se morale uporabljati tudi za lastnike stavb in izvajalce pri odstranjevanju nekaterih pen iz stavb, da bi se emisije čim bolj zmanjšale. Ker zajemanje, recikliranje in predelava fluoriranih toplogrednih plinov predstavljajo uporabo načel krožnega gospodarstva, so določbe o zajemanju snovi uvedene tudi glede na sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo, z dne 11. marca 2020 o novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo, z dne 14. oktobra 2020 o strategiji na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti, z dne 5. maja 2021 o posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope in z dne 12. maja 2021 o poti do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal.

(13)

Naprave za hlajenje in zamrzovanje so za pravilno delovanje močno odvisne od fluoriranih toplogrednih plinov in so ena najpomembnejših kategorij pri ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ in za zagotovitev ustreznega ravnanja z odpadki glede teh škodljivih plinov je pomembno, da obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev v primeru odpadne električne in elektronske opreme zajemajo tudi ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini, ki jih vsebuje odpadna električna in elektronska oprema ali se uporabljajo v njej. Direktiva 2012/19/EU določa finančne obveznosti proizvajalcev odpadne električne in elektronske opreme. Ta uredba dopolnjuje navedeno direktivo z zahtevo po financiranju zbiranja, obdelave, zajemanja, okolju prijaznega odstranjevanja, recikliranja, predelave ali uničenja fluoriranih toplogrednih plinov iz prilog I in II k tej uredbi iz izdelkov in opreme, ki vsebuje te pline ali jih za svoje delovanje potrebuje in ki predstavlja odpadno električno in elektronsko opremo.

(14)

Oprema za hlajenje in klimatizacijo, ki jo vsebuje prevozno sredstvo, ima zaradi tresljajev, ki se pojavijo med prevozom, še posebej visoke stopnje uhajanja. Upravljavci večine prevoznih sredstev bi morali izvajati preverjanja uhajanja ali namestiti sisteme za odkrivanje uhajanja in zajeti fluorirane toplogredne pline iz take mobilne opreme. Tako kot od upravljavcev druge opreme, ki jo zajema ta uredba, bi bilo treba od upravljavcev opreme za hlajenje in klimatizacijo na krovu ladij zahtevati, da sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov in ga, če se tako uhajanje odkrije, odpraviti brez nepotrebnega odlašanja. Glede na mednarodni značaj ladijskega prometa je pomembno, da Unija in njene države članice v okviru svojih pristojnosti sodelujejo s tretjimi državami, da se preprečijo nepotrebne emisije fluoriranih toplogrednih plinov v tem sektorju, tudi med namestitvijo, vzdrževanjem ali servisiranjem, popravilom in zajemanjem iz opreme za hlajenje in klimatizacijo na ladjah. Komisija bi morala pri pregledu izvajanja te uredbe oceniti izvedljivost razširitve področja uporabe ukrepov zadrževanja na ladje.

(15)

Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter njeni izvedbeni akti določajo pravila o spretnostih in znanju, ki se zahtevajo za fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti vzdrževanja ali servisiranja komponent zrakoplova. Da bi preprečili nepotrebne emisije fluoriranih toplogrednih plinov v navedenem sektorju, tudi med namestitvijo, vzdrževanjem ali servisiranjem, popravilom in zajemanjem iz opreme za hlajenje in klimatizacijo na zrakoplovu, je primerno zajeti kompetence, ki se zahtevajo v rednem procesu posodabljanja certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinov zagotavljanja skladnosti in smernic za uporabo navedene uredbe.

(16)

Da bi se prispevalo k izpolnitvi podnebnih ciljev Unije in spodbudila uporaba tehnologije brez vpliva ali z manjšim vplivom na podnebje, ki bi lahko vključevala uporabo snovi, ki so strupene, vnetljive ali pod visokim tlakom, ali druga zadevna tveganja, bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe, usmerjene v potrebo po usposobljenem osebju, da bi usposobili in certificirali veliko število fizičnih oseb, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini in tehnologija, ki jih nadomešča ali zagotavlja njihovo manjšo uporabo. Taki ukrepi bi morali vključevati ukrepe v sektorju toplotnih črpalk, kjer bo potrebno vse večje število osebja s potrebnimi spretnostmi, med drugim glede na cilje iz sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 o načrtu REPowerEU, za namestitev in servisiranje toplotnih črpalk na podlagi novih tehnologij hladilnih sredstev, za katere veljajo drugačne varnostne in tehnične zahteve. Države članice bi lahko na primer podporo, ki jo zagotavljajo javno-zasebna partnerstva, vzpostavljena v okviru evropskega programa znanj in spretnosti, uporabile za povečanje števila usposobljenih oseb. Usposabljanje bi moralo vključevati informacije o vidikih energijske učinkovitosti, alternativah za fluorirane toplogredne pline ter veljavnih predpisih in tehničnih standardih. Programe izdajanja spričeval in usposabljanja, ki so vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) št. 517/2014 in bi se lahko vključili v nacionalne sisteme poklicnega usposabljanja, bi bilo treba pregledati ali prilagoditi tako, da bi se tehničnemu osebju omogočilo varno ravnanje z alternativnimi tehnologijami. Obstoječa spričevala, izdana na podlagi Uredbo (EU) št. 517/2014, bi morala ostati veljavna.

(17)

Komisija je maja 2022 predstavila načrt REPowerEU. Ta načrt vključuje cilj, da se do leta 2027 uvede 10 milijonov toplotnih črpalk zrak-voda, do leta 2030 pa podvoji stopnja uvajanja toplotnih črpalk, kar bi pomenilo dodatno uvedbo vsaj 30 milijonov toplotnih črpalk do leta 2030. Medtem ko se bo sektor toplotnih črpalk zaradi ukrepov iz te uredbe preusmeril na hladilna sredstva z nižjim potencialom globalnega segrevanja, bi lahko povečanje uvajanja toplotnih črpalk, kot je predvideno v načrtu REPowerEU, vplivalo na razpoložljivost fluoriranih ogljikovodikov na trgu Unije in bo deloma odvisno od tržnega uvajanja alternativne tehnologije pred začetkom veljavnosti prepovedi dajanja na trg iz Priloge IV in količine uvedenih toplotnih črpalk, ki še vedno zahtevajo pline z višjim potencialom globalnega segrevanja. Komisija bi morala pozorno spremljati razvoj na trgu, vključno z razvojem cen fluoriranih toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge I, in vsaj enkrat letno oceniti, ali obstaja hudo pomanjkanje, ki bi lahko ogrozilo doseganje ciljev uvajanja toplotnih črpalk iz načrta REPowerEU. Če Komisija ugotovi, da takšno pomanjkanje obstaja, bi moralo biti mogoče dati na voljo dodatne količine kvot fluoriranih ogljikovodikov za sektor toplotnih črpalk poleg kvot iz Priloge VII.

(18)

Kadar so na voljo ustrezne alternative za uporabo posebnih fluoriranih toplogrednih plinov, bi moralo biti dajanje nove opreme za hlajenje, klimatizacijo in zaščito pred požarom, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline, ter pen ali tehničnih aerosolov, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, na trg prepovedano. Take prepovedi se ob izpolnjevanju posebnih pogojev ne bi smele uporabljati za dele, ki so potrebni za popravilo ali servisiranje obstoječe opreme, ki je že bila nameščena, da se zagotovi, da je tako opremo mogoče popraviti in vzdrževati v celotni življenjski dobi. Kadar alternative niso na voljo ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali pa bi uporaba takšnih alternativ povzročila nesorazmerne stroške, bi morala imeti Komisija možnost, da za obdobje največ štirih let izjemoma odobri dajanje takšnih izdelkov in opreme na trg. To izvzetje bi moralo biti mogoče obnoviti, če Komisija po oceni nove utemeljene zahteve za izjemo s postopkom v odboru ugotovi, da druge možnosti še vedno niso na voljo.

(19)

Komisija bi morala evropske organizacije za standardizacijo spodbujati, da razvijejo in posodobijo ustrezne harmonizirane standarde, da bi se lahko nemoteno izvajale omejitve dajanja na trg iz te uredbe. Države članice bi morale zagotoviti, da se nacionalni varnostni standardi in gradbeni predpisi posodobijo tako, da odražajo ustrezne mednarodne in evropske standarde, vključno s standardoma Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 60335-2-89 in IEC 60335-2-40.

(20)

Pri izdelavi inhalatorjev z določenim odmerkom za odmerjanje farmacevtskih učinkovin se uporablja nezanemarljiv delež vseh fluoriranih ogljikovodikov, ki se danes porabijo v Uniji. Na voljo so alternativne možnosti, ki vključujejo inhalatorje z določenim odmerkom, ki kot pogonske snovi uporabljajo fluorirane toplogredne pline z nižjim potencialom globalnega segrevanja, ki jih je industrija na novo razvila. Ta uredba vključuje sektor inhalatorjev z določenim odmerkom v sistem kvot fluoriranih ogljikovodikov, s čimer ustvarja spodbudo za industrijo, da nadaljuje svojo pot k čistejšim alternativam. Da bi omogočili nemoten prehod, bo mehanizem kvot, predviden za sektor inhalatorjev z določenim odmerkom, zagotovil polne kvote, ki ustrezajo najnovejšemu tržnemu deležu tega sektorja, za obdobje 2025–2026 in dosegel popolno stopnjo zmanjšanja v drugih sektorjih, zajetih v sistemu kvot, šele leta 2030. Fluorirani ogljikovodiki, ki se uporabljajo kot pogonske snovi v inhalatorjih z določenim odmerkom, so ključni za zdravje bolnikov z boleznimi dihal, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Inhalatorji z določenim odmerkom so zdravila, za katera se izvaja strogo ocenjevanje, med drugim tudi klinične študije, da bi zagotovili varnost pacientov. Sodelovanje med Komisijo, pristojnimi organi v državah članicah in Evropsko agencijo za zdravila bi moralo olajšati nemoten proces odobritve inhalatorjev z določenim odmerkom, ki uporabljajo fluorirane toplogredne pline z nizkim potencialom globalnega segrevanja in alternative fluoriranim toplogrednim plinom, s čimer bi zagotovili prehod na čistejše rešitve.

(21)

Kadar so na voljo tehnično primerne alternative in so skladne s politiko Unije o varstvu konkurence, bi bilo treba prepovedati dajanje v uporabo novih električnih stikalnih mehanizmov z zadevnimi fluoriranimi toplogrednimi plini. Kadar je treba razširiti obstoječo električno opremo, se lahko doda ena ali več dodatnih celic s fluoriranimi toplogrednimi plini z enakim potencialom globalnega segrevanja kot obstoječe celice, če bi tehnologija, ki uporablja fluorirane toplogredne pline z nižjim potencialom globalnega segrevanja, povzročila zamenjavo celotne električne opreme.

(22)

Da bi omejili potrebo po proizvodnji čistega žveplovega heksafluorida (SF6), bi bilo treba povečati zmogljivost za predelavo SF6 iz obstoječe opreme. Brez ogrožanja varnega delovanja električnih omrežij in elektrarn bi se bilo treba izogibati uporabi čistega SF6 v električnih stikalnih mehanizmih, kadar je taka uporaba tehnično izvedljiva in kadar je na voljo predelan ali recikliran SF6.

(23)

Za zmanjšanje posrednega vpliva delovanja opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk na podnebje bi bilo treba največjo porabo energije te opreme, kot je določena v ustreznih izvedbenih ukrepih, sprejetih na podlagi Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), še naprej obravnavati kot razlog za izvzetje določenih vrst opreme iz prepovedi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov.

(24)

Nepovratne vsebnike za fluorirane toplogredne pline bi bilo treba prepovedati, saj v njih po izpraznitvi neizogibno ostane določena količina hladilnega sredstva, ki se nato sprosti v ozračje. S to uredbo bi bilo treba prepovedati njihov izvoz, uvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo ali omogočanje dostopnosti na trgu, ter uporabo, razen za laboratorijsko in analitsko uporabo. Da bi zagotovili, da se povratni vsebniki za fluorirane toplogredne pline ponovno napolnijo in se ne zavržejo, bi bilo treba od podjetij zahtevati, da takrat, ko dajo tovrstne vsebnike na trg, predložijo izjavo o skladnosti, ki bo vključevala dokaze o ureditvah za vračilo povratnih vsebnikov za namen ponovnega polnjenja.

(25)

Po kigalijski spremembi je izvoz fluoriranih ogljikovodikov iz držav, ki so pogodbenice Protokola, v države, ki niso pogodbenice, prepovedan. Taka prepoved je pomemben korak k postopnemu opuščanju fluoriranih ogljikovodikov. Kljub temu več pogodbenic Protokola meni, da prepoved ne zadostuje za odpravo okoljskih pomislekov, povezanih z izvozom fluoriranih ogljikovodikov. Več držav v razvoju, ki so pogodbenice Protokola, je izpostavilo problem izvoza neučinkovitih hladilnih in klimatskih naprav iz drugih pogodbenic, ki uporabljajo zastarela hladilna sredstva in hladilna sredstva z visokim potencialom globalnega segrevanja, na svoje trge, s čimer so se povečale potrebe po servisiranju. Tako stanje je zlasti problematično v državah v razvoju, ki imajo omejene vire in zmogljivosti za zadrževanje in predelavo, ter za rabljeno opremo s kratko pričakovano preostalo življenjsko dobo in novo opremo med uporabo, vendar ob koncu življenjske dobe. V okviru globalnih prizadevanj Unije za ublažitev podnebnih sprememb je v podporo doseganju ciljev Protokola in v skladu s tem, kar je že določeno v Uredbi (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12), primerno prepovedati izvoz nekatere rabljene in nove opreme, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline z visokim potencialom globalnega segrevanja. Navedena prepoved izvoza bi se morala uporabljati le v primerih, kadar za opremo velja prepoved iz Priloge IV in hkrati izpolnjuje zahteve iz člena 22(3).

(26)

Da bi se olajšalo izvrševanje prepovedi dajanja na trg ter omejitev v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, tudi kadar se dajejo na trg v vsebnikih, je pomembno določiti potrebne zahteve za označevanje tega blaga.

(27)

Kadar se desfluran uporablja kot inhalacijski anestetik, pride do izpusta tega zelo močnega toplogrednega plina. Glede na razpoložljivost šibkejših alternativ bi morala biti uporaba desflurana dovoljena le, kadar alternativ ni mogoče uporabiti iz zdravstvenih razlogov. Kadar se uporablja odstopanje, ki dovoljuje njegovo uporabo, bi bilo treba desfluran zajeti kot vse druge pline, zdravstvena ustanova pa bi morala hraniti dokaze o zdravstveni utemeljitvi.

(28)

Za izvajanje Protokola, vključno s postopnim zmanjševanjem količin fluoriranih ogljikovodikov, bi morala Komisija posameznim proizvajalcem in uvoznikom še naprej dodeljevati kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, s čimer bi zagotovila, da se skupna količinska omejitev, dovoljena v skladu s Protokolom, ne bi presegla. Komisija bi morala imeti možnost, da izjemoma odobri izvzetje za največ štiri leta iz zahtev glede kvot za fluorirane ogljikovodike, namenjene uporabi za posebne namene ali posebne kategorije izdelkov ali opreme. To izvzetje bi moralo biti mogoče obnoviti, če Komisija po oceni nove utemeljene zahteve za izjemo s postopkom v odboru ugotovi, da druge možnosti še vedno niso na voljo. Zaradi celovitosti postopnega zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov, ki se dajo na trg, bi bilo treba fluorirane ogljikovodike, s katerimi je napolnjena oprema, še naprej upoštevati v sistemu kvot Unije.

(29)

Izračuni referenčnih vrednosti in dodeljevanje kvot posameznim proizvajalcem in uvoznikom so sprva temeljili na količinah fluoriranih ogljikovodikov, ki so jih ti prijavili kot dane na trg v referenčnem obdobju 2009–2012. Da pa podjetjem ne bi onemogočili vstopa na trg ali širitve njihovih dejavnosti, bi bilo treba manjši del skupne največje količine rezervirati za proizvajalce in uvoznike, ki pred tem niso dajali fluoriranih ogljikovodikov na trg, ter za proizvajalce in uvoznike, za katere je bila določena referenčna vrednost in ki želijo povečati kvote, ki so jim bile dodeljene.

(30)

Komisija bi morala s ponovnim izračunom referenčnih vrednosti in kvot, izvedenim vsaj vsaka tri leta, zagotoviti, da bi lahko podjetja, vključno s podjetji, za katera referenčna vrednost pred tem ni bila določena, še naprej opravljala svoje dejavnosti na podlagi povprečnih količin, ki so jih dala na trg v preteklih letih.

(31)

V imenu Unije Komisija Sekretariatu za ozon letno poroča o uvozu in izvozu fluoriranih ogljikovodikov, ki so pod nadzorom v okviru Protokola. Čeprav so države članice odgovorne za poročanje o proizvodnji in uničenju fluoriranih ogljikovodikov, bi morala Komisija predložiti osnutek podatkov o teh dejavnostih, s čimer bi Sekretariatu za ozon omogočila zgodnji izračun porabe Unije, ter podatke o emisijah HFC-23. Če ne bo uradnih obvestil o razširitvi klavzule o organizaciji regionalnega gospodarskega povezovanja, bi morala Komisija nadaljevati prakso letnih poročil, hkrati pa zagotoviti, da bodo imele države članice na voljo dovolj časa za pregled osnutkov podatkov, ki jih predloži Komisija, da bi se izognili nedoslednostim.

(32)

Glede na tržno vrednost dodeljene kvote je ustrezno, da se za dodelitev kvote zahteva plačilo. Tako bi se preprečila nadaljnja razdrobljenost trga, ki bi škodila podjetjem, ki potrebujejo fluorirane ogljikovodike in so že odvisna od trgovine s fluoriranimi ogljikovodiki na upadajočem trgu. Predpostavlja se, da so se podjetja, ki se odločijo, da ne bodo zahtevala in plačala nobene kvote, do katere bi bila upravičena v letu ali letih pred izračunom referenčnih vrednosti, odločila zapustiti trg, zato se zanje ne določi nova referenčna vrednost. Del prihodkov bi bilo treba uporabiti za kritje upravnih stroškov.

(33)

Da bi se ohranila prožnost trga fluoriranih ogljikovodikov v vsebnikih, bi bilo treba omogočiti prenos kvot s podjetij, za katera je bila določena referenčna vrednost, na druge proizvajalce ali uvoznike v Uniji ali na druge proizvajalce ali uvoznike, ki jih v Uniji zastopa edini zastopnik.

(34)

Komisija bi morala vzpostaviti in upravljati osrednji portal, tako imenovani portal o F-plinih, namenjen upravljanju kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, registracijo zadevnih podjetij ter poročanje o vseh snoveh in vsej opremi, dani na trg, zlasti opremi, ki je predhodno napolnjena s fluoriranimi ogljikovodiki in se pred polnjenjem ni dajala na trg. Da bi zagotovili, da bi se na portalu o F-plinih lahko registrirali le dejanski trgovci, bi bilo treba določiti posebne pogoje. Veljavna registracija na portalu o F-plinih bi morala pomeniti dovoljenje, ki je v skladu s Protokolom bistvena zahteva za spremljanje trgovine s fluoriranimi ogljikovodiki in preprečevanje povezanih nezakonitih dejavnosti.

(35)

Za zagotovitev avtomatiziranih carinskih kontrol v realnem času na ravni odpošiljanja ter elektronske izmenjave in shranjevanja podatkov o vseh pošiljkah fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme iz te uredbe, ki so predloženi carinskim organom v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: carinski organi), je treba portal o F-plinih povezati z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(36)

Da bi se zagotovilo spremljanje učinkovitosti te uredbe, bi bilo treba na področje uporabe obveznosti poročanja vključiti tudi druge fluorirane snovi, ki imajo znaten potencial globalnega segrevanja ali bodo verjetno nadomestile fluorirane toplogredne pline. Iz istega razloga bi bilo treba poročati tudi o uničenju fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebujejo izdelki in oprema, in uvozu teh plinov v Unijo. Določiti bi bilo treba pragove de minimis, da bi preprečili vsako nesorazmerno upravno breme, zlasti za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (14), kadar to ne povzroči neskladnosti s Protokolom.

(37)

Za zagotovitev, da so poročila o znatnih količinah snovi točna in da se količine fluoriranih ogljikovodikov, s katerimi je bila predhodno napolnjena oprema, upoštevajo v okviru sistema kvot Unije, bi bilo treba zahtevati preverjanje s strani neodvisnih tretjih oseb.

(38)

Za kakovostno poročanje o emisijah na podlagi Pariškega sporazuma so potrebni usklajeni visokokakovostni podatki o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov. Države članice bi z oblikovanjem sistemov poročanja o emisijah fluoriranih toplogrednih plinov zagotovile skladnost z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Te sisteme poročanja o emisijah bi bilo mogoče znatno izboljšati z zbiranjem podatkov o uhajanju fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme, ki bi jih podjetja zbirala na podlagi te uredbe. To bi moralo tudi omogočiti boljšo oceno emisij fluoriranih toplogrednih plinov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov.

(39)

Za olajšanje carinskih kontrol je pomembno določiti informacije, ki jih je treba predložiti carinskim organom, kadar se plini, izdelki in oprema iz te uredbe uvozijo ali izvozijo, ter naloge carinskih organov in po potrebi organov za nadzor trga pri izvajanju prepovedi in omejitev uvoza ali izvoza teh snovi, izdelkov in opreme. Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (16), ki določa pravila o nadzoru trga in nadzoru izdelkov pri vstopu na trg Unije, se uporablja za snovi, izdelke in opremo, ki so zajeti v tej uredbi, če ni posebnih določb, ki bi podrobneje urejale posebne vidike nadzora trga in izvrševanja. Kadar ta uredba določa posebne določbe, na primer o carinskih kontrolah, te natančnejše določbe prevladajo in tako dopolnjujejo pravila iz Uredbe (EU) 2019/1020. Da bi zagotovili varstvo okolja, bi bilo treba to uredbo uporabljati za vse oblike oskrbe s fluoriranimi toplogrednimi plini, ki jih ureja ta uredba, vključno s prodajo na daljavo iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/1020.

(40)

Pristojni organi držav članic bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno z odvzemom in zasegom, da bi preprečili nezakonit vstop plinov in izdelkov ali opreme, ki jih zajema ta uredba, v Unijo oziroma njihov nezakonit izstop iz Unije. Ponovni izvoz nezakonito uvoženih plinov, izdelkov ali opreme, ki jih zajema ta uredba, bi moral biti v vsakem primeru prepovedan.

(41)

Države članice bi morale zagotoviti, da ima osebje carinskega urada ali druge pooblaščene osebe v skladu z nacionalnimi pravili, ki izvajajo nadzor na podlagi te uredbe, ustrezne vire in znanje, na primer z usposabljanjem, ki jim je na voljo, ter da so ustrezno opremljene za obravnavanje primerov nezakonite trgovine s plini, izdelki in opremo iz te uredbe. Države članice bi morale določiti carinske urade ali druge kraje, ki izpolnjujejo te pogoje in so zato pooblaščeni za izvajanje carinskih kontrol pri uvozu, izvozu in v primerih tranzita.

(42)

Za preprečevanje kršitev te uredbe, zlasti nezakonite trgovine, je izjemno pomembno, da vsi pristojni organi držav članic, vključeni v izvajanje te uredbe, in sicer carinski organi, organi za nadzor trga, okoljski organi in vsi drugi pristojni organi, ki opravljajo inšpekcijske naloge, države članice in Komisija medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo potrebne informacije. Zaradi zaupne narave izmenjave informacij, povezanih s carinskim tveganjem, bi bilo treba v ta namen uporabljati carinski sistem za obvladovanje tveganja.

(43)

Komisiji bi moral pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, ter za spodbujanje sodelovanja in ustrezne izmenjave informacij med pristojnimi organi in Komisijo v primeru preverjanj skladnosti in nezakonite trgovine s fluoriranimi toplogrednimi plini pomagati Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (17). OLAF bi moral imeti dostop do vseh potrebnih informacij za lažje izvajanje svojih nalog.

(44)

Uvoz fluoriranih ogljikovodikov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te pline, iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in izvoz v to državo bi bilo treba od leta 2028 prepovedati. V Protokolu je ta prepoved predvidena od leta 2033, namen zgodnejšega začetka njene uporabe v okviru te uredbe pa je zagotoviti, da bodo globalni ukrepi za zmanjšanje fluoriranih ogljikovodikov iz kigalijske spremembe čim prej zagotovili predvidene koristi za podnebje.

(45)

Države članice bi morale zagotoviti, da bodo podjetja, ki kršijo to uredbo, kaznovana z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(46)

Države članice bi morale imeti možnost, da za isto kršitev določijo pravila za kazenske sankcije ali upravne sankcije ali oboje. Kadar države članice za isto kršitev naložijo kazenske sankcije in upravne sankcije, to ne sme povzročiti kršitve pravice, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (ne bis in idem), kot jo razlaga Sodišče Evropske unije.

(47)

Pristojni organi držav članic, vključno z okoljskimi organi, organi za nadzor trga in carinskimi organi, bi morali izvajati preglede na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. Tak pristop je potreben, da bi se osredotočili na dejavnosti z največjim tveganjem nezakonite trgovine ali nezakonitega izpusta fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba. Poleg tega bi morali pristojni organi izvajati preglede, kadar imajo dokaze ali druge pomembne informacije o morebitnih primerih neskladnosti. Kadar je to ustrezno in kolikor je mogoče, bi bilo treba take informacije sporočiti carinskim organom, da se pred kontrolami opravi analiza tveganja v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Kadar pristojni organi ugotovijo primere kršitve te uredbe, je pomembno zagotoviti, da so pristojni organi, odgovorni za spremljanje izrekanja sankcij, obveščeni, da lahko po potrebi naložijo ustrezno sankcijo.

(48)

Žvižgači lahko pristojnim organom držav članic posredujejo v vednost informacije, ki so tem pristojnim organom lahko v pomoč pri odkrivanju kršitev te uredbe in jim omogočajo sankcioniranje. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno ureditev, ki bo žvižgačem omogočila, da pristojne organe opozorijo na dejanske ali morebitne kršitve te uredbe, in žvižgače učinkovito ščitila pred povračilnimi ukrepi. V ta namen bi bilo treba določiti, da se za prijavljanje kršitev te uredbe in za zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo, uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(49)

Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo sodišča držav članic zagotoviti sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Poleg tega člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) državam članicam nalaga, da vzpostavijo pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. V zvezi s tem bi morale države članice zagotoviti, da ima javnost, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, dostop do pravnega varstva v skladu z obveznostmi, o katerih so se države članice dogovorile v okviru Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (20) z dne 25. junija 1998 (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija).

(50)

Komisija bi morala vzpostaviti tako imenovani posvetovalni forum. Posvetovalni forum bi moral zagotoviti uravnoteženo udeležbo predstavnikov držav članic in ustreznih deležnikov, vključno z okoljskimi organizacijami, predstavniki zdravstva in združenj pacientov ter predstavniki proizvajalcev, upravljavcev in oseb s spričevalom. Posvetovalni forum bi moral po potrebi vključiti Evropsko agencijo za zdravila.

(51)

Za večjo pravno varnost bi moralo biti na podlagi te uredbe v Direktivi (EU) 2019/1937 določeno, da se navedena direktiva uporablja za prijavljanje kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki te kršitve prijavljajo. Prilogo k Direktivi (EU) 2019/1937 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. Države članice morajo zagotoviti, da se ta sprememba odraža v njihovih ukrepih za prenos, sprejetih v skladu z navedeno direktivo, pri čemer pa ne sprememba ne prilagoditev nacionalnih ukrepov za prenos nista pogoj za to, da se Direktiva (EU) 2019/1937 uporablja za prijavljanje kršitev te uredbe in za zaščito oseb, ki take kršitve prijavijo.

(52)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z:

dokazi, ki jih je treba predložiti o uničenju ali zajemanju trifluorometana, nastalega kot stranski proizvod med proizvodnjo drugih fluoriranih snovi,

zahtevami glede preverjanja uhajanj,

obliko, pripravo in vodenjem evidenc,

minimalnimi zahtevami glede programov izdajanja spričeval in potrdil o usposabljanju ter obliko uradnega obvestila o programih izdajanja spričeval in usposabljanja,

zahtevami za vključitev elementov, ki so bistveni za zavezujoče ureditve, ki bi jih bilo treba vključiti v izjavo o skladnosti, ki dokazuje, da je mogoče povratne vsebnike vrniti za ponovno polnjenje,

časovno omejenim izvzetjem izdelkov in opreme, za katere velja prepoved dajanja na trg ali dajanja v uporabo električne stikalne opreme,

obliko oznak,

časovno omejenimi izvzetji od prepovedi vzdrževanja ali servisiranja za uporabo fluoriranih ogljikovodikov z določenimi vrednostmi potenciala globalnega segrevanja v opremi za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalkah,

določitvijo proizvodnih pravic proizvajalcev fluoriranih ogljikovodikov,

določitvijo referenčnih vrednosti za proizvajalce in uvoznike za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg,

podrobno ureditvijo plačila dolgovanega zneska,

podrobno ureditvijo glede izjave o skladnosti predhodno napolnjene opreme in njenim preverjanjem ter akreditacije preveriteljev,

nemotenim delovanjem portala o F-plinih in njegovo združljivostjo z okoljem enotnega okenca EU za carino,

izvzetji od prepovedi izvoza nekaterih izdelkov in opreme,

odobritvijo trgovine s subjekti, ki jih Protokol ne zajema, ter

podrobnostmi glede preverjanja poročanja in akreditacije revizorjev ter načinom predložitve poročil.

Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (21).

(53)

Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (TEU) sprejeme akte v zvezi z:

oblikovanjem seznama izdelkov in opreme, za katere je tehnično in ekonomsko izvedljivo zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov ali njihovo uničenje, ter natančno opredelitvijo tehnologije, ki jo je treba uporabiti,

zahtevami glede označevanja iz člena 12(4) do (14), kadar je to primerno zaradi komercialnega ali tehnološkega razvoja,

izvzetjem fluoriranih ogljikovodikov iz zahtev glede kvot v skladu z odločitvami pogodbenic Protokola,

zneski, ki jih je treba plačati za dodelitev kvote, in mehanizmom za dodelitev preostalih kvot za izravnavo inflacije,

Prilogo VII, da se omogoči dajanje na trg količine fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I poleg kvot iz Priloge VII,

merili, ki jih morajo pristojni organi držav članic upoštevati pri izvajanju pregledov,

zahtevami, ki jih je treba pregledati za spremljanje snovi ter izdelkov in opreme, ki so v začasni hrambi ali carinskem postopku,

metodologijami sledenja za fluorirane toplogredne pline, dane na trg,

pravili o sproščanju izdelkov in opreme, uvoženih iz katere koli države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ali izvoženih vanjo, v prosti promet in o njihovem izvozu,

posodobitvijo potencialov globalnega segrevanja plinov s seznama ter

seznami plinov iz prilog I, II in III, kadar skupine za presojo, vzpostavljene v skladu s Protokolom, ali drug enako vpliven organ ugotovi, da ti plini pomembno vplivajo na podnebje, in kadar se taki plini izvozijo, uvažajo, proizvajajo ali dajejo na trg v velikih količinah.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(54)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (23), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija, pa ureja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (24), zlasti kar zadeva zahteve glede zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov iz Komisije na države članice, zakonitosti obdelave ter pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do informacij, pravic do dostopa do njihovih osebnih podatkov in pravic do njihovega popravka.

(55)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 23. maja 2022.

(56)

Ker ciljev te uredbe, in sicer preprečevanja dodatnih emisij fluoriranih toplogrednih plinov in s tem prispevanja k podnebnim ciljem Unije, ter zagotavljanja skladnosti s Protokolom, kar zadeva obveznosti, povezane s fluoriranimi ogljikovodiki, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave okoljskih problemov ter učinkov te uredbe na trgovino v Uniji in zunanjo trgovino lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(57)

Potrebnih je več sprememb Uredbe (EU) št. 517/2014. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti in nadomestiti s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba:

(a)

določa pravila o zadrževanju, uporabi, zajemanju, recikliranju, predelavi in uničenju fluoriranih toplogrednih plinov in sorodnih spremljevalnih ukrepih, kot sta izdajanje spričeval in usposabljanje, ki zajemata varno ravnanje s fluoriranimi toplogrednimi plini in alternativnimi snovmi, ki niso fluorirane;

(b)

določa pogoje glede proizvodnje, uvoza, izvoza, dajanja na trg, nadaljnje dobave in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov ter posebnih izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline;

(c)

določa pogoje glede posebne uporabe fluoriranih toplogrednih plinov;

(d)

določa količinske omejitve za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg;

(e)

določa pravila o poročanju.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)

fluorirane toplogredne pline iz prilog I, II in III, samostojne ali v zmesi, ter

(b)

izdelke in opremo ter njihove dele, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„potencial globalnega segrevanja“ pomeni potencial toplogrednega plina za segrevanje podnebja v primerjavi s potencialom ogljikovega dioksida (CO2) za segrevanje podnebja, izračuna pa se, razen če ni določeno drugače, kot potencial 1 kilograma toplogrednega plina za globalno segrevanje v 100 letih v primerjavi z 1 kilogramom CO2, kot je določeno v prilogah I, II, III in VI, v primeru zmesi pa se izračuna v skladu s Prilogo VI;

(2)

„zmes“ pomeni snov, sestavljeno iz dveh ali več snovi, od katerih je najmanj ena snov, ki je navedena Prilogi I, II ali III;

(3)

„tona ekvivalenta CO2“ pomeni količino toplogrednih plinov, izraženo kot produkt mase toplogrednih plinov v metričnih tonah in njihovega potenciala globalnega segrevanja;

(4)

„fluorirani ogljikovodiki“ ali „HFC“ pomeni snovi, navedene v oddelku 1 Priloge I ali zmesi, ki vsebujejo katero koli od teh snovi;

(5)

„upravljavec“ pomeni podjetje, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem izdelkov, opreme ali obratov, ki jih zajema ta uredba, ali lastnika, ki ga država članica v posebnih primerih imenuje za odgovornega za izpolnjevanje obveznosti upravljavca;

(6)

„dajanje na trg“ pomeni carinsko sprostitev v prosti promet v Uniji, ali plačljivo ali brezplačno prvo dobavo ali dajanje na voljo drugi osebi v Uniji, ali uporabo snovi, izdelkov ali opreme, proizvedenih za lastno uporabo;

(7)

„uvoz“ pomeni vstop snovi, izdelkov in opreme na carinsko območje Unije, če gre za ozemlje, zajeto v ratifikaciji Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, iz leta 1987 (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ter vključuje začasno hrambo in carinske postopke iz členov 201 in 210 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(8)

„izvoz“ pomeni izstop snovi, izdelkov in opreme s carinskega območja Unije, če gre za ozemlje, zajeto v ratifikaciji Protokola;

(9)

„hermetično zaprta oprema“ pomeni opremo, pri kateri so vsi njeni sestavni deli, ki vsebujejo fluoriran toplogredni plin, med postopkom proizvodnje v prostorih proizvajalca neprepustno zaprti z uporabo varjenja, spajkanja ali podobne metode trajnega spajanja, kar lahko vključuje zaprte ali zaščitene točke dostopa za omogočanje ustreznega popravila ali odstranitve, in katere spoji imajo testirano stopnjo uhajanja plina manj kot 3 grame na leto pod tlakom najmanj četrtino maksimalno dovoljenega tlaka;

(10)

„vsebnik“ pomeni posodo, ki je namenjena predvsem prevozu ali skladiščenju fluoriranih toplogrednih plinov;

(11)

„zajemanje“ pomeni zbiranje in shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov iz vsebnikov, izdelkov in opreme med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odstranitvijo vsebnikov, izdelkov ali opreme;

(12)

„recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajetega fluoriranega toplogrednega plina po osnovnem procesu čiščenja, vključno s filtriranjem in sušenjem;

(13)

„predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajetega fluoriranega toplogrednega plina, dokler glede na namen uporabe ne dobi enakih lastnosti kot čista snov, v pooblaščenih predelovalnih obratih, ki imajo ustrezno opremo in vzpostavljene postopke za predelavo takih snovi ter lahko ocenijo in potrdijo raven zahtevane kakovosti;

(14)

„uničenje“ pomeni postopek, pri katerem se fluoriran toplogredni plin trajno in v največji možni meri spremeni ali razgradi v eno ali več obstojnih snovi, ki niso fluorirani toplogredni plini;

(15)

„razgradnja“ pomeni trajno odstranitev izdelka ali opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz obratovanja ali uporabe, vključno s končnim zaprtjem obrata;

(16)

„popravilo“ pomeni obnovo izdelkov ali opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline ter vključujejo del, ki vsebuje ali je načrtovan za vsebovanje teh plinov, in so bodisi poškodovani bodisi iz njih uhajajo plini;

(17)

„namestitev“ pomeni postopek združitve dveh ali več delov opreme ali krogotokov, ki vsebujejo ali naj bi vsebovali fluorirane toplogredne pline, da se sistem sestavi na kraju, na katerem se bo upravljal, kar zajema spojitev prenosnikov plina iz sistema za sklenitev krogotoka, ne glede na to, da bo sistem treba polniti po montaži;

(18)

„vzdrževanje ali servisiranje“ pomeni vse dejavnosti, razen zajemanja v skladu s členom 8 in preverjanja uhajanja v skladu s členom 4 in členom 10(1), prvi pododstavek, točka (b), ki vključujejo odprtje krogotokov ali drugih delov, ki vsebujejo ali naj bi vsebovali fluorirane toplogredne pline, oskrbo sistema s fluoriranimi toplogrednimi plini, odstranitev enega ali več delov krogotoka ali opreme, ponovno sestavo dveh ali več delov krogotoka ali opreme in popravilo uhajanj ali dodajanje fluoriranih toplogrednih plinov;

(19)

„čista snov“ pomeni snov, ki še ni bila uporabljena;

(20)

„nepremični“ pomeni, da se med delovanjem običajno ne premika, in zajema sobno opremo za klimatizacijo, ki se jo da premikati med prostori;

(21)

„premični“ pomeni, da se med delovanjem običajno premika;

(22)

„enokomponentna pena“ pomeni sestavo pene v enem vsebniku za aerosolni razpršilnik v nereagiranem ali delno reagiranem tekočem stanju, ki se pri izhodu iz razpršilca razširi in strdi;

(23)

„tovornjak hladilnik“ pomeni motorno vozilo z maso nad 3,5 tone, ki je zasnovano in izdelano zlasti za prevoz blaga ter je opremljeno s hladilno enoto;

(24)

„hladilni priklopnik“ pomeni vozilo, ki je zasnovano in izdelano za vleko s cestnim vozilom ali traktorjem, zlasti za prevoz blaga, ter je opremljeno s hladilno enoto;

(25)

„hlajeno lahko vozilo“ pomeni motorno vozilo z maso 3,5 tone ali manj, ki je zasnovano in izdelano zlasti za prevoz blaga ter je opremljeno s hladilno enoto;

(26)

„sistem za odkrivanje uhajanja“ pomeni umerjeno mehansko, električno ali elektronsko napravo za odkrivanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov, ki ob zaznavi uhajanja opozori upravljavca;

(27)

„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki opravlja dejavnost iz te uredbe;

(28)

„surovina“ pomeni vsak fluoriran toplogredni plin iz Priloge I ali II, ki se kemično preobrazi v procesu, v katerem se njegova prvotna sestava povsem spremeni, in katerega emisije so zanemarljive;

(29)

„komercialna uporaba“ pomeni shranjevanje, razkazovanje ali distribucijo izdelkov, namenjenih prodaji končnim uporabnikom, pri storitvah prodaje na drobno in živilskega sektorja;

(30)

„oprema za zaščito pred požarom“ pomeni opremo in sisteme, ki se uporabljajo za zaščito pred požarom in gašenje požarov ter vključujejo gasilne aparate;

(31)

„motorji z organskim Rankinovim ciklom“ pomeni motorje, ki vsebujejo utekočinljive snovi in pretvarjajo toploto iz vira toplote v energijo in s tem ustvarjajo električno ali mehansko energijo;

(32)

„vojaška oprema“ pomeni orožje, strelivo in material, ki je posebej namenjen za vojaško uporabo in je potreben za varovanje bistvenih interesov držav članic;

(33)

„električni stikalni mehanizem“ pomeni stikalne naprave in kombinacijo takih naprav z ustrezno nadzorno, merilno, zaščitno in regulirno opremo ter skupine takih naprav in opreme skupaj z medsebojnimi povezavami, dodatno opremo, ohišjem in ogrodjem, katerih namen je uporaba pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in pretvorbi električne energije;

(34)

„centralizirani hladilni sistemi multipack“ pomeni sisteme, v katerih vzporedno delujeta dva ali več kompresorjev, ki so povezani z enim ali več skupnih kondenzatorjev in z več hladilnimi napravami, npr. s hladilnimi in strežnimi vitrinami, zamrzovalniki ali hlajenimi skladišči;

(35)

„primarni hladilni krogotok v kaskadnih sistemih“ pomeni primarni krogotok v indirektnih sistemih srednje temperature, v katerih je kombinacija dveh ali več ločenih hladilnih krogotokov povezana v niz, tako da za srednje temperature primarni tokokrog absorbira toploto kondenzatorja iz sekundarnega tokokroga;

(36)

„uporaba“ pomeni, v povezavi s fluoriranimi toplogrednimi plini, njihovo uporabo pri proizvodnji, vzdrževanju ali servisiranju izdelkov in opreme, vključno z njihovim ponovnim polnjenjem, ali pri drugih dejavnostih in postopkih iz te uredbe;

(37)

„sedež v Uniji“ pomeni, v odnosu do fizične osebe, da ima ta oseba običajno prebivališče v Uniji, v odnosu do pravne osebe pa, da ima ta oseba v Uniji stalno poslovno enoto iz člena 5, točka 32, Uredbe (EU) št. 952/2013;

(38)

„samostojni sistem“ pomeni kompleten tovarniško izdelan sistem, ki je v ustreznem okvirju ali ohišju, je izdelan in se prevaža kot komplet ali v dveh ali več delih, lahko vsebuje zaporne ventile in v katerem se na mestu uporabe ne priključijo nobeni deli, ki vsebujejo plin;

(39)

„večdelni sistem“ pomeni sistem, sestavljen iz več hladilnih cevi, ki sestavljajo ločeno, vendar povezano enoto, pri katerem je treba sestavne dele hladilnega krogotoka namestiti in priključiti na mestu uporabe;

(40)

„klimatizacija“ pomeni postopek obdelave zraka, da le-ta izpolnjuje zahteve klimatiziranega prostora, z nadzorovanjem njegove temperature, vlažnosti, čistosti ali porazdelitve;

(41)

„toplotna črpalka“ pomeni opremo, ki lahko za proizvodnjo toplote ali hlajenje uporablja toploto okolice ali odpadno toploto iz zraka, vode ali tal in temelji na medsebojni povezavi enega ali več sestavnih delov, ki sestavljajo zaprt hladilni krogotok, v katerem kroži hladilno sredstvo, ki črpa in sprošča toploto;

(42)

„varnostne zahteve“ pomeni zahteve glede varnosti uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in naravnih hladilnih sredstev ali izdelkov in opreme, ki jih vsebujejo ali so od njih odvisni, ki prepovedujejo uporabo določenih fluoriranih toplogrednih plinov ali njihovih alternativ, tudi kadar so vsebovani v izdelku ali opremi na določenem mestu predvidene uporabe, zaradi posebnosti lokacije in uporabe, ki so določene v:

(a)

pravu Unije ali nacionalnem pravu ali

(b)

nezavezujočem aktu, ki vsebuje tehnično dokumentacijo ali standarde, ki jih je treba uporabljati za zagotovitev varnosti na določeni lokaciji, pod pogojem, da so v skladu z ustreznim pravom Unije ali nacionalnim pravom;

(43)

„hlajenje“ pomeni postopek vzdrževanja ali zniževanja temperature izdelka, snovi, sistema ali drugega predmeta;

(44)

„ohlajevalnik“ pomeni posamezen sistem, katerega glavna funkcija je hlajenje tekočega nosilca toplote (kot so voda, glikol, slanica ali CO2) za namene hlajenja, obdelave, konzerviranja ali udobja;

(45)

„penasti panel“ pomeni strukturo, izdelano iz plasti, ki vsebujejo peno in tog material, kot sta les ali kovina, vezan na eno ali obe strani;

(46)

„laminirana plošča“ pomeni penasto ploščo, ki je prekrita s tanko plastjo netogega materiala, kot je plastika.

POGLAVJE II

Zadrževanje

Člen 4

Preprečevanje emisij

1.   Namerni izpust fluoriranih toplogrednih plinov v ozračje je prepovedan, kadar s tehničnega vidika ni nujen za predvideno uporabo.

Če je namerni izpust s tehničnega vidika nujen za predvideno uporabo, upravljavci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali obratov, v katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini, sprejmejo vse ukrepe, ki so tehnično in gospodarsko izvedljivi, da v največji možni meri preprečijo njihov izpust v ozračje, vključno s ponovnim zajemanjem izpuščenih plinov.

2.   V primeru zaplinjevanja s sulfuril fluoridom upravljavci beležijo uporabo ukrepov zajemanja in zbiranja ali navedejo razloge, zaradi katerih ukrepi zajemanja in zbiranja tehnično ali gospodarsko niso bili izvedljivi. Upravljavci hranijo ustrezna dokazila pet let ter jih na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

3.   Upravljavci in proizvajalci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali upravljavci obratov, v katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini, ter podjetja, ki imajo tako opremo v posesti med njenim prevozom ali skladiščenjem, sprejmejo vse potrebne previdnostne ukrepe za preprečevanje nenamernega izpusta teh plinov. Sprejmejo vse tehnično in gospodarsko izvedljive ukrepe za čim manjše uhajanje plinov.

4.   Zadevno podjetje med proizvodnjo, skladiščenjem in prevozom fluoriranih toplogrednih plinov ter njihovim prenosom iz enega vsebnika ali sistema v drugega, v opremo ali v obrat sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe za to, da v največji možni meri omeji izpust fluoriranih toplogrednih plinov. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar se fluorirani toplogredni plini proizvajajo kot stranski produkti.

5.   Kadar se ugotovi uhajanje fluoriranih toplogrednih plinov, upravljavci in proizvajalci opreme in upravljavci obratov, v katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini, ter podjetja, ki imajo tako opremo v posesti med njenim prevozom ali skladiščenjem, brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo popravilo opreme ali obrata, v katerem se uporabljajo fluorirani toplogredni plini.

Kadar se v zvezi z opremo preverja uhajanje na podlagi člena 5(1) in je uhajanje iz opreme popravljeno, upravljavci opreme zagotovijo, da opremo ne prej kot po 24 urah delovanja in najpozneje v enem mesecu po popravilu pregleda fizična oseba, ki ima spričevalo v skladu s členom 10, in preveri, ali je bilo popravilo uspešno. Pri premični opremi iz člena 5(3), točke (a), (b) in (c), se lahko uhajanje preveri takoj po popravilu.

6.   Brez poseganja v člen 11(1), prvi pododstavek, je dajanje fluoriranih toplogrednih plinov na trg prepovedano, razen če proizvajalci ali uvozniki ob takšnem dajanju na trg pristojnemu organu države članice predložijo dokaze o tem, da je bil trifluorometan, ki je nastal kot stranski produkt med proizvodnim procesom fluoriranih toplogrednih plinov, vključno s proizvodnjo surovin za proizvodnjo teh plinov, uničen ali zajet za naknadno uporabo v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

Za potrebe tega dokazovanja proizvajalci in uvozniki pripravijo izjavo o skladnosti s priloženo dokazno dokumentacijo o:

(a)

izvoru fluoriranih toplogrednih plinov, ki bodo dani na trg;

(b)

opredelitvi izvornega proizvodnega obrata fluoriranih toplogrednih plinov, ki bodo dani na trg, vključno z opredelitvijo izvornih obratov vseh predhodnih snovi, ki med proizvodnim procesom fluoriranih toplogrednih plinov, ki bodo dani na trg, vključujejo nastajanje klorodifluorometana (R-22);

(c)

razpoložljivosti in delovanju tehnologije za zmanjševanje emisij v obratih izvora, ki je enakovredna izhodiščni metodologiji AM0001, odobreni v okviru UNFCCC, za sežiganje tokov odpadkov trifluorometana ali o metodologiji zajemanja in uničenja, ki zagotavlja, da so emisije trifluorometana uničene v skladu z zahtevami iz Protokola;

(d)

vseh dodatnih informacijah, ki olajšujejo sledenje fluoriranim toplogrednim plinom pred uvozom.

Proizvajalci in uvozniki hranijo izjavo o skladnosti in dokazno dokumentacijo vsaj pet let, odkar je bila snov dana na trg, ter ju na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobne ureditve v zvezi z izjavo o skladnosti in dokazno dokumentacijo iz drugega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

7.   Fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti iz člena 10(1), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), potrebujejo spričevalo v skladu s členom 10 in sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov iz prilog I in II ter, kadar se fluorirani toplogredni plini uporabljajo v električnih stikalnih mehanizmih, tudi iz Priloge III.

Pravne osebe, ki nameščajo, vzdržujejo ali servisirajo, popravljajo ali razgrajujejo opremo iz člena 5(2), točke (a) do (e), in člena 5(3), točki (a) in (b), potrebujejo spričevalo v skladu s členom 10 in sprejmejo previdnostne ukrepe za preprečevanje uhajanja fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in oddelka 1 Priloge II.

Fizične osebe, ki izvajajo vzdrževanje ali servisiranje in popravilo opreme za klimatizacijo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, v motornih vozilih, ki spada na področje uporabe Direktive 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25), in premične opreme iz člena 5(3), točka (c), te uredbe, potrebujejo vsaj potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 10(1), drugi pododstavek, te uredbe.

Člen 5

Preverjanje uhajanj

1.   Upravljavci in proizvajalci opreme, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I znaša 5 ton ekvivalenta CO2 ali več oziroma v kateri količina toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge II, ki niso vsebovani v penah, znaša 1 kilogram ali več, zagotovijo, da se na opremi izvajajo preverjanja uhajanja.

Pri hermetično zaprti opremi se preverjanja uhajanja ne izvajajo, če je označena kot hermetično zaprta oprema in če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

vsebuje količino fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I, ki je manjša od 10 ton ekvivalenta CO2, oziroma

(b)

vsebuje količino fluoriranih toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge II, ki je manjša od 2 kilogramov.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se v stanovanjskih stavbah, v katerih je vgrajena hermetično zaprta oprema, ne preverja uhajanje, kadar ta oprema vsebuje manj kot 3 kilograme fluoriranih toplogrednih plinov, pod pogojem, da je oprema označena kot hermetično zaprta.

Na električnem stikalnem mehanizmu se preverjanja uhajanja ne izvajajo, če mehanizem izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)

testirana stopnja uhajanja, kot je navedena v tehničnih specifikacijah proizvajalca in ustrezno označena na izdelku, je manjša od 0,1 % na leto;

(b)

opremljen je z napravo za nadzor tlaka ali gostote z avtomatskim sistemom opozarjanja med delovanjem;

(c)

vsebuje manj kot 6 kilogramov fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I.

2.   Odstavek 1 se uporablja za upravljavce in proizvajalce naslednje nepremične opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I ali oddelka 1 Priloge II:

(a)

opreme za hlajenje;

(b)

opreme za klimatizacijo;

(c)

toplotnih črpalk;

(d)

opreme za zaščito pred požarom;

(e)

motorjev z organskim Rankinovim ciklom;

(f)

električnih stikalnih mehanizmov.

3.   Odstavek 1 se uporablja za upravljavce in proizvajalce naslednje premične opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I ali oddelka 1 Priloge II:

(a)

hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov;

(b)

hladilnih enot hlajenih lahkih vozil, intermodalnih zabojnikov, tudi zamrzovalnih, in vlakovnih vagonov;

(c)

opreme za klimatizacijo in toplotnih črpalk v težkih tovornih vozilih, kombiniranih vozilih, necestni mobilni mehanizaciji, ki se uporablja v kmetijstvu, rudarstvu in gradbeništvu, vlakih, podzemnih železnicah, tramvajih in zrakoplovih.

V zvezi z opremo iz odstavka 2, točke (a) do (e), in točki (a) in (b) tega odstavka preverjanja izvajajo fizične osebe, ki jim je bilo izdano spričevalo v skladu s členom 10.

4.   V zvezi s premično opremo iz odstavka 3, točka (c), preverjanja izvajajo fizične osebe, ki imajo vsaj potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 10(1), drugi pododstavek.

5.   Odstavka 1 in 6 se ne uporabljata za upravljavce premične opreme iz odstavka 3, točki (b) in (c), do 12. marca 2027.

6.   Preverjanja uhajanja iz odstavka 1 se izvajajo z naslednjo pogostostjo:

(a)

v primeru opreme, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I znaša manj kot 50 ton ekvivalenta CO2 oziroma v kateri količina toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge II, znaša manj kot 10 kilogramov: najmanj vsakih 12 mesecev ali, kadar je v to opremo nameščen sistem za odkrivanje uhajanja, najmanj vsakih 24 mesecev;

(b)

v primeru opreme, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I znaša 50 ton ekvivalenta CO2 ali več, vendar manj kot 500 ton CO2 oziroma v kateri količina toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge II, znaša 10 kilogramov ali več, vendar manj kot 100 kilogramov: najmanj vsakih šest mesecev ali, kadar je v to opremo nameščen sistem za odkrivanje uhajanja, najmanj vsakih 12 mesecev;

(c)

v primeru opreme, v kateri količina fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I znaša 500 ton ekvivalenta CO2 ali več oziroma v kateri je količina toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge II, 100 kilogramov ali več: najmanj vsake tri mesece ali, kadar je v to opremo nameščen sistem za odkrivanje uhajanja, najmanj vsakih šest mesecev.

7.   Šteje se, da so za opremo za zaščito pred požarom iz odstavka 2, točka (d), obveznosti iz odstavka 1 izpolnjene, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

obstoječa ureditev pregledov je skladna s standardom ISO 14520 ali EN 15004 in

(b)

pregledi opreme za zaščito pred požarom se izvajajo tako pogosto, kot se to zahteva na podlagi odstavka 6.

Šteje se, da so za premično opremo za klimatizacijo in toplotne črpalke iz odstavka 3, točka (c), obveznosti iz odstavka 1 izpolnjene, če za premično opremo za klimatizacijo in toplotne črpalke velja ureditev rednih pregledov, ki vključuje preverjanje uhajanja.

8.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteve za preverjanja uhajanja, ki jih je treba izvesti v skladu z odstavkom 1, za vsako vrsto opreme iz odstavkov 2 in 3 ter opredeli dele opreme, pri katerih je možnost uhajanja največja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 6

Sistemi za odkrivanje uhajanja

1.   Upravljavci nepremične opreme iz člena 5(2), točke (a) do (d), ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I v količini 500 ton ekvivalenta CO2 ali več oziroma 100 kilogramov ali več plinov iz oddelka 1 Priloge II, zagotovijo, da ima oprema sistem za odkrivanje uhajanja, ki upravljavca ali podjetje za servisiranje opozori na kakršno koli uhajanje.

2.   Upravljavci nepremične opreme iz člena 5(2), točki (e) in (f), ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I v količini 500 ton ekvivalenta CO2 ali več in ki je bila nameščena od 1. januarja 2017, zagotovijo, da ima oprema sistem za odkrivanje uhajanja, ki upravljavca ali podjetje za servisiranje opozori na kakršno koli uhajanje.

3.   Upravljavci nepremične opreme iz člena 5(2), točke (a) do (e), za katero se uporablja odstavek 1 ali 2 tega člena, zagotovijo, da se sistemi za odkrivanje uhajanja pregledajo najmanj enkrat vsakih 12 mesecev, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.

4.   Upravljavci nepremične opreme iz člena 5(2), točka (f), za katero se uporablja odstavek 2 tega člena, zagotovijo, da se sistemi za odkrivanje uhajanja pregledajo najmanj enkrat vsakih šest let, da se zagotovi njihovo pravilno delovanje.

Člen 7

Vodenje evidenc

1.   Upravljavci opreme, pri kateri je treba preveriti uhajanja na podlagi člena 5(1), za vsak kos takšne opreme vzpostavijo in hranijo evidenco, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

količino in vrsto plinov, vsebovanih v opremi, pri čemer se po potrebi ločeno navede količina, dodana med namestitvijo;

(b)

količino plinov, dodanih med vzdrževanjem ali servisiranjem ali zaradi uhajanja, vključno z datumom takega dodajanja;

(c)

količino zajetih plinov;

(d)

v primeru dodajanja plinov količino in vrsto teh plinov in podatek o tem, ali so plini reciklirani ali predelani, ter naziv in naslov podjetja za recikliranje ali predelavo v Uniji, po potrebi pa tudi številko spričevala;

(e)

navedbo podjetja, ki je namestilo, servisiralo, vzdrževalo in, kadar je ustrezno, zajelo, popravilo, preverilo uhajanja ali razgradilo opremo, po potrebi tudi številko njegovega spričevala, kadar je podjetje, odgovorno za izvedbo teh posegov, pravna oseba, pa tudi identifikacijske podatke podjetja in fizične osebe, ki opravlja te posege;

(f)

datume in rezultate preverjanj, izvedenih na podlagi člena 5(1), ter datume in rezultate morebitnih popravil za odpravo uhajanja;

(g)

v primeru razgradnje opreme ukrepe za zajetje in odstranitev plinov.

2.   Uporabljajo se naslednja pravila, razen če se evidence iz odstavka 1 hranijo v zbirki podatkov, ki so jo vzpostavili pristojni organi držav članic:

(a)

upravljavci iz odstavka 1 hranijo evidence iz navedenega odstavka vsaj pet let;

(b)

podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz odstavka 1, točka (e), za upravljavce, hranijo kopije evidenc iz odstavka 1 vsaj pet let.

Evidence iz odstavka 1 se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

3.   Podjetja, ki dobavljajo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I ali oddelka 1 Priloge II, za namene člena 11(6) vzpostavijo evidence z ustreznimi informacijami o kupcih teh fluoriranih toplogrednih plinov, ki vključujejo naslednje podrobnosti:

(a)

številko spričevala vsakega kupca;

(b)

zadevne količine kupljenih plinov.

Podjetja, ki dobavljajo pline, evidence hranijo vsaj pet let ter dajo te evidence na zahtevo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

4.   Podjetja, ki prodajajo opremo, ki ni hermetično zaprta in je napolnjena s fluoriranimi toplogrednimi plini iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, za namene člena 11(7) vodijo evidenco prodane opreme in podjetij s spričevalom, ki izvedejo namestitev. Podjetja, ki prodajajo opremo iz člena 11(7), evidenco hranijo vsaj pet let in jo na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice.

5.   Podjetja, ki proizvajajo, tudi kot stranski proizvod, dajejo na trg, dobavljajo ali prejemajo snovi iz oddelka 1 Priloge I, namenjene za uporabo na podlagi izvzetja iz člena 16(2), vodijo evidenco, ki vsebuje vsaj naslednje informacije, kot je ustrezno:

(a)

naziv snovi ali zmesi, ki vsebuje tako snov;

(b)

proizvedena, uvožena, izvožena, predelana ali uničena količina v posameznem koledarskem letu;

(c)

dobavljena in prejeta količina v danem koledarskem letu po posameznem dobavitelju ali prejemniku;

(d)

imena in kontaktni podatki dobaviteljev ali prejemnikov;

(e)

uporabljena količina v danem koledarskem letu in navedba dejanske uporabe ter

(f)

skladiščena količina na dan 1. januarja in 31. decembra danega koledarskega leta.

Podjetja hranijo evidence iz prvega pododstavka vsaj pet let po proizvodnji, dajanju na trg, dobavi ali prejemu ter jih na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom zadevne države članice ali Komisiji. Navedeni pristojni organi in Komisija zagotovijo zaupnost informacij v teh evidencah.

6.   Komisija lahko z izvedbenim aktom določi obliko evidenc iz odstavkov 1, 3, 4 in 5 ter opredeli način za njihovo vzpostavitev in hranjenje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 8

Zajemanje in uničenje

1.   Upravljavci opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ki niso vsebovani v penah, zagotovijo, da se te snovi zajamejo in da se po razgradnji opreme reciklirajo, predelajo ali uničijo.

Zajemanje teh snovi opravijo fizične osebe, ki imajo ustrezna spričevala iz člena 10.

2.   Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za upravljavce katere koli naslednje nepremične opreme:

(a)

hladilnih krogotokov za hlajenje, opreme za klimatizacijo ter toplotnih črpalk;

(b)

opreme, ki vsebuje topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov;

(c)

opreme za zaščito pred požarom;

(d)

električnih stikalnih mehanizmov.

3.   Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za upravljavce katere koli naslednje premične opreme:

(a)

hladilnih krogotokov enot za hlajenje tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov;

(b)

hladilnih krogotokov enot hlajenih lahkih vozil in intermodalnih zabojnikov, tudi zamrzovalnih, in vlakovnih vagonov;

(c)

hladilnih krogotokov opreme za klimatizacijo in toplotnih črpalk v težkih tovornih vozilih, kombiniranih vozilih, necestni mobilni mehanizaciji, ki se uporablja v kmetijstvu, rudarstvu in gradbeništvu, vlakih, podzemnih železnicah, tramvajih in zrakoplovih.

4.   Šteje se, da so za zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme za klimatizacijo motornih vozil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/40/ES, in iz premične opreme iz odstavka 3, točki (b) in (c), ustrezno usposobljene samo fizične osebe, ki imajo vsaj potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 10(1), drugi pododstavek, te uredbe.

5.   Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za upravljavce premične opreme iz odstavka 3, točki (b) in (c), od 12. marca 2027.

6.   Nobeni zajeti fluorirani toplogredni plini iz Priloge I in oddelka 1 Priloge II se ne uporabljajo za polnjenje ali ponovno polnjenje opreme, razen če je bil plin recikliran ali predelan.

7.   Podjetje, ki uporablja vsebnik s fluoriranimi toplogrednimi plini iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, neposredno pred njegovo odstranitvijo poskrbi za zajemanje vsakršnih ostankov plinov, s čimer se zagotovi njihovo recikliranje, predelava ali uničenje.

8.   Lastniki stavb in izvajalci od 1. januarja 2025 zagotavljajo, da se pri dejavnostih prenove, obnove ali rušenja, ki vključujejo odstranitev penastih panelov, ki vsebujejo pene s fluoriranimi toplogrednimi plini iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, emisije v največji možni meri preprečijo tako, da se s penami ali plini v njih ravna na način, ki zagotavlja uničenje teh plinov. Če se opravi zajemanje teh plinov, to izvedejo samo ustrezno usposobljene fizične osebe.

9.   Lastniki stavb in izvajalci od 1. januarja 2025 zagotavljajo, da se pri dejavnostih prenove, obnove ali rušenja, ki vključujejo odstranitev pen v laminiranih ploščah, nameščenih v votlih zidovih ali zidanih konstrukcijah, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, emisije v največji možni meri preprečijo tako, da se s penami ali plini v njih ravna na način, ki zagotavlja uničenje teh plinov. Če se opravi zajemanje teh plinov, to izvedejo samo ustrezno usposobljene fizične osebe.

Kadar odstranitev pen iz prvega pododstavka ni tehnično izvedljiva, lastnik stavbe ali izvajalec pripravi dokumentacijo, ki vsebuje dokaze glede neizvedljivosti odstranitve v posameznem primeru. Taka dokumentacija se hrani pet let ter se na zahtevo da na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

10.   Upravljavci izdelkov in opreme, ki niso navedeni v odstavku 2, 3, 8 ali 9 ter vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, poskrbijo za zajemanje plinov, razen če se lahko dokaže, da to ni tehnično izvedljivo ali povzroča nesorazmerne stroške. Upravljavci zagotovijo, da zajemanje izvedejo ustrezno usposobljene fizične osebe, tako da se plini reciklirajo, predelajo ali uničijo, ali poskrbijo za njihovo uničenje brez predhodnega zajemanja.

Zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II iz opreme za klimatizacijo cestnih vozil, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2006/40/ES, izvedejo le fizične osebe, ki imajo vsaj potrdilo o usposabljanju v skladu s členom 10(1), drugi pododstavek, te uredbe.

11.   Fluorirani toplogredni plini iz oddelka 1 Priloge I ter izdelki in oprema, ki vsebujejo take pline, se uničijo le s tehnologijo za uničenje, ki so jo odobrile pogodbenice Protokola.

Drugi fluorirani toplogredni plini, za katere tehnologija za uničenje ni odobrena, se uničijo le s tehnologijo za uničenje, ki je skladna s pravom Unije in nacionalnim pravom o odpadkih, ter ob izpolnjevanju dodatnih zahtev iz takega prava.

12.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama izdelkov in opreme, za katere se šteje, da je zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II ali uničenje izdelkov in opreme, ki vsebujejo te pline, brez predhodnega zajemanja teh plinov tehnično in ekonomsko izvedljivo, pri čemer se po potrebi določi tehnologija, ki jo je treba uporabiti.

13.   Države članice spodbujajo zajemanje, recikliranje, predelavo in uničenje fluoriranih toplogrednih plinov iz prilog I in II.

Člen 9

Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca

Država članice brez poseganja v obstoječe sheme razširjene odgovornosti proizvajalca zagotovijo, da obveznosti financiranja odpadne električne in elektronske opreme iz členov 12 in 13 Direktive 2012/19/EU do 31. decembra 2027 vključujejo financiranje zajemanja in recikliranja, predelave ali uničenja fluoriranih toplogrednih plinov iz prilog I in II k tej uredbi iz izdelkov in opreme, ki vsebujejo te pline in ki so električna in elektronska oprema v smislu Direktive 2012/19/EU ter so bili dani na trg od 11. marca 2024.

Države članice Komisijo obvestijo o izvedenih ukrepih.

Člen 10

Spričevala in usposabljanje

1.   Fizične osebe potrebujejo spričevalo za izvajanje naslednjih dejavnosti, ki vključujejo fluorirane toplogredne pline v smislu člena 4(7), člena 5(1) in člena 8(2), ki zajemajo v njih navedene fluorirane toplogredne pline, ali ki vključujejo ustrezne alternative fluoriranim toplogrednim plinom, vključno z naravnimi hladilnimi sredstvi, kadar je ustrezno:

(a)

nameščanje, vzdrževanje ali servisiranje, popravilo ali razgradnja opreme iz člena 5(2), točke (a) do (f), ter člen 5(3), točki (a) in (b);

(b)

preverjanje uhajanja za opremo iz člena 5(2), točke (a) do (e), in člena 5(3), točki (a) in (b);

(c)

zajemanje iz opreme iz člena 8(2) in iz člena 8(3), točka (a).

Fizične osebe potrebujejo vsaj potrdilo o usposabljanju za izvajanje naslednjih dejavnosti, ki vključujejo fluorirane toplogredne pline v smislu člena 4(7), člena 5(1) in člena 8(3), ki zajemajo v njih navedene fluorirane toplogredne pline, ali ki vključujejo ustrezne alternative fluoriranim toplogrednim plinom, vključno z naravnimi hladilnimi sredstvi, kadar je ustrezno:

(a)

vzdrževanje, servisiranje ali popravilo opreme za klimatizacijo motornih vozil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/40/ES, in zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz take opreme;

(b)

zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme iz člena 8(3), točki (b) in (c), in člena 8(10), drugi pododstavek;

(c)

vzdrževanje ali servisiranje, popravilo in preverjanje uhajanja opreme iz člena 5(3), točka (c).

2.   Pravne osebe potrebujejo spričevalo v smislu člena 4(7), ki zajema v njem navedene fluorirane toplogredne pline, za izvajanje nameščanja, vzdrževanja ali servisiranja, popravila ali razgradnje opreme iz člena 5(2), točke (a) do (e), ter člena 5(3), točki (a) in (b), ki vključuje fluorirane toplogredne pline ali ustrezne alternative fluoriranim toplogrednim plinom, vključno z naravnimi hladilnimi sredstvi, kadar je ustrezno.

3.   Države članice v enem letu po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 8 vzpostavijo ali prilagodijo programe izdajanja spričeval, vključno s postopki ocenjevanja, ter zagotovijo možnosti usposabljanja o praktičnih spretnostih in teoretičnem znanju fizičnim osebam, ki izvajajo dejavnosti iz odstavka 1. Države članice zagotovijo tudi, da so na voljo programi usposabljanja za pridobitev potrdil o usposabljanju v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek.

4.   Države članice v enem letu po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 8 vzpostavijo ali prilagodijo programe izdajanja spričeval za pravne osebe iz odstavka 2.

5.   Programi izdajanja spričeval in usposabljanje o praktičnih spretnostih in teoretičnem znanju iz odstavka 3 zajemajo:

(a)

veljavne predpise in tehnične standarde;

(b)

preprečevanje emisij;

(c)

zajemanje fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in oddelka 1 Priloge II;

(d)

varno ravnanje z opremo vrste in velikosti, ki sta zajeti v spričevalu;

(e)

varno ravnanje z opremo, ki vsebuje vnetljive ali strupene pline ali deluje pod visokim pritiskom ali ki vključuje druga zadevna tveganja;

(f)

ukrepe za izboljšanje ali ohranjanje energijske učinkovitosti opreme med namestitvijo ali vzdrževanjem ali servisiranjem.

6.   Programi izdajanja spričeval in usposabljanje o praktičnih spretnostih in teoretičnem znanju iz odstavka 3, ki zadevajo zrakoplove, se morajo odraziti v postopku posodabljanja certifikacijskih specifikacij in drugih podrobnih specifikacij, sprejemljivih načinih izpolnjevanja in smernicah, ki jih izda Evropska agencija za varnost v letalstvu na podlagi člena 76(3) in člena 115 Uredbe (EU) 2018/1139.

7.   Spričevala na podlagi programov izdajanja spričeval iz odstavka 3 se izdajo pod pogojem, da je vlagatelj uspešno končal postopek ocenjevanja iz navedenega odstavka.

8.   Komisija do 12. marca 2026 z izvedbenimi akti določi minimalne zahteve za programe izdajanja spričeval in potrdila o usposabljanju iz odstavkov 3 in 4 za dejavnosti iz odstavka 1. V teh minimalnih zahtevah so za vsako vrsto opreme iz odstavka 1 opredeljene zahtevane praktične spretnosti in teoretična znanja, pri čemer se po potrebi razlikuje med različnimi dejavnosti, ki jih ta zajemajo, ureditvami glede izdajanja spričeval ali potrdil in pogoji za vzajemno priznavanje spričeval in potrdil o usposabljanju. Komisija te minimalne zahteve po potrebi prilagodi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

9.   Obstoječa spričevala in potrdila o usposabljanju, izdana v skladu z Uredbo (EU) št. 517/2014, še naprej veljajo v skladu s pogoji, pod katerimi so bila prvotno izdana. Države članice do 12. marca 2027 zagotovijo, da morajo fizične osebe s spričevalom vsaj vsakih sedem let sodelovati v osvežitvenih tečajih usposabljanja ali opraviti postopek ocenjevanja iz odstavka 3. Države članice zagotovijo, da fizične osebe, ki imajo spričevalo ali potrdilo o usposabljanju na podlagi Uredbe (EU) št. 517/2014, sodelujejo v takih osvežitvenih tečajih usposabljanja ali prvič opravijo take postopke ocenjevanja najpozneje do 12. marca 2029.

10.   Države članice v enem letu po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 8 Komisijo uradno obvestijo o svojih programih izdajanja spričeval in usposabljanja.

Države članice na podlagi tega člena priznavajo spričevala in potrdila o usposabljanju, izdana v drugi državi članici. Države članice ne omejujejo svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja na podlagi dejstva, da je bilo spričevalo izdano v drugi državi članici.

11.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko uradnega obvestila iz odstavka 10. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

12.   Podjetje lahko za dejavnost iz odstavka 1 ali 2 pooblasti drugo podjetje šele potem, ko preveri, ali ima to podjetje potrebna spričevala za opravljanje zahtevanih dejavnosti iz odstavka 1 oziroma 2.

13.   Kadar bi obveznosti iz tega člena v zvezi z izdajanjem spričeval in usposabljanjem državo članico nesorazmerno obremenjevale, ker zaradi majhnega števila prebivalstva nima dovolj povpraševanja po takšnih spričevalih in usposabljanju, je mogoče te obveznosti izpolniti s priznavanjem spričeval, izdanih v drugi državi članici.

Države članice, ki uporabijo prvi pododstavek, o tem obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti druge države članice.

14.   Ta člen državam članicam ne preprečuje vzpostavitve nadaljnjih programov izdajanja spričeval in usposabljanja v zvezi z opremo in dejavnostmi, ki niso navedene v odstavku 1.

POGLAVJE III

Omejitve in nadzor uporabe

Člen 11

Omejitve pri dajanju na trg in prodaji

1.   Dajanje na trg izdelkov in opreme, vključno z njihovimi deli, iz Priloge IV, razen vojaške opreme, je prepovedano od datuma iz navedene priloge, pri čemer se, kadar je ustrezno, razlikuje glede na vrsto ali potencial globalnega segrevanja plina, ki ga vsebujejo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se dajanje na trg delov izdelkov in opreme, potrebnih za popravila in servisiranje obstoječe opreme iz Priloge IV, dovoli, če popravilo ali servisiranje ne povzroči:

(a)

povečanja zmogljivosti izdelka ali opreme;

(b)

povečanja količine fluoriranih toplogrednih plinov v izdelku ali opremi ali

(c)

spremembe v vrsti fluoriranega toplogrednega plina, ki bi privedla do povečanja potenciala globalnega segrevanja uporabljenega fluoriranega toplogrednega plina.

Izdelki in oprema, vključno z njihovimi deli, ki so nezakonito dani na trg po datumu iz prvega pododstavka, se naknadno ne smejo uporabljati, dobavljati ali dajati na voljo drugim osebam v Uniji za plačilo ali brezplačno ali izvažati. Ponovni izvoz takih izdelkov in opreme je dovoljen, če se neskladnost s to uredbo ugotovi pred sprostitvijo blaga v prosti promet za namen uvoza v skladu z ukrepi iz člena 23(12). Taki izdelki in oprema se lahko skladiščijo ali prevažajo le za naknadno odstranjevanje in zajemanje plina pred odstranjevanjem na podlagi člena 8 ali za njihov ponovni izvoz.

Ponovni izvoz izdelkov in opreme, za katere je bila ugotovljena neskladnost s to uredbo pred njihovo sprostitvijo v prosti promet, je dovoljen. V takih primerih se člen 22(3) ne uporablja.

Eno leto po posameznih datumih iz Priloge IV se nadaljnja dobava ali dajanje na voljo izdelkov ali opreme, ki so bili zakonito dani na trg pred datumom iz prvega pododstavka, drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno dovoli le, če se dokaže, da je bil izdelek ali oprema zakonito dana na trg pred tem datumom.

2.   Prepoved iz odstavka 1, prvi pododstavek, se ne uporablja za opremo, za katero je na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo na podlagi Direktive 2009/125/ES ugotovljeno, da bi bile njene emisije ekvivalenta CO2 med njenim življenjskim ciklom nižje od emisij enakovredne opreme, ki izpolnjuje te zadevne zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

3.   Poleg prepovedi dajanja na trg iz točke 1 Priloge IV so prepovedani tudi uvoz, kakršna koli nadaljnja dobava ali dajanje na voljo drugim osebam v Uniji za plačilo ali brezplačno, uporaba ali izvoz praznih, polnih ali delno polnih nepovratnih vsebnikov za fluorirane toplogredne pline iz Priloge I in oddelka 1 Priloge II. Taki vsebniki se lahko skladiščijo ali prevažajo le za naknadno odstranjevanje. Ta odstavek ne velja za vsebnike za laboratorijsko ali analitsko uporabo fluoriranih toplogrednih plinov.

Prvi pododstavek se uporablja za nepovratne vsebnike, in sicer za:

(a)

vsebnike, ki jih ni mogoče ponovno napolniti brez prilagoditve za ta namen, ter

(b)

vsebnike, ki bi jih bilo mogoče ponovno napolniti, vendar so uvoženi ali dani na trg kot vsebniki, ki jih ni mogoče vrniti za ponovno polnjenje.

4.   Podjetja, ki dajejo na trg povratne vsebnike za fluorirane toplogredne pline, predložijo izjavo o skladnosti, ki vsebuje dokaze o vzpostavljenih zavezujočih ureditvah za vrnitev teh vsebnikov zaradi ponovnega polnjenja, zlasti opredelitev ustreznih akterjev, njihovih nujnih obvez in ustreznih logističnih ureditev. Te ureditve so zavezujoče za distributerje, ki končnemu uporabniku dobavljajo povratne vsebnike za fluorirane toplogredne pline.

Podjetja iz prvega pododstavka hranijo izjavo o skladnosti še vsaj pet let, odkar so bili povratni vsebniki za fluorirane toplogredne pline dani na trg, ter to izjavo na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji. Dobavitelji povratnih vsebnikov za fluorirane toplogredne pline končnim uporabnikom hranijo dokaze o skladnosti z zavezujočimi ureditvami iz prvega pododstavka še vsaj pet let, odkar jih dobavijo končnemu uporabniku, ter te dokaze na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteve za vključitev elementov, bistvenih za zavezujoče ureditve iz prvega pododstavka tega odstavka, v izjavo o skladnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

5.   Komisija lahko izjemoma na podlagi utemeljene zahteve pristojnega organa države članice in ob upoštevanju ciljev te uredbe z izvedbenimi akti za največ štiri leta odobri izjemo, s katero dovoli dajanje na trg izdelkov in opreme iz Priloge IV, ali, z odstopanjem od člena 13(9), dajanje v uporabo nove ali razširjene električne stikalne opreme, vključno z njihovimi deli, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline ali te pline potrebujejo za svoje delovanje, kadar se dokaže, da:

(a)

za določen izdelek ali del opreme ali za določeno kategorijo izdelkov ali opreme ni na voljo alternativ ali jih iz tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali

(b)

bi z uporabo tehnično izvedljivih in varnih alternativ nastali nesorazmerni stroški.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

6.   Samo fizične osebe, ki imajo spričevalo, zahtevano na podlagi člena 10(1), prvi pododstavek, točka (a), ali podjetja, ki zaposlujejo fizične osebe, ki imajo spričevalo, zahtevano na podlagi člena 10(1), prvi pododstavek, točka (a), ali potrdilo o usposabljanju, zahtevano na podlagi člena 10(1), drugi pododstavek, lahko kupijo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I ali iz oddelka 1 Priloge II, za nameščanje, vzdrževanje ali servisiranje ali popravilo opreme, ki vsebuje te pline ali te pline potrebuje za svoje delovanje, iz člena 5(2), točke (a) do (f), in člena 5(3), točki (a) in (b), ter zajete v členu 10(1), drugi pododstavek. Prodajalci neposredno ali posredno prodajajo ali ponujajo v prodajo take pline izključno podjetjem iz tega odstavka.

Ta odstavek podjetjem brez spričeval, ki ne opravljajo dejavnosti iz prvega pododstavka, ne preprečuje zbiranja, prevoza ali dostave fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in oddelka 1 Priloge II.

7.   Oprema, ki ni hermetično zaprta in je napolnjena s fluoriranimi toplogrednimi plini iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II, se lahko končnemu uporabniku proda samo ob predložitvi dokaza, da jo bo namestilo podjetje s spričevalom v skladu s členom 10.

8.   Samo podjetja, ki imajo sedež v Uniji ali so imenovala edinega zastopnika s sedežem v Uniji, ki prevzame polno odgovornost za skladnost s to uredbo, lahko dajejo na trg in nadalje dobavljajo fluorirane toplogredne pline v vsebnikih. Edini zastopnik je lahko zastopnik, ki je imenovan na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Člen 12

Označevanje ter informacije o izdelku in opremi

1.   Naslednji izdelki in oprema, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline ali za svoje delovanje potrebujejo te pline, se lahko dajo na trg, nadalje dobavljajo ali dajo na voljo kateri koli drugi osebi le, če so označeni kot:

(a)

oprema za hlajenje;

(b)

oprema za klimatizacijo;

(c)

toplotne črpalke;

(d)

oprema za zaščito pred požarom;

(e)

električni stikalni mehanizmi;

(f)

aerosolni razpršilnik, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, vključno z inhalatorji z določenim odmerkom;

(g)

vsi vsebniki za fluorirane toplogredne pline;

(h)

topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov ali

(i)

motorji z organskim Rankinovim ciklom.

2.   Izdelki ali oprema, za katere veljajo izjeme, kot je navedeno v členu 11(5), ter izdelki ali oprema, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz oddelka 1 Priloge I, za katere veljajo izjeme, kot je navedeno v členu 16(4), se ustrezno označijo z navedbo datuma poteka izjeme, na njih pa je tudi navedeno, da se lahko ti izdelki ali oprema uporabljajo samo za namen, za katerega je bila odobrena izjema v skladu z navedenim členom.

3.   Na oznaki, ki se zahteva na podlagi odstavka 1, se navedejo naslednje informacije:

(a)

navedba, da izdelek ali oprema vsebuje fluorirane toplogredne pline ali take pline potrebuje za svoje delovanje;

(b)

uveljavljeno industrijsko poimenovanje za zadevni fluorirani toplogredni plin ali, če tako poimenovanje ne obstaja, kemijsko ime;

(c)

od 1. januarja 2017 bodisi količina, izražena s težo in v ekvivalentih CO2, fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebuje izdelek ali oprema, bodisi količina fluoriranih toplogrednih plinov, za katero je oprema zasnovana, in potencial globalnega segrevanja teh plinov.

Na oznaki se navedejo naslednje informacije, kadar je ustrezno:

(a)

navedba, da so fluorirani toplogredni plini v hermetično zaprti opremi;

(b)

navedba, da imajo električni stikalni mehanizmi testirano stopnjo uhajanja manjšo od 0,1 % na leto, kot je navedeno v tehničnih specifikacijah proizvajalca.

Kadar so bili izdelki ali oprema naknadno opremljeni in so bili fluorirani toplogredni plini spremenjeni, se ti izdelki ali oprema ponovno označijo s posodobljenimi informacijami iz tega odstavka.

4.   Oznaka, ki se zahteva na podlagi odstavka 1, mora biti jasno čitljiva in neizbrisljiva ter nameščena:

(a)

poleg mest za polnjenje ali zajemanje fluoriranega toplogrednega plina ali

(b)

na delu izdelka ali opreme, ki vsebuje fluorirani toplogredni plin.

Besedilo oznake mora biti v uradnih jezikih države članice, v kateri bo blago dano na trg, dano na voljo ali dobavljeno.

5.   Pene in industrijske zmesi poliolov, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz prilog I in II, se dajo na trg, dajo na voljo ali dobavijo samo, če imajo fluorirani toplogredni plini oznako v skladu z uveljavljenim industrijskim poimenovanjem, če tako poimenovanje ni na voljo, pa se navede kemijsko ime. Na oznaki se jasno navede, da pena ali industrijska zmes poliola vsebuje fluorirane toplogredne pline. Na penastih panelih in laminiranih ploščah se te informacije jasno in neizbrisno navedejo na panelih oziroma ploščah samih.

6.   Po potrebi se ponovno napolnjeni vsebniki, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, na novo označijo s posodobljenimi informacijami iz prvega pododstavka odstavka 3.

7.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo predelane ali reciklirane fluorirane toplogredne pline iz prilog I in II, oznaka vsebuje navedbo, da je bila snov predelana ali reciklirana. V primeru predelave se vključijo informacije o serijski številki ter naziv in naslov podjetja za predelavo v Uniji.

8.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, danih na trg, danih na voljo ali dobavljenih za uničenje, oznaka vsebuje navedbo, da je vsebina namenjena samo uničenju.

9.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I za neposreden izvoz oznaka vsebuje navedbo, da je vsebina namenjena samo neposrednemu izvozu.

10.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, danih na trg, danih na voljo ali dobavljenih za uporabo v vojaški opremi, oznaka vsebuje navedbo, da naj se vsebina uporablja samo za ta namen.

11.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz prilog I in II, danih na trg, danih na voljo ali dobavljenih za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov, oznaka vsebuje navedbo, da naj se vsebina uporablja samo za ta namen.

12.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, danih na trg, danih na voljo ali dobavljenih za uporabo kot surovina, oznaka vsebuje navedbo, da naj se vsebina uporablja samo kot surovina.

13.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz oddelka 1 Priloge I, danih na trg, danih na voljo ali dobavljenih za izdelavo inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, oznaka vsebuje navedbo, da naj se vsebina uporablja samo za ta namen.

14.   Pri vsebnikih, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz oddelka 1 Priloge I, oznaka iz odstavkov 8 do 12 vključuje navedbo „izvzeto iz kvote na podlagi Uredbe (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta“.

Če ni zahtev glede označevanja iz prvega pododstavka tega odstavka in odstavkov 8 do 12, za fluorirane ogljikovodike veljajo zahteve glede kvot na podlagi člena 16(1).

15.   V primerih iz točk 2(b), 4, 5(c), 7(b), (c) in (d), 8(b) do (e), 9(b) do (f), 11(c), 16, 17(a), (b) in (c) ter 19(a) in (b) Priloge IV se izdelek ali oprema označi z navedbo, da naj se uporablja le, kadar to zahtevajo varnostne zahteve oziroma nacionalni varnostni standardi. Te zahteve ali standarde je treba navesti na oznaki. V primerih iz točk 19 in 21 Priloge IV se izdelek ali oprema označi z navedbo, da se lahko uporablja le, kadar je to potrebno za medicinski namen, naveden na oznaki.

16.   Informacije iz odstavkov 3 in 5 se vključijo tudi v navodila za uporabo zadevnih izdelkov in opreme.

Pri izdelkih in opremi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz prilog I in II s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, se te informacije vključijo tudi v opise, ki se uporabljajo za oglaševanje.

17.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko oznak iz odstavka 1 in odstavkov 4 do 15 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

18.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo zahtev glede označevanja iz odstavkov 4 do 15 tega člena, kadar je to primerno zaradi komercialnega ali tehnološkega razvoja.

Člen 13

Nadzor uporabe

1.   Uporaba SF6 pri ulivanju magnezija in recikliranju zlitin pri ulivanju magnezija je prepovedana.

2.   Uporaba SF6 za polnjenje pnevmatik je prepovedana.

3.   Uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več za vzdrževanje ali servisiranje opreme za hlajenje, pri kateri količina hladilnega plina znaša 40 ton ekvivalenta CO2 ali več, je prepovedana. Od 1. januarja 2025 je uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več za vzdrževanje ali servisiranje kakršne koli opreme za hlajenje prepovedana.

Prepovedi iz prvega pododstavka se ne uporabljajo za vojaško opremo ali opremo, namenjeno za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C.

Prepovedi iz prvega pododstavka se do 1. januarja 2030 ne uporabljajo za naslednji kategoriji fluoriranih toplogrednih plinov:

(a)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili vsebniki, ki vsebujejo te pline, označeni v skladu s členom 12(7);

(b)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili zajeti iz take opreme; take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja.

Prepovedi iz prvega pododstavka se ne uporabljajo za opremo za hlajenje, za katero je bila odobrena izjema v skladu s členom 11(5).

4.   Od 1. januarja 2026 je uporaba fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več za vzdrževanje ali servisiranje opreme za klimatizacijo in toplotnih črpalk prepovedana.

Prepoved iz prvega pododstavka se do 1. januarja 2032 ne uporablja za naslednji kategoriji fluoriranih toplogrednih plinov:

(a)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za klimatizacijo in toplotnih črpalk, če so bili vsebniki, ki vsebujejo te pline, označeni v skladu s členom 12(7);

(b)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za klimatizacijo in toplotnih črpalk, če so bili ti plini zajeti iz take opreme; take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja.

5.   Od 1. januarja 2032 je uporaba fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več za vzdrževanje ali servisiranje nepremične opreme za hlajenje, razen ohlajevalnikov, prepovedana.

Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja za vojaško opremo ali opremo, namenjeno za hlajenje izdelkov na temperature pod –50 °C ali opremo, namenjeno za hlajenje jedrskih elektrarn.

Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja za naslednji kategoriji fluoriranih toplogrednih plinov:

(a)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe nepremične opreme za hlajenje, razen ohlajevalnikov, če so bili vsebniki, ki vsebujejo te pline, označeni v skladu s členom 12(7);

(b)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe nepremične opreme za hlajenje, razen ohlajevalnikov, če so bili taki plini zajeti iz take opreme; take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja.

6.   Komisija na podlagi utemeljene zahteve pristojnega organa države članice in ob upoštevanju ciljev te uredbe oceni razpoložljivost predelanih in recikliranih fluoriranih toplogrednih plinov, ki spadajo na področje uporabe odstavkov 4 in 5. Kadar ocena Komisije kaže na preverjeno pomanjkanje predelanega in recikliranega fluoriranega toplogrednega plina, lahko Komisija izjemoma z izvedbenimi akti za največ štiri leta odobri izjemo od prepovedi iz odstavka 4 ali 5, v potrebnem obsegu za odpravo ugotovljenega pomanjkanja.

7.   Od 1. januarja 2035 je uporaba SF6 za vzdrževanje ali servisiranje električne stikalne opreme prepovedana, če ni ta predelan ali recikliran, razen če se dokaže, da se predelani ali reciklirani SF6:

(a)

ne morejo uporabljati iz tehničnih razlogov ali

(b)

niso na voljo, kadar gre za nujno popravilo.

V takih primerih uporabnik pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji na zahtevo predloži dokaze, v katerih utemelji uporabo.

Ta odstavek se ne uporablja za vojaško opremo.

8.   Uporaba desflurana kot inhalacijskega anestetika je od 1. januarja 2026 prepovedana, razen kadar je taka uporaba nujno potrebna in se iz zdravstvenih razlogov ne sme uporabiti noben drug anestetik. Zdravstvena ustanova hrani dokaze o zdravstveni utemeljitvi in jih na zahtevo predloži pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

9.   Dajanje v uporabo naslednjih električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline v izolacijskem sredstvu ali sredstvu za prekinitev, je prepovedano, kot sledi:

(a)

od 1. januarja 2026 srednjenapetostni električni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo do vključno 24 kV;

(b)

od 1. januarja 2030 srednjenapetostni električni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo od več kot 24 kV do vključno 52 kV;

(c)

od 1. januarja 2028 visokonapetostni električni stikalni mehanizmi od 52 kV do vključno 145 kV in do vključno 50 kA za kratkostični tok s potencialom globalnega segrevanja 1 ali več;

(d)

od 1. januarja 2032 visokonapetostni električni stikalni mehanizmi z več kot 145 kV ali več kot 50 kA za kratkostični tok s potencialom globalnega segrevanja 1 ali več.

10.   Izločitev električnih stikalnih mehanizmov, ki obratujejo v Uniji, iz uporabe in poznejše dajanje teh električnih stikalnih mehanizmov v uporabo na drugem mestu v Uniji se za namene tega člena ne štejeta za dajanje v uporabo.

11.   Z odstopanjem od odstavka 9 je dajanje v uporabo električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo izolacijska sredstva ali sredstva za prekinitev s potencialom globalnega segrevanja, nižjim od 1 000, dovoljeno, če po postopku za oddajo javnega naročila, pri katerem se upoštevajo tehnične posebnosti opreme, potrebne za zadevno konkretno uporabo, nastopi eden od naslednjih primerov:

(a)

v prvih dveh letih po ustreznih datumih iz odstavka 9, točki (a) in (b), ni prejeta nobena ponudba ali so prejete samo ponudbe od enega proizvajalca električnih stikalnih mehanizmov, ki ponuja opremo z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev brez fluoriranih toplogrednih plinov;

(b)

v prvih dveh letih po ustreznih datumih iz odstavka 9, točki (c) in (d), ni prejeta nobena ponudba ali so prejete samo ponudbe od enega proizvajalca električnih stikalnih mehanizmov, ki ponuja opremo z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev s potencialom globalnega segrevanja, manjšim od ena;

(c)

po dveletnem obdobju iz točke (a) ni prejeta nobena ponudba od enega proizvajalca električnih stikalnih mehanizmov, ki ponuja opremo z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev brez fluoriranih toplogrednih plinov, ali

(d)

po dveletnem obdobju iz točke (b) ni prejeta nobena ponudba od enega proizvajalca električnih stikalnih mehanizmov, ki ponuja opremo z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev s potencialom globalnega segrevanja, manjšim od ena.

12.   Z odstopanjem od odstavka 11 je dajanje v uporabo električnih stikalnih mehanizmov z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev s potencialom globalnega segrevanja 1 000 ali več dovoljeno, če po postopku za oddajo javnega naročila, pri katerem se upoštevajo tehnične posebnosti opreme, potrebne za zadevno konkretno uporabo, ni prejeta nobena ponudba za električne stikalne mehanizme z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev s potencialom globalnega segrevanja, manjšim od 1 000.

13.   Odstavek 9 se ne uporablja za električne stikalne mehanizme, za katere je na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo iz Direktive 2009/125/ES ugotovljeno, da bi bile njihove emisije ekvivalenta CO2 med njihovim življenjskim ciklom nižje od emisij enakovredne opreme, ki izpolnjuje zadevne zahteve za okoljsko primerno zasnovo in bi bila skladna z omejitvami potenciala globalnega segrevanja v odstavku 9.

14.   Odstavek 9 se ne uporablja, kadar upravljavec lahko dokaže, da je bilo naročilo električnih stikalnih mehanizmov oddano pred 11. marcem 2024.

15.   Odstavek 9 se ne uporablja, kadar naprave za razširitev obstoječih električnih stikalnih mehanizmov, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline z nižjim potencialom globalnega segrevanja, kot ga imajo fluorirani toplogredni plini, ki se uporabljajo v obstoječih električnih stikalnih mehanizmih, niso združljive z obstoječimi električnimi stikalnimi mehanizmi in bi bilo zaradi uporabe teh naprav treba zamenjati vse obstoječe električne stikalne mehanizme.

16.   Kadar se uporablja odstopanje iz odstavkov 10, 11, 12, 13, 14 ali 15, upravljavec vsaj pet let hrani dokumentacijo, v kateri so navedeni dokazi za odstopanje, ter jo na zahtevo da na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

17.   Upravljavec ob uporabi odstopanja iz odstavkov 11, 12, 14 ali 15 obvesti pristojni organ v državi članici, v kateri se električni stikalni mehanizem da v uporabo.

18.   Lahko se vgradijo deli opreme zaradi popravila ali servisiranja obstoječih električnih stikalnih mehanizmov, če ne pride do spremembe vrste vsebovanega fluoriranega toplogrednega plina, ki bi povečala potencial uporabljenega fluoriranega toplogrednega plina za globalno segrevanje ali povečala količino fluoriranih toplogrednih plinov, vsebovanih v opremi.

19.   Prepove se dajanje v uporabo katere koli opreme ali uporaba katerega koli izdelka iz točk 2(b), 4, 5(c), 7(b), (c) in (d), 8(b) do (e), 9(b) do (f), 11(c), 17(c) in 19(b) Priloge IV po ustreznem datumu prepovedi iz navedenih točk, razen če upravljavec lahko dokaže, da:

(a)

zaradi ustreznih varnostnih zahtev na določeni lokaciji ni dovoljena namestitev opreme, v kateri se uporabljajo fluorirani toplogredni plini pod vrednostjo potenciala globalnega segrevanja, določeno v zadevnih prepovedih, ali

(b)

je bila oprema dana na trg pred ustreznim datumom prepovedi iz Priloge IV.

20.   Upravljavec hrani dokumentacijo, s katero se zagotavljajo dokazi iz odstavka 19, najmanj pet let ter jo na zahtevo da na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

POGLAVJE IV

Proizvodni načrt in zmanjševanje količine fluoriranih ogljikovodikov, danih na trg

Člen 14

Proizvodnja fluoriranih ogljikovodikov

1.   Za namene tega člena, člena 15 in Priloge V proizvodnja fluoriranih ogljikovodikov pomeni količino proizvedenih fluoriranih ogljikovodikov, od katere se odštejeta količina, uničena s tehnologijo, ki so jo odobrile pogodbenice Protokola, in količina, ki se v celoti uporabi kot surovina pri proizvodnji drugih kemikalij, vendar vključno s fluoriranimi ogljikovodiki, ki nastanejo kot stranski produkt, razen če niso zajeti ali če proizvajalec ta stranski produkt uniči v proizvodnem procesu ali po njem ali ga izroči drugemu podjetju v uničenje. Pri izračunu proizvodnje fluoriranih ogljikovodikov se ne upošteva nobena količina predelanih fluoriranih ogljikovodikov.

2.   Proizvodnja fluoriranih ogljikovodikov je dovoljena v obsegu, za katerega je Komisija proizvajalcem dodelila proizvodne pravice v skladu s tem členom.

3.   Pred 1. januarjem 2025 Komisija z izvedbenimi akti dodeli proizvodne pravice na podlagi Priloge V proizvajalcem, ki so v letu 2022 proizvajali fluorirane ogljikovodike, in sicer na podlagi podatkov, sporočenih na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 517/2014. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti na zahtevo pristojnega organa države članice spremeni izvedbene akte iz odstavka 3, da se proizvajalcem iz odstavka 3 ali drugim podjetjem s sedežem v Uniji dodelijo dodatne proizvodne pravice, razen če so presežene proizvodne omejitve države članice, določene v Protokolu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

5.   Če izvedbeni akt ne bo začel veljati pred 1. januarjem 2025, lahko proizvajalci še naprej proizvajajo fluorirane ogljikovodike brez dodelitve proizvodnih pravic. Fluorirani ogljikovodiki, proizvedeni v tem obdobju, se vštejejo v dodeljene proizvodne pravice, ko se te izdajo v skladu z izvedbenim aktom iz odstavka 3.

6.   Komisija tri leta po sprejetju izvedbenih aktov iz odstavka 3 in nato vsaka tri leta te akte pregleda in jih po potrebi spremeni ob upoštevanju sprememb proizvodnih pravic na podlagi člena 15 v predhodnem triletnem obdobju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 15

Prenos in odobritev proizvodnih pravic za industrijsko racionalizacijo

1.   Za industrijsko racionalizacijo v državi članici lahko proizvajalci svoje proizvodne pravice v celoti ali delno prenesejo na katero koli drugo podjetje v zadevni državi članici, če se upoštevajo obračunske ravni proizvodnje pogodbenic Protokola. Prenose odobrijo Komisija in ustrezni pristojni organi, izvedejo pa se prek portala o F-plinih.

2.   Za industrijsko racionalizacijo med državami članicami lahko Komisija v dogovoru s pristojnim organom države članice, v kateri ima proizvajalec zadevno proizvodnjo, in pristojnim organom države članice, v kateri so na voljo obračunske ravni proizvodnje, določene v Protokolu, prek portala o F-plinih temu proizvajalcu dovoli, da ob upoštevanju pogojev, določenih v Protokolu, svoje proizvodne pravice iz člena 14(3) preseže za določeno količino.

3.   Komisija lahko v dogovoru s pristojnim organom države članice, v kateri ima proizvajalec zadevno proizvodnjo, in pristojnim organom zadevne tretje države pogodbenice dovoli proizvajalcu, da proizvodne pravice iz člena 14 združi z obračunskimi ravnmi proizvodnje, ki so proizvajalcu v tretji državi pogodbenici v skladu s Protokolom in nacionalnim pravom tega proizvajalca dovoljene za industrijsko racionalizacijo s tretjo državo pogodbenico, če skupna proizvodnja obeh proizvajalcev ne preseže obračunske ravni proizvodnje obeh pogodbenic Protokola in se spoštuje ustrezno nacionalno pravo.

Člen 16

Zmanjševanje količine fluoriranih ogljikovodikov, danih na trg

1.   Dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg je dovoljeno le v obsegu, v katerem je Komisija proizvajalcem in uvoznikom dodelila kvote v skladu s členom 17.

Proizvajalci in uvozniki, ki dajo fluorirane ogljikovodike na trg, ne smejo preseči kvot, ki so jim na voljo v trenutku dajanja na trg.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za fluorirane ogljikovodike, ki:

(a)

so v Unijo uvoženi za uničenje;

(b)

jih proizvajalec uporablja kot surovino ali ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetjem za uporabo kot surovine;

(c)

jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju za izvoz iz Unije in niso vsebovani v izdelkih ali opremi, kadar ti fluorirani ogljikovodiki pozneje pred izvozom niso dani na voljo kateri koli drugi osebi iz Unije;

(d)

jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi za uporabo v vojaški opremi;

(e)

jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju, ki jih uporablja za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo odstavka 2 in izključitev fluoriranih ogljikovodikov iz zahteve glede kvot iz odstavka 1 v skladu s sklepi pogodbenic Protokola.

4.   Komisija lahko izjemoma na podlagi utemeljene zahteve pristojnega organa države članice in ob upoštevanju ciljev te uredbe ter glede na vse podatke, ki jih predloži Evropska agencija za zdravila, z izvedbenimi akti za največ štiri leta odobri izvzetje, s katerim se iz zahteve glede kvot iz odstavka 1 izvzamejo fluorirani ogljikovodiki, namenjeni uporabi za posebne namene ali posebne kategorije izdelkov ali opreme, kadar se v zahtevi dokaže, da:

(a)

za navedene posebne namene, izdelke ali opremo ni na voljo alternativ ali jih iz tehničnih ali varnostnih razlogov ali tveganja za javno zdravje ni mogoče uporabiti ter

(b)

zadostne dobave fluoriranih ogljikovodikov ni mogoče zagotoviti brez nesorazmernih stroškov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

5.   Za emisije fluoriranih ogljikovodikov med proizvodnjo se šteje, da so dane na trg v letu, v katerem nastanejo.

6.   Ta člen ter členi 17, 20 do 29 in 31 se uporabljajo tudi za fluorirane ogljikovodike v industrijskih zmeseh poliolov.

Člen 17

Določitev referenčnih vrednosti in dodeljevanje kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg

1.   Komisija do 31. oktobra 2024 in nato vsaj vsaka tri leta določi referenčne vrednosti za proizvajalce in uvoznike v skladu s Prilogo VII za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg.

Komisija te referenčne vrednosti določi za vse proizvajalce in uvoznike, ki so v preteklih treh letih dajali na trg fluorirane ogljikovodike, in sicer z izvedbenim aktom, ki določa referenčne vrednosti za vse proizvajalce in uvoznike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

2.   Proizvajalec ali uvoznik lahko Komisijo uradno obvesti o trajnem nasledstvu ali pridobitvi dela njegovega poslovanja, ki je pomemben za ta člen, kar ima za posledico spremembo dodelitve njegovih referenčnih vrednosti in referenčnih vrednosti njegovega pravnega naslednika.

Komisija lahko v ta namen zahteva ustrezno dokumentacijo. Prilagojene referenčne vrednosti so dostopne na portalu o F-plinih.

3.   Proizvajalci in uvozniki lahko do 1. junija 2024 in do 1. aprila 2027 ter nato vsaj vsaka tri leta prek portala o F-plinih podajo izjavo glede prejemanja kvot iz rezerve iz Priloge VIII.

4.   Komisija do 31. decembra 2024 in nato vsako leto na podlagi Priloge VIII vsakemu proizvajalcu in uvozniku dodeli kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg. Proizvajalci in uvozniki so o kvotah uradno obveščeni prek portala o F-plinih.

5.   Dodelitve kvot so pogojene s plačilom dolgovanega zneska, ki znaša tri eure za vsako tono ekvivalenta CO2 kvote, ki se dodeli. Proizvajalci in uvozniki so prek portala o F-plinih uradno obveščeni o skupnem dolgovanem znesku za izračunano največjo dodelitev kvot za naslednje koledarsko leto in o roku za plačilo. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobne ureditve za plačilo dolgovanega zneska. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Proizvajalci in uvozniki lahko plačajo le del izračunane največje dodelitve kvot, ki jim je ponujena. V takem primeru se tem proizvajalcem in uvoznikom dodelijo kvote, ki ustrezajo plačilu, izvedenem do poteka roka iz prvega pododstavka.

Komisija do 31. decembra 2027 kvote, za katere plačilo ni bilo izvedeno do določenega roka, brezplačno prerazporedi samo k tistim proizvajalcem in uvoznikom, ki so plačali skupni dolgovani znesek za njihovo izračunano največjo dodelitev kvot iz prvega pododstavka in ki so podali izjavo iz odstavka 3. Ta prerazporeditev se izvede na podlagi deleža, ki ga ima vsak proizvajalec ali uvoznik v vsoti celotnih največjih izračunanih kvot, ki se tem proizvajalcem in uvoznikom ponudijo in jih v celoti plačajo. Od 1. januarja 2028 se kvote, za katere plačilo ni bilo izvedeno v določenem roku, ukinejo.

Komisija je pooblaščena, da ne dodeli v celoti največje količine iz Priloge VII ali da dodeli dodatne kvote kot izredne ukrepe zaradi težav pri izvajanju v obdobju dodeljevanja.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo odstavka 5 tega člena glede dolgovanih zneskov za dodelitev kvot in mehanizma za dodelitev preostalih kvot, da se izravna inflacija.

7.   Komisija vsako leto ali pogosteje na podlagi utemeljene zahteve pristojnega organa države članice, po posvetovanju z ustreznimi deležniki, oceni učinek, ki ga ima sistem postopnega zmanjševanja kvot iz Priloge VII na trg toplotnih črpalk Unije, pri čemer upošteva ustrezne dejavnike, zlasti razvoj cen fluoriranih toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge I, stopnjo rasti toplotnih črpalk, ki še vedno potrebujejo take pline, uveljavljanje alternativne tehnologije na trgu in stanje ciljne stopnje uvajanja toplotnih črpalk iz načrta REPowerEU. Komisija ugotovitve teh ocen vključi v ustrezno letno poročilo o dejavnostih na področju podnebnih ukrepov.

Kadar je iz ocene razvidno, da je prišlo do hudega pomanjkanja fluoriranih toplogrednih plinov iz oddelka 1 Priloge I za potrebe uvajanja toplotnih črpalk, kar bi lahko ogrozilo doseganje ciljev REPowerEU glede uvajanja toplotnih črpalk, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 32 za spremembo Priloge VII, da se poleg kvot iz Priloge VII omogoči dajanje na trg količine fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I do 4 410 247 ton ekvivalenta CO2 na leto za obdobje 2025–2026 in do 1 425 536 ton ekvivalenta CO2 na leto za obdobje 2027–2029.

Kadar Komisija sprejme delegirani akt iz drugega pododstavka tega člena, se dodatne kvote razdelijo proizvajalcem in uvoznikom, ki so v preteklem letu na podlagi člena 26 poročali o uporabi toplotnih črpalk kot eni od glavnih kategorij uporabe, v katerih se snov uporablja, na zahtevo, predloženo prek portala o F-plinih.

8.   Prihodki, ustvarjeni z zneskom za dodelitev kvot, pomenijo zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Ti prihodki se namenijo programu LIFE in razdelku 7 večletnega finančnega okvira (Evropska javna uprava) za kritje stroškov zunanjega osebja, ki se ukvarja z upravljanjem dodeljevanja kvot, informacijskimi storitvami in sistemi izdajanja dovoljenj za namene izvajanja te uredbe ter za zagotavljanje skladnosti s Protokolom. Prihodki, ki se uporabijo za kritje teh stroškov, ne presegajo najvišjega letnega zneska 3 milijonov EUR. Vsi prihodki, ki ostanejo po kritju teh stroškov, se vključijo v splošni proračun Unije.

Člen 18

Pogoji za registracijo in prejemanje dodelitev kvot

1.   Kvote se dodelijo samo proizvajalcem ali uvoznikom, ki imajo sedež v Uniji ali so imenovali edinega zastopnika s sedežem v Uniji, ki prevzame polno odgovornost za skladnost s to uredbo in z zahtevami iz naslova II Uredbe (ES) št. 1907/2006. Edini zastopnik je lahko isti kot tisti, ki je imenovan na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2.   Samo proizvajalci in uvozniki, ki imajo tri zaporedna leta pred obdobjem dodelitve kvot izkušnje s trgovanjem s kemikalijami ali servisiranjem opreme za hlajenje, klimatizacijo ali opreme za zaščito pred požarom ali toplotnih črpalk, lahko na podlagi člena 17(4) predložijo izjavo iz člena 17(3) ali prejmejo dodelitev kvot na tej podlagi. Proizvajalci in uvozniki Komisiji na zahtevo predložijo dokaze v zvezi s tem.

3.   Proizvajalci in uvozniki za registracijo na portalu o F-plinih navedejo fizični naslov, na katerem se podjetje nahaja in posluje. Na istem fizičnem naslovu se registrira samo eno podjetje.

Za namene predložitve izjave o kvotah na podlagi člena 17(3) in prejemanja dodelitve kvot na podlagi člena 17(4) ter za določitev referenčnih vrednosti na podlagi člena 17(1) se vsa podjetja, ki imajo istega dejanskega lastnika, štejejo za eno samo podjetje. Samo to eno podjetje, ki je na portalu o F-plinih registrirano prvo, razen če dejanski lastnik ne navede drugače, je upravičeno do referenčne vrednosti na podlagi člena 17(1) in do dodelitve kvot na podlagi člena 17(4).

Člen 19

Izdelki ali oprema, predhodno napolnjeni s fluoriranimi ogljikovodiki

1.   Oprema za hlajenje in klimatizacijo, toplotne črpalke ter inhalatorji z določenim odmerkom, predhodno napolnjeni s snovmi, navedenimi v oddelku 1 Priloge I, se lahko dajejo na trg samo, če so bile te snovi, s katerimi so bili predhodno napolnjeni izdelki ali oprema, upoštevane v sistemu kvot iz tega poglavja.

Prepoved iz prvega pododstavka se za take inhalatorje z določenim odmerkom uporablja od 1. januarja 2025.

2.   Pri dajanju predhodno napolnjenih izdelkov ali opreme iz odstavka 1 na trg proizvajalci in uvozniki teh izdelkov ali opreme zagotovijo, da je skladnost z odstavkom 1 v celoti dokumentirana, in v ta namen podajo izjavo o skladnosti.

Proizvajalci in uvozniki izdelkov ali opreme z izdajo izjave o skladnosti prevzamejo odgovornost za skladnost s tem odstavkom in odstavkom 1.

Proizvajalci in uvozniki izdelkov ali opreme hranijo to dokumentacijo in izjavo o skladnosti še vsaj pet let, odkar so bili ti izdelki ali oprema dani na trg, ter ju na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu zadevne države članice ali Komisiji.

3.   Kadar fluorirani ogljikovodiki, vsebovani v izdelkih ali opremi iz odstavka 1, niso bili dani na trg pred polnjenjem izdelkov ali opreme, uvozniki teh izdelkov ali opreme zagotovijo, da do 30. aprila 2025 in nato vsako leto za predhodno koledarsko leto neodvisni revizor, registriran na portalu o F-plinih, na sprejemljivi ravni zagotovila potrdi točnost dokumentacije, izjavo o skladnosti in verodostojnost njihovega poročila na podlagi člena 26(7).

Neodvisni revizor mora biti:

(a)

akreditiran na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (27) ali

(b)

akreditiran za preverjanje finančnih izkazov v skladu z zakonodajo zadevne države članice.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne ureditve v zvezi z izjavo o skladnosti iz odstavka 2, preverjanjem, ki ga opravi neodvisni revizor, in akreditacijo revizorjev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

5.   Uvoznik izdelkov ali opreme iz odstavka 1, ki nima sedeža v Uniji, imenuje edinega zastopnika s sedežem v Uniji, ki prevzame vso odgovornost za skladnost s to uredbo. Edini zastopnik je lahko isti kot tisti, ki je imenovan na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

6.   Ta člen se ne uporablja za podjetja, ki dajo v izdelkih ali opremi iz odstavka 1 na leto na trg količino fluoriranih ogljikovodikov, ki znaša manj kot 10 ton ekvivalenta CO2.

Člen 20

Portal o F-plinih

1.   Komisija vzpostavi elektronski sistem za upravljanje sistema kvot, zahtev glede izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz ter obveznosti poročanja o fluoriranih toplogrednih plinih (v nadaljnjem besedilu: portal o F-plinih) in zagotovi njegovo delovanje.

2.   Komisija zagotovi medsebojno povezavo portala o F-plinih in okolja enotnega okenca EU za carino prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2022/2399.

3.   Države članice za izmenjavo informacij s portalom o F-plinih zagotovijo medsebojno povezavo svojih nacionalnih okolij enotnega okenca za carino in EU CSW-CERTEX.

4.   Podjetja se morajo veljavno registrirati na portalu o F-plinih pred opravljanjem katere koli od naslednjih dejavnosti:

(a)

uvoz ali izvoz fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, razen v primeru začasne hrambe, kakor je opredeljeno v členu 5, točka 17, Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)

predložitev izjave na podlagi člena 17(3);

(c)

prejem dodelitve kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg v skladu s členom 17(4) ali izvedba ali prejem prenosa kvot v skladu s členom 21(1) ali izdaja ali prejem odobritve uporabe kvot v skladu s členom 21(2) ali prenos te odobritve uporabe kvot v skladu s členom 21(3);

(d)

dobavo ali prejem fluoriranih ogljikovodikov za namene iz člena 16(2), točke (a) do (e);

(e)

izvajanje vseh drugih dejavnosti, za katere se zahteva poročanje v skladu s členom 26;

(f)

prejem proizvodnih pravic na podlagi člena 14 ter izvedbo ali prejem prenosa in odobritve proizvodnih pravic iz člena 15;

(g)

preverjanje poročil iz člena 19(3) in člena 26(8).

Registracija na portalu o F-plinih je veljavna šele, ko jo Komisija potrdi in dokler je Komisija ne zadrži ali prekliče ali je podjetje ne umakne.

5.   Veljavna registracija na portalu o F-plinih ob uvozu ali izvozu pomeni dovoljenje, ki se zahteva v skladu s členom 22.

6.   Komisija v potrebnem obsegu z izvedbenimi akti pojasni pravila za registracijo na portalu o F-plinih, da se zagotovita nemoteno delovanje portala o F-plinih in združljivost z okoljem enotnega okenca EU za carino. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

7.   Pristojni organi, vključno s carinskimi organi, držav članic imajo dostop do portala o F-plinih, da se omogoči izvajanje ustreznih zahtev in kontrol. Carinskim organom se dostop do portala o F-plinih zagotovi v okolju enotnega okenca EU za carino.

Pristojni organi držav članic in Komisija zagotovijo zaupnost podatkov, vključenih v portal o F-plinih.

Komisija najpozneje tri mesece po zaključku dodelitve za dano leto objavi naslednje:

(a)

seznam imetnikov kvot;

(b)

seznam podjetij, za katera veljajo zahteve glede poročanja iz člena 26.

8.   Vse zahteve proizvajalcev in uvoznikov za popravke informacij, ki so jih evidentirali na portalu o F-plinih, v zvezi s prenosi kvot iz člena 21(1), odobritvami uporabe kvot iz člena 21(2) ali prenosi odobritev iz člena 21(3) se s soglasjem vseh podjetij, vključenih v transakcijo, sporočijo Komisiji brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu evidentiranja prenosa kvot ali odobritve uporabe kvot oziroma prenosa odobritve, kot je ustrezno. Zahteva se podkrepi z dokazi, da gre za administrativno napako.

Ne glede na prvi pododstavek se zahteve za popravke podatkov, ki negativno vplivajo na pravice drugih proizvajalcev in uvoznikov, ki niso vključeni v osnovno transakcijo, zavrnejo.

Člen 21

Prenos kvot in odobritev uporabe kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg v uvoženi opremi

1.   Vsak proizvajalec ali uvoznik, za katerega je bila določena referenčna vrednost na podlagi člena 17(1), lahko na portalu o F-plinih svojo dodelitev kvot na podlagi člena 17(4) za vse količine ali njihov del prenese na drugega proizvajalca ali uvoznika v Uniji ali na drugega proizvajalca ali uvoznika, ki ga v Uniji zastopa edini zastopnik iz člena 18(1).

Kvote, ki se prenesejo na podlagi prvega pododstavka, se drugič več ne morejo prenesti.

2.   Vsak proizvajalec ali uvoznik, za katerega je bila določena referenčna vrednost na podlagi člena 17(1), lahko na portalu o F-plinih podjetju v Uniji ali podjetju, ki ga v Uniji zastopa edini zastopnik iz člena 19(5), odobri uporabo vseh ali dela kvot za namen uvoza predhodno napolnjene opreme iz člena 19.

Šteje se, da je pooblastilni proizvajalec ali uvoznik dal zadevne količine fluoriranih ogljikovodikov na trg v trenutku odobritve.

3.   Vsako podjetje, ki prejme odobritev, lahko to odobritev uporabe kvot, prejeto v skladu z odstavkom 2, na portalu o F-plinih prenese na podjetje za uvoz predhodno napolnjene opreme iz člena 19. Prenesena odobritev se drugič več ne more prenesti.

4.   Prenosi kvot, odobritve uporabe kvot in prenosi odobritev, izvedeni na portalu o F-plinih, so veljavni le, če jih podjetje, ki jih prejme, sprejme prek portala o F-plinih.

POGLAVJE V

Trgovina

Člen 22

Uvoz in izvoz

1.   Za uvoz in izvoz fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki te pline vsebujejo ali jih potrebujejo za svoje delovanje, se carinskim organom predloži veljavno dovoljenje, ki ga izda Komisija na podlagi člena 20(4) in (5), razen v primeru začasne hrambe.

Ta odstavek 1 se ne uporablja za izdelke in opremo, ki so osebni predmeti.

2.   Fluorirani toplogredni plini, uvoženi v Unijo, se štejejo za čiste pline.

3.   Od 12. marca 2025 je prepovedan izvoz pen, tehničnih aerosolov, nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter nepremičnih toplotnih črpalk iz Priloge IV, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 1 000 ali več.

Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja za vojaško opremo ali izdelke in opremo, ki se lahko dajo na trg v Uniji v skladu s Prilogo IV.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko Komisija v izjemnih primerih na podlagi utemeljene zahteve pristojnega organa zadevne države članice in ob upoštevanju ciljev te uredbe z izvedbenimi akti odobri izvoz izdelkov in opreme iz odstavka 3, kadar se dokaže, da bi prepoved izvoza glede na gospodarski pomen in pričakovano preostalo življenjsko dobo navedenega blaga pomenila nesorazmerno breme za izvoznika. Tak izvoz je dovoljen le, če je v skladu z nacionalnim pravom namembne države.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

5.   Podjetja, ki imajo sedež v Uniji, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da izvoz opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk ne krši uvoznih omejitev, ki jih je država uvoznica sporočila na podlagi Protokola.

Člen 23

Trgovinske kontrole

1.   Carinski organi in organi za nadzor trga izvršujejo prepovedi in druge omejitve iz te uredbe v zvezi z uvozom in izvozom.

2.   Za namene sprostitve v prosti promet mora biti v carinski deklaraciji kot uvoznik navedeno podjetje, ki ima kvote ali odobritev uporabe kvot na podlagi te uredbe in je registrirano na portalu o F-plinih na podlagi člena 20.

Za namene uvoza, razen za sprostitev v prosti promet, mora biti v carinski deklaraciji kot deklarant navedeno podjetje, ki je registrirano na portalu o F-plinih na podlagi člena 20 in je imetnik dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, razen če pride do prenosa pravic in obveznosti na podlagi člena 218 Uredbe (EU) št. 952/2013, da se drugi osebi omogoči, da postane deklarant. V primeru postopka tranzita mora biti imetnik postopka podjetje, ki ima kvote ali odobritev uporabe kvot na podlagi te uredbe.

Za namene izvoza mora biti v carinski deklaraciji kot izvoznik navedeno podjetje, registrirano na portalu o F-plinih na podlagi člena 20.

3.   V primerih uvoza fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki te pline vsebujejo ali jih potrebujejo za svoje delovanje, uvoznik, ali kadar uvoznik ni na voljo, deklarant, naveden v carinski deklaraciji ali deklaraciji za začasno hrambo, v primerih izvoza pa izvoznik, naveden v carinski deklaraciji, carinskim organom v carinski deklaraciji po potrebi navede naslednje informacije:

(a)

identifikacijsko številko registracije na portalu o F-plinih;

(b)

registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številko EORI);

(c)

neto maso plinov v vsebnikih ter plinov, ki jih vsebujejo izdelki in oprema ali njihovi deli;

(d)

oznako blaga, pod katero je blago uvrščeno;

(e)

tone ekvivalenta CO2 plinov v vsebnikih in plinov, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema ter njihovi deli.

4.   Carinski organi zlasti preverijo, ali ima v primerih sprostitve v prosti promet uvoznik, naveden v carinski deklaraciji, kvote ali odobritev uporabe kvot, ki se zahteva na podlagi te uredbe, preden blago sprostijo v prosti promet. Carinski organi zagotovijo, da je v primerih uvoza uvoznik, naveden v carinski deklaraciji, ali kadar uvoznik ni na voljo, deklarant, v primerih izvoza pa izvoznik, naveden v carinski deklaraciji, registriran na portalu o F-plinih na podlagi člena 20.

5.   Kadar je ustrezno, carinski organi prek okolja enotnega okenca EU za carino sporočijo informacije o carinjenju blaga na portalu o F-plinih.

6.   Uvozniki fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in iz oddelka 1 Priloge II v povratnih vsebnikih dajo carinskim organom ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet na voljo izjavo o skladnosti iz člena 11(4), vključno z dokazi o vzpostavljenih ureditvah za vrnitev vsebnika zaradi ponovnega polnjenja.

7.   Uvozniki fluoriranih toplogrednih plinov dajo carinskim organom ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet na voljo dokaze iz člena 4(6).

8.   Izjava o skladnosti in dokumentacija iz člena 19(2) se carinskim organom dasta na voljo ob predložitvi carinske deklaracije v zvezi s sprostitvijo v prosti promet.

9.   Carinski organi pri izvajanju kontrol na podlagi analize tveganja v kontekstu carinskega sistema za obvladovanje tveganja ter v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 952/2013 preverijo skladnost s pravili o uvozu in izvozu iz te uredbe. Pri tej analizi tveganja se upoštevajo zlasti vse razpoložljive informacije o verjetnosti nezakonite trgovine s fluoriranimi toplogrednimi plini in zgodovina skladnosti zadevnega podjetja.

10.   Carinski organ na podlagi analize tveganja pri izvajanju fizičnih carinskih kontrol snovi, izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba, pri uvozu in izvozu preveri zlasti:

(a)

ali predloženo blago ustreza blagu, opisanemu v dovoljenju in carinski deklaraciji;

(b)

ali za predloženi izdelek ali opremo ne veljajo prepovedi iz člena 11(1) in (3);

(c)

ali je to blago pred sprostitvijo v prosti promet ustrezno označeno v skladu s členom 12.

Uvoznik ali, kadar uvoznik ni na voljo, deklarant, ali izvoznik, kot je ustrezno, da med kontrolami dovoljenje na voljo carinskim organom v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 952/2013.

11.   Carinski organi ali organi za nadzor trga sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo poskuse uvoza ali izvoza snovi, izdelkov in opreme, zajetih s to uredbo, ki jim še ni bil dovoljen vstop na območje ali izstop z njega.

12.   Carinski organi odvzamejo ali zasežejo nepovratne vsebnike iz člena 11(3), drugi pododstavek, točka (a), te uredbe, ki so prepovedani s to uredbo, za odstranitev z uničenjem v skladu s členoma 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013 ali o tem obvestijo pristojne organe, da zagotovijo odvzem in zaseg takih vsebnikov za odstranitev z uničenjem. Organi za nadzor trga take vsebnike tudi umaknejo ali odpokličejo s trga v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2019/1020.

V drugih primerih nezakonitega uvoza, nadaljnje dobave ali izvoza, izvedenega v nasprotju s to uredbo, ki niso navedeni v prvem pododstavku, zlasti kadar so fluorirani toplogredni plini iz oddelka 1 Priloge I, dani na trg v vsebnikih ali vsebovani v izdelkih in opremi, s čimer se kršijo zahteve glede kvot in odobritev iz te uredbe, lahko carinski organi ali organi za nadzor trga sprejmejo alternativne ukrepe. Taki ukrepi lahko vključujejo dražbo, če je poznejše dajanje na trg v skladu s to uredbo.

Izvoz fluoriranih toplogrednih plinov, navedenih v oddelku 1 Prilogi I, za katere je bila neskladnost ugotovljena po njihovi sprostitvi v prosti promet, je prepovedan.

13.   Države članice imenujejo ali odobrijo carinske urade ali druge kraje ter določijo pot do teh uradov in krajev v skladu s členoma 135 in 267 Uredbe (EU) št. 952/2013 za predložitev fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I ter izdelkov in opreme iz člena 19 te uredbe carinskim organom ob njihovem vstopu na carinsko območje Unije ali ob izstopu z njega. Kontrole v skladu z nacionalnimi pravili izvajajo osebje carinskega urada ali druge pooblaščene osebe, ki so seznanjeni z zadevami, povezanimi s preprečevanjem nezakonitih dejavnosti iz te uredbe, in imajo dostop do primerne opreme za izvajanje ustreznih fizičnih kontrol na podlagi analize tveganja.

Samo imenovani ali odobreni carinski uradi ali drugi kraji iz prvega pododstavka so pooblaščeni, da začnejo ali končajo postopek tranzita za pline in izdelke ali opremo, ki jih zajema ta uredba.

Člen 24

Ukrepi za spremljanje nezakonite trgovine

1.   Na podlagi rednega spremljanja trgovine s fluoriranimi toplogrednimi plini in ocene morebitnih tveganj nezakonite trgovine, povezanih s prometom fluoriranih toplogrednih plinov, ter izdelkov in opreme, ki te pline vsebujejo ali jih potrebujejo za svoje delovanje, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za:

(a)

dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, ki jih morajo pristojni organi držav članic upoštevati pri izvajanju pregledov v skladu s členom 29, da se ugotovi, ali podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe;

(b)

dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev, ki jih je treba preveriti pri spremljanju, v skladu s členom 23, fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki te pline vsebujejo ali jih potrebujejo za svoje delovanje, ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku, vključno s postopkom carinskega skladiščenja ali proste cone, ali v tranzitu prek carinskega območja Unije;

(c)

spremembo te uredbe z dodajanjem metodologij sledenja za fluorirane toplogredne pline, dane na trg, da bi v skladu s členom 22 spremljali uvoz in izvoz fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki te pline vsebujejo ali jih potrebujejo za svoje delovanje, ki so v začasni hrambi ali v carinskem postopku.

2.   Komisija pri sprejemanju delegiranega akta na podlagi odstavka 1 upošteva okoljske koristi in socialno-ekonomske učinke metodologije, ki se določi v skladu s točkami (a), (b) in (c) navedenega odstavka.

Člen 25

Trgovina z državami ali organizacijami za regionalno gospodarsko povezovanje in območji, ki jih Protokol ne zajema

1.   Uvoz fluoriranih ogljikovodikov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane ogljikovodike ali te pline potrebujejo za svoje delovanje, iz katere koli države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki se ni strinjala, da so zanjo zavezujoče določbe Protokola, ki se uporablja za te pline, in izvoz teh plinov vanjo sta od 1. januarja 2028 prepovedana.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, ki se uporabljajo za sprostitev v prosti promet ter izvoz izdelkov in opreme, uvoženih iz katere koli države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1 ali izvoženih vanje, ki so bili proizvedeni z uporabo fluoriranih ogljikovodikov, vendar ne vsebujejo plinov, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot fluorirane ogljikovodike, ter pravil o opredelitvi takih izdelkov in opreme. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov upošteva ustrezne odločitve, ki jih sprejmejo pogodbenice Protokola, v zvezi s pravili o opredelitvi takih izdelkov in opreme pa morebitne tehnične nasvete, ki jih pogodbenice Protokola redno dobivajo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri trgovino s fluoriranimi ogljikovodiki in izdelki ter opremo, ki vsebuje fluorirane ogljikovodike ali te pline potrebuje za svoje delovanje ali ki je proizvedena z enim ali več takimi plini, s katero koli državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1, če je na zasedanju pogodbenic Protokola na podlagi člena 4(8) Protokola ugotovljeno, da država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje v celoti upošteva Protokol in je predložila podatke, ki to izkazujejo, kot je določeno v členu 7 Protokola. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

4.   Ob upoštevanju odločitev, ki jih sprejmejo pogodbenice Protokola, kot je navedeno v odstavku 2, se odstavek 1 uporablja za območja, ki jih Protokol ne zajema, na enak način, kot se take odločitve uporabljajo za države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v smislu odstavka 1.

5.   Kadar organi območja, ki ga Protokol ne zajema, v celoti upoštevajo Protokol in so predložili podatke, ki to izkazujejo, kot je določeno v členu 7 Protokola, lahko Komisija z izvedbenimi akti odloči, da se nekatere ali vse določbe odstavka 1 tega člena v zvezi s tem območjem ne uporabljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

POGLAVJE VI

Sporočanje in zbiranje podatkov o emisijah

Člen 26

Poročanje podjetij

1.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsak proizvajalec, uvoznik in izvoznik, ki je v predhodnem koledarskem letu proizvajal, uvažal ali izvažal fluorirane ogljikovodike ali količine drugih fluoriranih toplogrednih plinov, ki presegajo 1 metrično tono ali 100 ton ekvivalenta CO2, Komisiji sporoči podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto. Ta odstavek se uporablja tudi za vsa podjetja, ki prejemajo kvote na podlagi člena 21(1).

Do 31. marca 2024 in nato vsako leto vsak proizvajalec ali uvoznik, ki so mu bile dodeljene kvote na podlagi člena 17(4) ali so mu bile prenešene kvote na podlagi člena 21(1), vendar v predhodnem koledarskem letu ni dal na trg nobene količine fluoriranih ogljikovodikov, poroča Komisiji s predložitvijo poročila, v katerem navede vrednost „nič“.

2.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu uničilo fluorirane ogljikovodike ali količine drugih fluoriranih toplogrednih plinov, ki presegajo 1 metrično tono ali 100 ton ekvivalenta CO2, Komisiji sporoči podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto.

3.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu kot surovino uporabilo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I v količini, ki znaša 1 000 ton ekvivalenta CO2 ali več, Komisiji sporoči podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto.

4.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki je v predhodnem koledarskem letu dalo na trg fluorirane toplogredne pline v količini, ki znaša 10 ton ali več ekvivalenta CO2, ali druge fluorirane toplogredne pline v količini, ki znaša 100 ton ali več ekvivalenta CO2, v izdelkih ali opremi, sporoči Komisiji podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto.

5.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki je prejelo kakršno koli količino fluoriranih ogljikovodikov iz člena 16(2), sporoči Komisiji podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto.

Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsak proizvajalec ali uvoznik, ki je dal na trg fluorirane ogljikovodike za proizvodnjo inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, sporoči Komisiji podatke iz Priloge IX. Proizvajalci takih inhalatorjev z določenim odmerkom Komisiji sporočijo podatke iz Priloge IX za prejete fluorirane ogljikovodike.

6.   Do 31. marca 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki je predelalo količine fluoriranih toplogrednih plinov, ki presegajo 1 metrično tono ali 100 ton ekvivalenta CO2, sporoči Komisiji podatke iz Priloge IX za vsako od teh snovi za zadevno koledarsko leto.

7.   Do 30. aprila 2025 in nato vsako leto vsak uvoznik opreme, ki je dal na trg predhodno napolnjeno opremo iz člena 19, ki vsebuje fluorirane ogljikovodike, katerih količina znaša najmanj 1 000 ton ekvivalenta CO2, in kadar ti fluorirani ogljikovodiki niso bili dani na trg pred polnjenjem opreme, predloži Komisiji poročilo o preverjanju, izdano na podlagi člena 19(3).

8.   Do 30. aprila 2025 in nato vsako leto vsako podjetje, ki na podlagi odstavka 1 sporoči, da je v preteklem koledarskem letu dalo na trg fluorirane ogljikovodike, katerih količina znaša 1 000 ton ali več ekvivalenta CO2, poleg tega zagotovi, da verodostojnost njegovega poročila na sprejemljivi ravni zagotovila potrdi neodvisni revizor. Revizor mora biti registriran na portalu o F-plinih in akreditiran:

(a)

na podlagi Direktive 2003/87/ES ali

(b)

za preverjanje finančnih izkazov v skladu z zakonodajo zadevne države članice.

Transakcije iz člena 16(2), točka (c), se preverijo ne glede na vključene količine.

Komisija lahko od podjetja zahteva, da zagotovi, da neodvisni revizor na sprejemljivi ravni zagotovila potrdi verodostojnost njegovega poročila ne glede na vključene količine, kadar je to potrebno za potrditev skladnosti podjetja s to uredbo.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobnosti preverjanja poročil in akreditacije revizorjev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

9.   Vse poročanje in preverjanje iz tega člena se izvede na portalu o F-plinih.

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko predložitve poročil iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 27

Zbiranje podatkov o emisijah

Države članice vzpostavijo sisteme poročanja za zadevne sektorje iz te uredbe, da bi pridobile podatke o emisijah.

Države članice omogočijo evidentiranje informacij, zbranih v skladu s členom 7, v centraliziranem elektronskem sistemu, kadar je to primerno.

Komisija lahko pripravi smernice, ki jih bodo države članice uporabile za oblikovanje centraliziranega elektronskega sistema.

POGLAVJE VII

Izvrševanje

Člen 28

Sodelovanje in izmenjava informacij

1.   Kadar je potrebno zaradi zagotovitve skladnosti s to uredbo, pristojni organi vsake države članice, vključno s carinskimi organi, organi za nadzor trga, okoljskimi organi in katerim koli drugim pristojnim organom, ki opravlja inšpekcijske naloge, sodelujejo med seboj, s pristojnimi organi drugih držav članic, s Komisijo ter po potrebi z upravnimi organi tretjih držav.

Kadar je za zagotovitev pravilnega izvajanja carinskega sistema za obvladovanje tveganja potrebno sodelovanje s carinskimi organi, pristojni organi držav članic carinskim organom zagotovijo vse potrebne informacije v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013.

2.   Kadar carinski organi, organi za nadzor trga ali kateri koli drug pristojni organ države članice odkrije kršitev te uredbe, ta pristojni organ uradno obvesti okoljski organ ali, če to ni ustrezno, kateri koli drug organ, odgovoren za izvrševanje kazni v skladu s členom 31.

3.   Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi učinkovito dostopajo do vseh informacij, potrebnih za izvrševanje te uredbe, in si jih medsebojno izmenjujejo. Te informacije vključujejo podatke, povezane s carino, informacije o lastništvu in finančnem stanju, morebitne kršitve okoljskega prava ter podatke, evidentirane na portalu o F-plinih.

Informacije iz prvega pododstavka se po potrebi dajo na voljo tudi pristojnim organom drugih držav članic in Komisiji, da se zagotovi izvrševanje te uredbe. Pristojni organi nemudoma obvestijo Komisijo o kršitvah člena 16(1).

4.   Pristojni organi opozorijo pristojne organe drugih držav članic, kadar odkrijejo kršitev te uredbe, ki bi lahko vplivala na več kot eno državo članico. Pristojni organi zlasti obvestijo pristojne organe drugih držav članic, kadar na trgu odkrijejo zadevni izdelek, ki ni v skladu s to uredbo, da se omogoči njegov odvzem, zaseg, umik ali odpoklic s trga za odstranitev.

Za izmenjavo informacij, povezanih s carinskim tveganjem, se uporabi carinski sistem za obvladovanje tveganja.

Carinski organi si izmenjujejo tudi vse ustrezne informacije v zvezi s kršitvami te uredbe v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (28) ter po potrebi zaprosijo za pomoč druge države članice in Komisijo.

Člen 29

Obveznost izvajanja pregledov

1.   Pristojni organi držav članic izvajajo preglede, da ugotovijo, ali podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe.

2.   Pregledi se izvajajo na podlagi pristopa, ki temelji na oceni tveganja, pri čemer se upoštevajo zlasti skladnost podjetij v preteklosti, tveganje neskladnosti določenega izdelka s to uredbo in vse druge ustrezne informacije, prejete od Komisije, carinskih organov, organov za nadzor trga, okoljskih organov in drugih organov z inšpekcijskimi nalogami držav članic ali pristojnih organov tretjih držav.

Pristojni organi držav članic izvedejo preglede tudi, kadar imajo dokaze ali druge ustrezne informacije, tudi na podlagi utemeljenih pomislekov tretjih oseb ali Komisije, v zvezi z morebitno neskladnostjo s to uredbo.

3.   Pregledi iz odstavkov 1 in 2 vključujejo:

(a)

obiske obratov na kraju samem, ki se izvajajo dovolj pogosto ter vključujejo preverjanje ustrezne dokumentacije in opreme, ter

(b)

preglede spletnih platform na podlagi tega odstavka.

Kadar spletna platforma, ki spada na področje uporabe poglavja III, oddelek 4, Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta (29), omogoča sklepanje pogodb na daljavo s podjetji, ki ponujajo fluorirane toplogredne pline ali izdelke in opremo, ki vsebujejo take pline, pristojni organi držav članic brez poseganja v navedeno uredbo preverijo, ali podjetje, fluorirani toplogrednimi plini, izdelki ali oprema izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo in ustrezne pristojne organe iz člena 49 Uredbe (EU) 2022/2065 ter z njimi sodelujejo za namene zagotavljanja skladnosti z navedeno uredbo.

Pregledi se izvajajo brez predhodnega opozorila podjetju, razen kadar je predhodno obvestilo potrebno, da se zagotovi učinkovitost pregleda. Države članice zagotovijo, da podjetja pristojnim organom zagotovijo vso potrebno pomoč, da lahko ti organi izvedejo preglede, določene v tem členu.

4.   Pristojni organi držav članic vodijo evidence o pregledih, v katerih so navedeni zlasti njihova narava in rezultati, ter o ukrepih, sprejetih v primeru neskladnosti. Evidenca vseh pregledov se hrani vsaj pet let.

5.   Država članica lahko na zahtevo druge države članice opravi preglede ali druge uradne preiskave podjetij, za katera se sumi, da se ukvarjajo z nezakonitim prometom plinov, izdelkov ali opreme, ki jih zajema ta uredba, in ki poslujejo na ozemlju zadevne države članice. Državo članico, ki je podala zahtevo, se obvesti o rezultatu pregleda ali preiskave.

6.   Komisija lahko pri izvajanju nalog, določenih s to uredbo, zahteva vse potrebne informacije od pristojnih organov držav članic in podjetij. Ko Komisija zahteva podatke od podjetja, hkrati posreduje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na ozemlju katere je sedež tega podjetja.

7.   Komisija sprejme primerne ukrepe za spodbujanje ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med pristojnimi organi držav članic ter med temi pristojnimi organi in Komisijo. Komisija sprejme primerne ukrepe, da zavaruje zaupnost podatkov, pridobljenih na podlagi tega člena.

Člen 30

Prijava kršitev in zaščita oseb, ki prijavijo take kršitve

Za prijavo kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, se uporablja Direktiva (EU) 2019/1937.

POGLAVJE VIII

Kazni, posvetovalni forum, postopek v odboru in izvajanje pooblastila

Člen 31

Kazni

1.   Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30) države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Države članice pred 1. januarjem 2026 o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembah, ki nanje vpliva.

2.   Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter se določijo ob ustreznem upoštevanju naslednjega, kot je primerno:

(a)

narave in resnosti kršitve;

(b)

prebivalstva ali okolja, ki ga je prizadela kršitev, ob upoštevanju potrebe po doseganju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja;

(c)

vseh predhodnih kršitev te uredbe s strani odgovornega podjetja;

(d)

finančnega položaja odgovornega podjetja.

3.   Kazni zajemajo:

(a)

upravne denarne kazni v skladu z odstavkom 4; vendar lahko države članice poleg ali namesto tega uporabijo kazenske sankcije, če so enako učinkovite, sorazmerne in odvračilne kot upravne denarne kazni;

(b)

zaplembo ali zaseg ali umik ali odstranitev s trga ali odvzem nezakonito pridobljenega blaga s strani pristojnih organov držav članic;

(c)

začasno prepoved uporabe, proizvodnje, uvoza, izvoza ali dajanja na trg, fluoriranih toplogrednih plinov ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, v primeru hude kršitve ali ponavljajočih se kršitev.

4.   Upravne denarne kazni iz odstavka 3, točka (a), morajo biti sorazmerne z okoljsko škodo, kadar je to ustrezno, ter odgovornim osebam dejansko odvzeti gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami. Višina upravnih denarnih kazni se postopoma zvišuje za ponavljajoče se kršitve.

V primeru nezakonite proizvodnje, uvoza, izvoza, dajanja na trg ali uporabe fluoriranih toplogrednih plinov ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te pline, je najvišji znesek upravne denarne kazni vsaj petkratnik tržne vrednosti zadevnih plinov ali izdelkov in opreme. Kadar se take kršitve v petletnem obdobju ponovijo, je najvišji znesek upravne denarne kazni vsaj osemkratnik tržne vrednosti zadevnih plinov ali izdelkov in opreme.

5.   Poleg kazni iz odstavka 1 se lahko podjetjem, ki so presegla kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, dodeljene v skladu s členom 17(4) ali prenesene nanje v skladu s členom 21(1), dodelijo le zmanjšane kvote za obdobje dodelitve po ugotovljeni prekoračitvi.

Zmanjšanje se izračuna kot 200 % zneska, za katerega so bile kvote presežene. Če znesek zmanjšanja presega znesek, ki naj bi bil v skladu s členom 17(4) dodeljen kot kvote za obdobje dodelitve po ugotovljenem preseganju, se kvote za navedeno obdobje ne dodelijo, kvote za naslednja obdobja dodelitve pa se zmanjšajo, dokler ni odštet celoten znesek. Zmanjšanja se evidentirajo v portalu o F-plinih.

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(12), člena 12(18), člena 16(3), člena 17(6), člena 24(1), člena 25(2), člena 35(1) in člena 35(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 11. marca 2024.

3.   Prenos pooblastila iz člena 8(12), člena 12(18), člena 16(3), člena 17(6), člena 24(1), člena 25(2), člena 35(1) in člena 35(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(12), člena 12(18), člena 16(3), člena 17(6), člena 24(1), člena 25(2), člena 35(1) in člena 35(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Posvetovalni forum

Komisija ustanovi posvetovalni forum za zagotavljanje nasvetov in strokovnega znanja v zvezi z izvajanjem te uredbe. Komisija pripravi poslovnik posvetovalnega foruma in ga objavi. Posvetovalni forum bi moral po potrebi vključiti Evropsko agencijo za zdravila.

Člen 34

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor za fluorirane toplogredne pline. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE IX

Prehodne in končne določbe

Člen 35

Pregled

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo prilog I, II, III in VI v zvezi s potencialom globalnega segrevanja tam navedenih plinov, kadar je to potrebno glede na nova ocenjevalna poročila, ki jih sprejme Medvladni panel za podnebne spremembe, ali nova poročila znanstvene skupine za presojo Protokola.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo seznamov plinov iz prilog I, II in III, kadar znanstvena skupina za presojo ali drug enako vpliven organ ugotovi, da taki plini pomembno vplivajo na podnebje, in kadar se taki plini izvažajo, uvažajo, proizvajajo ali dajejo na trg v znatnih količinah.

3.   Komisija do 1. julija 2027 objavi poročilo, v katerem oceni, ali obstajajo stroškovno učinkovite, tehnično izvedljive, energetsko učinkovite in zanesljive alternative za zamenjavo fluoriranih toplogrednih plinov v mobilni opremi za hlajenje in mobilni opremi za klimatizacijo ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog za spremembo seznama iz Priloge IV.

4.   Komisija do 1. julija 2028 objavi poročilo o oceni učinka te uredbe na zdravstveni sektor, zlasti na razpoložljivost inhalatorjev z določenim odmerkom za dobavo farmacevtskih učinkovin, ter o vplivu hladilne opreme, ki se uporablja v povezavi z baterijami, na trg.

5.   Komisija do 1. januarja 2030 objavi poročilo o učinkih te uredbe.

Poročilo vsebuje oceno:

(a)

ali obstajajo stroškovno učinkovite, tehnično izvedljive, energetsko učinkovite, dovolj razpoložljive in zanesljive alternative, ki omogočajo zamenjavo fluoriranih toplogrednih plinov v izdelkih in opremi iz Priloge IV, za katere veljajo prepovedi, ki se v času ocenjevanja še niso začele uporabljati, zlasti v izdelkih in opremi, za katere veljajo popolne prepovedi fluoriranih toplogrednih plinov, vključno z deljenimi klimatskimi napravami in toplotnimi črpalkami;

(b)

mednarodnega razvoja, pomembnega za sektor ladijskega prometa, in morebitne razširitve področja uporabe zahtev glede zadrževanja na fluorirane toplogredne pline, vsebovane v opremi za hlajenje in klimatizacijo ladij;

(c)

morebitne razširitve področja uporabe prepovedi izvoza iz člena 22(3), med drugim ob upoštevanju morebitne povečane svetovne razpoložljivosti izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline z nizkim potencialom globalnega segrevanja, ali naravnih alternativ ter razvoja dogodkov v okviru Protokola;

(d)

morebitne vključitve fluoriranih ogljikovodikov v zahteve glede kvot iz člena 16(1) za namene iz člena 16(2), zlasti ogljikovodikov, ki jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju, ki jih uporablja za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov;

(e)

tveganja prekomernega zmanjšanja konkurence na trgu zaradi prepovedi in z njimi povezanih izjem na podlagi člena 13(9), zlasti tistih glede visokonapetostnih električnih stikalnih mehanizmov nad 145 kV ali več kot 50 kA za kratkostični tok.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog, ki lahko vključuje spremembe Priloge IV.

6.   Komisija pred 1. januarjem 2040 pregleda potrebe po fluoriranih ogljikovodikih v sektorjih, v katerih se še vedno uporabljajo, in postopno odpravo kvot fluoriranih ogljikovodikov iz Priloge VII za leto 2050, zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja, razpoložljivosti alternativ fluoriranim ogljikovodikom za ustrezno uporabo in podnebnih ciljev Unije. Po potrebi pregled spremlja zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

7.   Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, ustanovljen na podlagi člena 10a Uredbe (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (31), lahko na lastno pobudo zagotavlja znanstveno svetovanje in izdaja poročila o skladnosti te uredbe s cilji Uredbe (EU) 2021/1119 in z mednarodnimi zavezami Unije v okviru Pariškega sporazuma.

Člen 36

Sprememba Direktive (EU) 2019/1937

V delu I, oddelek E, točka 2, Priloge k Direktivi (EU) 2019/1937 se doda naslednja točka:

„(vi)

Uredba (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. februarja 2024 o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (U L, 2024/573, 20.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/573/oj).“.

Člen 37

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Uredba (EU) št. 517/2014 se razveljavi.

2.   Člen 12 Uredbe (EU) št. 517/2014, kot je v veljavi 10. marca 2024 se še naprej uporablja do 31. decembra 2024.

3.   Člen 14(2), drugi pododstavek, in člen 19 Uredbe (EU) št. 517/2014, kot je v veljavi 10. marca 2024, se še naprej uporablja za poročevalsko obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.

4.   Kvote, dodeljene v skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) št. 517/2014, ostanejo veljavne za namene skladnosti s to uredbo. Izvzetje fluoriranih ogljikovodikov iz člena 15(2), drugi pododstavek, točka (f), Uredbe (EU) št. 517/2014 se uporablja do 31. decembra 2024.

5.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12 in člen 17(5) se začneta uporabljati od 1. januarja 2025.

Člen 20(2), člen 20(3) in člen 23(5) se uporabljajo od 3. marca 2025 za sprostitev v prosti promet iz člena 201 Uredbe (EU) št. 952/2013 ter za vse druge uvozne postopke in izvoz.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 7. februarja 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

H. LAHBIB


(1)   UL C 365, 23.9.2022, str. 44.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. januarja 2024.

(3)  Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(4)  Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).

(5)   UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(6)  Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).

(7)  Sklep Sveta (EU) 2017/1541 z dne 17. julija 2017 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, kigalijske spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 236, 14.9.2017, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(9)  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38).

(10)  Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

(11)  Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

(12)  Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).

(13)  Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).

(14)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(15)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(16)  Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(17)  Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(18)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(19)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(20)   UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(21)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(22)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(23)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(24)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(25)  Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12).

(26)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(27)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(28)  Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(29)  Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

(30)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(31)  Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (UL L 126, 21.5.2009, str. 13).


PRILOGA I

Fluorirani toplogredni plini iz člena 2, točka (a) (1)– fluorirani ogljikovodiki, perfluorirani ogljikovodiki in druge fluorirane spojine

Snov

GWP (2)

GWP za 20 let (3) zgolj informativno

Industrijsko poimenovanje

Kemijsko ime

(splošno ime)

Kemijska formula

Oddelek 1: fluorirani ogljikovodiki (HFC)

HFC-23

trifluorometan (fluoroform)

CHF3

14 800

12 400

HFC-32

difluorometan

CH2F2

675

2 690

HFC-41

fluorometan (metil fluorid)

CH3F

92

485

HFC-125

pentafluoroetan

CHF2CF3

3 500

6 740

HFC-134

1,1,2,2-tetrafluoroetan

CHF2CHF2

1 100

3 900

HFC-134a

1,1,1,2-tetrafluoroetan

CH2FCF3

1 430

4 140

HFC-143

1,1,2-trifluoroetan

CH2FCHF2

353

1 300

HFC-143a

1,1,1-trifluoroetan

CH3CF3

4 470

7 840

HFC-152

1,2-difluoroetan

CH2FCH2F

53

77,6

HFC-152a

1,1-difluoroetan

CH3CHF2

124

591

HFC-161

fluoroetan (etil fluorid)

CH3CH2F

12

17,4

HFC-227ea

1,1,1,2,3,3,3-heptafluoropropan

CF3CHFCF3

3 220

5 850

HFC-236cb

1,1,1,2,2,3-heksafluoropropan

CH2FCF2CF3

1 340

3 750

HFC-236ea

1,1,1,2,3,3-heksafluoropropan

CHF2CHFCF3

1 370

4 420

HFC-236fa

1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan

CF3CH2CF3

9 810

7 450

HFC-245ca

1,1,2,2,3-pentafluoropropan

CH2FCF2CHF2

693

2 680

HFC-245fa

1,1,1,3,3-pentafluoropropan

CHF2CH2CF3

1 030

3 170

HFC-365mfc

1,1,1,3,3-pentafluorobutan

CF3CH2CF2CH3

794

2 920

HFC-43-10mee

1,1,1,2,2,3,4,5,5,5-dekafluoropentan

CF3CHFCHFCF2CF3

1 640

3 960


Snov

GWP 100 (4)

GWP 20 (4)

Industrijsko poimenovanje

Kemijsko ime (splošno ime)

Kemijska formula

Oddelek 2: perfluorirani ogljikovodiki (PFC)

PFC-14

tetrafluorometan

(perfluorometan, ogljikov tetrafluorid)

CF4

7 380

5 300

PFC-116

heksafluoroetan (perfluoroetan)

C2F6

12 400

8 940

PFC-218

oktafluoropropan

(perfluoropropan)

C3F8

9 290

6 770

PFC-3-1-10 (R-31-10)

dekafluorobutan

(perfluorobutan)

C4F10

10 000

7 300

PFC-4-1-12 (R-41-12)

dodekafluoropentan

(perfluoropentan)

C5F12

9 220

6 680

PFC-5-1-14 (R-51-14)

tetradekafluoroheksan

(perfluoroheksan)

CF3CF2CF2CF2CF2CF3

8 620

6 260

PFC-c-318

oktafluorociklobutan

(perfluorociklobutan)

c-C4F8

10 200

7 400

PFC-9-1-18 (R-91-18)

perfluorodekalin

C10F18

7 480

5 480

PFC-4-1-14 (R-41-14)

perfluoro-2-metilpentan

CF3CFCF3CF2CF2CF3

(i-C6F14)

7 370  (5)

 (*1)

Oddelek 3: druge (per)fluorirane spojine in fluorirani nitrili

 

žveplov heksafluorid

SF6

24 300

18 200

 

heptafluoroisobutironitril (2,3,3,3-tetrafluoro-2-(trifluorometil)-propannitril)

Iso-C3F7CN

2 750

4 580


(1)  Glede člena 2, točka (a), se zmesi, ki vsebujejo snovi iz te priloge, štejejo za fluorirane toplogredne pline, zajete v tej uredbi.

(2)  Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(3)  Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(4)  Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(5)  Droste idr. (2019). Trends and Emissions of Six Perfluorocarbons in the Northern and Southern Hemisphere. Atmospheric Chemistry and Physics (Trendi in emisije šestih perfluoriranih ogljikovodikov na severni in južni polobli. Atmosferska kemija in fizika). https://acp.copernicus.org/preprints/acp-2019-873/acp-2019-873.pdf.

(*1)  Potencial globalnega segrevanja še ni znan.


PRILOGA II

Fluorirani toplogredni plini iz člena 2, točka (a) (1)– nenasičeni (kloro)fluoroogljikovodiki, fluorirane spojine, ki se uporabljajo kot inhalacijski anestetiki, ter druge fluorirane snovi.

Snov

GWP (2)

GWP za 20 let (2) zgolj informativno

Splošno ime/industrijsko poimenovanje

Kemijska formula

Oddelek 1: nenasičeni (kloro)fluoroogljikovodiki

HCFC-1224yd

CF3CF=CHCl

0,06  (3)

 (*1)

trans–1,2 -difluoroetilen (HFC-1132) in izomeri

CHF=CHF

>1

 (*1)

1,1-difluoroetilen (HFC-1132a)

CH2=CF2

0,052

0,189

1,1,1,2,3,4,5,5,5 (ali 1,1,1,3,4,4,5,5,5)-nonafluoro-4 (ali 2)-(trifluorometil)pent-2-en

CF3CF=CFCFCF3CF3

ali

CF3CF3C=CFCF2CF3

1  (4)

 (*1)

HFC-1234yf

CF3CF = CH2

0,501

1,81

HFC-1234ze in izomeri

CHF = CHCF3

1,37

4,94

HFC-1336mzz(E)

(E)-CF3CH = CHCF3

17,9

64,3

HFC-1336mzz(Z)

(Z)-CF3CH = CHCF3

2,08

7,48

HCFC-1233zd in izomeri

CF3CH = CHCl

3,88

14

HCFC-1233xf

CF3CCl = CH2

1  (4)

 (*1)

Oddelek 2: fluorirane snovi, ki se uporabljajo kot inhalacijski anestetiki

HFE-347mmz1 (sevofluran) in izomeri

(CF3)2CHOCH2F

195

702

HCFE-235ca2 (enfluran) in izomeri

CHF2OCF2CHFCl

654

2 320

HCFE-235da2 (izofluran) in izomeri

CHF2OCHClCF3

539

1 930

HFE-236ea2 (desfluran) in izomeri

CHF2OCHFCF3

2 590

7 020

Oddelek 3: druge fluorirane snovi

dušikov trifluorid

NF3

17 400

13 400

sulfuril fluorid

SO2F2

4 630

7 510


(1)  V skladu s členom 2, točka (a), se zmesi, ki vsebujejo snovi iz te priloge, štejejo za fluorirane toplogredne pline, zajete v tej uredbi.

(2)  Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(3)  Tokuhashi, K., T. Uchimaru, K. Takizawa, & S. Kondo (2018): Rate Constants for the Reactions of OH Radical with the (E)/(Z) Isomers of CF3CF=CHCl and CHF2CF=CHCl. The Journal of Physical Chemistry A 122:3120–3127 (Hitrostne konstante za reakcije OH radikala z (E)/(Z) izomeroma CF3CF=CHCl and CHF2CF=CHCl. Časopis za fizikalno kemijo A 122:3120–3127).

(*1)  Potencial globalnega segrevanja še ni znan.

(4)  Privzeta vrednost, potencial globalnega segrevanja še ni znan.


PRILOGA III

Fluorirani toplogredni plini iz člena 2, točka (a) (1) – fluorirani etri, ketoni in alkoholi ter druge fluorirane spojine

Snov

GWP (2)

GWP za 20 let (2) zgolj informativno

Splošno ime/industrijsko poimenovanje

Kemijska formula

Oddelek 1: fluorirani etri, ketoni in alkoholi

HFE-125

CHF2OCF3

14 300

13 500

HFE-134 (HG-00)

CHF2OCHF2

6 630

12 700

HFE-143a

CH3OCF3

616

2 170

HFE-245cb2

CH3OCF2CF3

747

2 630

HFE-245fa2

CHF2OCH2CF3

878

3 060

HFE-254cb2

CH3OCF2CHF2

328

1 180

HFE-347 mcc3 (HFE-7000)

CH3OCF2CF2CF3

576

2 020

HFE-347pcf2

CHF2CF2OCH2CF3

980

3 370

HFE-356pcc3

CH3OCF2CF2CHF2

277

995

HFE-449s1 (HFE-7100)

C4F9OCH3

460

1 620

HFE-569sf2 (HFE-7200)

C4F9OC2H5

60,7

219

HFE-7300

(CF3)2CFCFOC2H5CF2CF2CF3

405

1 420

n-HFE-7100

CF3CF2CF2CF2OCH3

544

1 920

i-HFE-7100

(CF3)2CFCF2OCH3

437

1 540

i-HFE-7200

(CF3)2CFCF2OCH2CH3

34,3

124

HFE-43-10pcccl24 (Η-Galden 1040x) HG-11

CHF2OCF2OC2F4OCHF2

3 220

8 720

HFE-236cal2 (HG-10)

CHF2OCF2OCHF2

6 060

11 700

HFE-338pccl3 (HG-01)

CHF2OCF2CF2OCHF2

3 320

9 180

HFE-347mmyl

(CF3)2CFOCH3

392

1 400

2,2,3,3,3 -pentafluoropentan-1-ol

CF3CF2CH2OH

34,3

123

1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan-2-ol

(CF3)2CHOH

206

742

HFE-227ea

CF3CHFOCF3

7 520

9 800

HFE-236fa

CF3CH2OCF3

1 100

3 670

HFE-245fal

CHF2CH2OCF3

934

3 170

HFE 263mf

CF3CH2OCH3

2,06

7,43

HFE-329 mcc2

CHF2CF2OCF2CF3

3 770

7 550

HFE-338 mcf2

CF3CH2OCF2CF3

1 040

3 460

HFE-338mmzl

(CF3)2CHOCHF2

3 040

6 500

HFE-347 mcf2

CHF2CH2OCF2CF3

963

3 270

HFE-356 mec3

CH3OCF2CHFCF3

264

949

HFE-356mm1

(CF3)2CHOCH3

8,13

29,3

HFE-356pcf2

CHF2CH2OCF2CHF2

831

2 870

HFE-356pcf3

CHF2OCH2CF2CHF2

484

1 730

HFE 365 mcf3

CF3CF2CH2OCH3

1,6

5,77

HFE-374pc2

CHF2CF2OCH2CH3

12,5

45

2,2,3,3,4,4,5,5-oktafluorociklopentan-1-ol

- (CF2)4CH (OH)-

13,6

49,1

1,1,1,3,4,4,4-heptafluoro-3-(trifluorometil)butan-2-on

CF3C(O)CF(CF3)2

0,29  (3)

 (*1)

perfluoropolimetilisopropil-eter (PFPMIE)

CF3OCF(CF3)CF2OCF2OCF3

10 300

7 750

petrofluor(2-metil-3-pentanon) (1,1,1,2,2,4,5,5,5-nonafluoro-4-(trifluorometil)pentan-3-on)

CF3CF2C(O)CF(CF3)2

0,114

0,441

Oddelek 2: druge fluorirane spojine

trifluorometil žveplov pentafluorid

SF5CF3

18 500

13 900

perfluorociklopropan

c-C3F6

9 200  (4)

6 850  (4)

perfluorotributilamin (PFTBA, FC43)

C12F27N

8 490

6 340

perfluoro-N-metilmorfolin

C5F11NO

8 800  (5)

 (*1)

perfluorotripropilamin

C9F21N

9 030

6 750


(1)  V skladu s členom 2, točka (a), se zmesi, ki vsebujejo snovi iz te priloge, štejejo za fluorirane toplogredne pline, zajete v tej uredbi.

(2)  Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(3)  Ren idr. (2019). Atmospheric Fate and Impact of Perfluorinated Butanone and Pentanone. Environ. Sci. Technol. (Atmosferska usoda in vpliv perfluoriranega butanona in pentanona, Okolj. znan. tehnol.) 2019, 53, 15, 8862–8871.

(*1)  Podatki še niso znani.

(4)  WMO idr. (2018). Scientific Assessment of Ozone Depletion (Znanstvena ocena tanjšanja ozonskega plašča).

(5)  Registracijska dokumentacija REACH: https://echa.europa.eu/registration-dossier/-/registered-dossier/10075/5/1.


PRILOGA IV

Prepovedi dajanja na trg iz člena 11(1)

Izdelki in oprema

Datum prepovedi

(1)

Prazni, delno polni ali polni nepovratni vsebniki za fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, ki se uporabljajo pri servisiranju, vzdrževanju ali polnjenju opreme za hlajenje, klimatizacijo ali toplotne črpalke, v protipožarnih sistemih ali električnih stikalnih mehanizmih ali kot topila.

4. julij 2007

 

 

NEPREMIČNA OPREMA ZA HLAJENJE

(2)

Gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki:

(a)

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več;

1. januar 2015

(b)

ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če morajo izpolnjevati varnostne standarde na mestu uporabe.

1. januar 2026

(3)

Hladilniki in zamrzovalniki za komercialno uporabo (samostojna oprema):

(a)

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več;

1. januar 2020

(b)

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več;

1. januar 2022

(c)

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več.

1. januar 2025

(4)

Vsa samostojna oprema za hlajenje, razen ohlajevalnikov, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne standarde na mestu uporabe.

1. januar 2025

(5)

Oprema za hlajenje, razen ohlajevalnikov in opreme iz točk 4 in 6, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje:

(a)

HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod –50 °C;

1. januar 2020

(b)

fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod –50 °C;

1. januar 2025

(c)

fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če so potrebni za izpolnjevanje varnostnih zahtev na mestu uporabe.

1. januar 2030

(6)

Centralizirani hladilni sistemi multipack za komercialno uporabo z nazivno močjo 40 kW ali več, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen v primarnih hladilnih krogotokih v kaskadnih sistemih, kjer je dovoljena uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 1 500 .

1. januar 2022

NEPREMIČNI OHLAJEVALNIKI

(7)

Ohlajevalniki, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo:

(a)

HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod –50 °C;

1. januar 2020

(b)

fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več za ohlajevalnike z nazivno močjo do vključno 12 kW, razen če so potrebni za izpolnjevanje varnostnih zahtev na mestu uporabe;

1. januar 2027

(c)

fluorirane toplogredne pline za ohlajevalnike z nazivno močjo do vključno 12 kW, razen če so potrebni za izpolnjevanje varnostnih zahtev na mestu uporabe;

1. januar 2032

(d)

fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 750 za ohlajevalnike z močjo nad 12 kW, razen če so potrebni za izpolnjevanje varnostnih zahtev na mestu uporabe.

1. januar 2027

NEPREMIČNA OPREMA ZA KLIMATIZACIJO IN NEPREMIČNE TOPLOTNE ČRPALKE

(8)

Samostojna oprema za klimatizacijo ali toplotne črpalke, razen ohlajevalnikov, ki je:

(a)

priključna sobna oprema za klimatizacijo, ki jo lahko končni uporabnik premika med različnimi prostori in vsebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več;

1. januar 2020

(b)

priključna sobna oprema za klimatizacijo, oprema za klimatizacijo v enem kosu, druga samostojna oprema za klimatizacijo in samostojne toplotne črpalke z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če je to potrebno za izpolnjevanje varnostnih zahtev. Če varnostne zahteve na mestu uporabe ne bi omogočale uporabe fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja pod 150, je mejna vrednost potenciala globalnega segrevanja 750;

1. januar 2027

(c)

priključna sobna oprema za klimatizacijo, oprema za klimatizacijo v enem kosu, druga samostojna oprema za klimatizacijo in samostojne toplotne črpalke z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če je to potrebno za izpolnjevanje varnostnih zahtev. Če varnostne zahteve na mestu uporabe ne bi omogočale uporabe alternativ fluoriranim toplogrednim plinom, je mejna vrednost potenciala globalnega segrevanja 750;

1. januar 2032

 

(d)

oprema za klimatizacijo v enem kosu in druga samostojna oprema za klimatizacijo in toplotne črpalke z nazivno močjo več kot 12kW, vendar ne več kot 50 kW, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če je to potrebno za izpolnjevanje varnostnih zahtev. Če varnostne zahteve na mestu uporabe ne bi dovoljevale uporabe fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja pod 150, je mejna vrednost potenciala globalnega segrevanja 750;

1. januar 2027

(e)

druga samostojna oprema za klimatizacijo in toplotne črpalke, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne standarde. Če varnostne zahteve na mestu uporabe ne bi dovoljevale uporabe fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja pod 150, je mejna vrednost potenciala globalnega segrevanja 750.

1. januar 2030

(9)

Večdelna oprema za klimatizacijo ali toplotne črpalke (1):

(a)

enojni sistemi, ki vsebujejo manj kot 3 kg fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I in vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več;

1. januar 2025

(b)

večdelni sistemi zrak-voda z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe;

1. januar 2027

(c)

večdelni sistemi zrak-zrak z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe;

1. januar 2029

(d)

večdelni sistemi z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe;

1. januar 2035

 

(e)

večdelni sistemi z nazivno močjo več kot 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe;

1. januar 2029

(f)

večdelni sistemi z nazivno močjo več kot 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe.

1. januar 2033

DRUGI IZDELKI IN OPREMA

(10)

Odprti sistemi z neposrednim izparevanjem, ki vsebujejo HFC in PFC kot hladilna sredstva.

 

4. julij 2007

(11)

Oprema za zaščito pred požarom:

(a)

ki vsebuje PFC;

4. julij 2007

(b)

ki vsebuje HFC-23;

1. januar 2016

(c)

ki vsebuje ali potrebuje druge fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, razen kadar mora ta oprema izpolnjevati varnostne zahteve na mestu uporabe.

1. januar 2025

(12)

Okna za uporabo v gospodinjstvu, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I.

4. julij 2007

(13)

Druga okna, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I.

4. julij 2008

(14)

Obutev, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I.

4. julij 2006

(15)

Pnevmatike, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I.

4. julij 2007

(16)

Enokomponentne pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo te pene izpolnjevati nacionalne varnostne standarde.

4. julij 2008

(17)

Pene:

(a)

ekstrudirani polistiren (XPS) s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde;

1. januar 2020

(b)

pene, ki niso ekstrudirani polistiren (XPS), ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde;

1. januar 2023

(c)

pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če morajo izpolnjevati varnostne zahteve.

1. januar 2033

(18)

Aerosolni razpršilci, ki se dajejo v promet in so namenjeni za prodajo javnosti za zabavo in dekoracijo, kakor so navedeni v točki 40 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in signalne hupe, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več.

4. julij 2009

(19)

Tehnični aerosoli:

(a)

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde ali kadar se uporabljajo za medicinske namene;

1. januar 2018

(b)

ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če morajo izpolnjevati nacionalne varnostne zahteve ali kadar se uporabljajo za medicinske namene.

1. januar 2030

(20)

Izdelki za osebno nego (tj. rahle pene, tekočine ali razpršila), ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline.

1. januar 2025

(21)

Oprema, ki se uporablja za hlajenje kože in vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen če se uporablja za medicinske namene.

1. januar 2025

Točka 1 se uporablja za nepovratne vsebnike, in sicer za:

(a)

vsebnike, ki jih ni mogoče ponovno napolniti brez prilagoditve za ta namen, ter

(b)

vsebnike, ki bi jih bilo mogoče ponovno napolniti, vendar so uvoženi ali dani na trg kot vsebniki, ki jih ni mogoče vrniti za ponovno polnjenje.


(1)  Za namene tega pravilnika se šteje, da sta fiksna dvokanalna toplotna črpalka in klimatska oprema večdelni (kategorija št. 9) in zanju veljajo iste zahteve.


PRILOGA V

Proizvodne pravice za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg

Proizvodne pravice za fluorirane ogljikovodike, izražene v tonah ekvivalentov CO2, iz člena 14(3) so za vsakega proizvajalca izračunane, kot sledi:

(a)

za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2028 60 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013;

(b)

za obdobje od 1. januarja 2029 do 31. decembra 2033 30 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013;

(c)

za obdobje od 1. januarja 2034 do 31. decembra 2035 20 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013;

(d)

za obdobje od 1. januarja 2036 in naprej 15 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013.


PRILOGA VI

Metoda izračuna potenciala globalnega segrevanja iz člena 3, točka 1, za zmesi

Potencial globalnega segrevanja (GWP) zmesi se izračuna kot tehtano povprečje, izračunano iz vsote frakcij teže posameznih snovi, pomnoženih z njihovimi potenciali globalnega segrevanja, razen če je navedeno drugače, vključno s snovmi, ki niso fluorirani toplogredni plini.

Σ (snov X % × GWP) + (snov Y % × GWP) + … (snov N % × GWP), pri čemer % pomeni delež po teži z dovoljenim odstopanjem +/–1 % po teži.

Na primer: če uporabimo formulo za zmes plinov, ki sestoji iz 60 % dimetil etra, 10 % HFC-152a in 30 % izobutana, dobimo naslednje:

 

Σ (60 % × 1) + (10 % × 124) + (30 % × 0)

 

Skupaj GWP = 13,0

Za izračun potenciala globalnega segrevanja zmesi se uporabi potencial globalnega segrevanja naslednjih nefluoriranih snovi. Za druge snovi, ki niso navedene v tej prilogi, se uporablja privzeta vrednost 0. Za izračun potenciala globalnega segrevanja so pomembni samo dopustni sestavni deli, ki imajo na splošno enako funkcijo.

Snov

GWP 100 (1)

Splošno ime

Industrijsko poimenovanje

Kemijska formula

metan

 

CH4

27,9

dušikov oksid

 

N2O

273

dimetil eter

 

CH3OCH3

1  (2)

metilen klorid

 

CH2C12

11,2

metil klorid

 

CH3C1

5,54

kloroform

 

CHC13

20,6

etan

R-170

CH3CH3

0,437

propan

R-290

CH3CH2CH3

0,02

butan

R-600

CH3CH2CH2CH3

0,006

izobutan

R-600a

CH(CH3)2CH3

0  (3)

pentan

R-601

CH3CH2CH2CH2CH3

0  (3)

izopentan

R-601a

(CH3)2CHCH2CH3

0  (3)

etoksietan (dietil eter)

R-610

CH3CH2OCH2CH3

4  (2)

metil format

R-611

HCOOCH3

11  (4)

vodik

R-702

H2

6  (2)

amoniak

R-717

NH3

0

etilen

R-1150

C2H4

4  (2)

propen

R-1270

C3H6

0  (3)

ciklopentan

 

C5H10

0  (3)


(1)  Na podlagi šestega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe, razen če je navedeno drugače.

(2)  Na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila, ki ga je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe.

(3)  WMO idr. (2018). Scientific Assessment of Ozone Depletion (Znanstvena ocena tanjšanja ozonskega plašča), kjer je vrednost navedena kot <<1.

(4)  WMO idr. (2018). Scientific Assessment of Ozone Depletion (Znanstvena ocena tanjšanja ozonskega plašča).


PRILOGA VII

Največje količine ter izračun referenčnih vrednosti in kvot za dajanje na trg fluoriranih ogljikovodikov iz člena 17

(1)   

Največja količina fluoriranih ogljikovodikov, ki se sme dati na trg Unije v danem letu, je:

Obdobje

Največja količina v tonah ekvivalenta CO2

2025–2026

42 874 410

2027–2029

21 665 691

2030–2032

9 132 097

2033–2035

8 445 713

2036–2038

6 782 265

2039–2041

6 136 732

2042–2044

5 491 199

2045–2047

4 845 666

2048–2049

4 200 133

od 2050

0

(2)   

Osnovna vrednost za največjo količino za leto 2015 je: 176 700 479 ton ekvivalenta CO2.

(3)   

Referenčne vrednosti in kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg iz členov 16 in 17 se izračunajo kot skupne količine vseh fluoriranih ogljikovodikov, izražene v tonah ekvivalenta CO2, zaokroženih na najbližjo tono.

(4)   

Vsak proizvajalec in uvoznik prejme referenčne vrednosti iz člena 17(1), izračunane na naslednji način:

(a)

referenčno vrednost za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, ki temelji na letnem povprečju količin fluoriranih ogljikovodikov, zakonito danih na trg od 1. januarja 2015, kot se poroča v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 517/2014 in členom 26 te uredbe za razpoložljiva leta, ter ob upoštevanju prejetih prenosov, brez količin fluoriranih ogljikovodikov za uporabe iz člena 26(5) te uredbe v istem obdobju na podlagi razpoložljivih podatkov;

(b)

poleg tega za proizvajalce in uvoznike, ki so poročali o dajanju fluoriranih ogljikovodikov na trg za uporabo iz člena 26(5), drugi pododstavek, te uredbe referenčno vrednost, ki temelji na letnem povprečju količin navedenih fluoriranih ogljikovodikov za tako uporabo, zakonito danih na trg od 1. januarja 2020, kot se poroča v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 517/2014 in členom 26 te uredbe za razpoložljiva leta na podlagi razpoložljivih podatkov.


PRILOGA VIII

MEHANIZEM ZA DODELJEVANJE IZ ČLENA 17

(1)   

Določanje količine, ki se dodeli podjetjem, za katera so bile referenčne vrednosti določene v skladu s členom 17(1)

Vsako podjetje, za katero so bile določene referenčne vrednosti, prejme kvote, ki se izračunajo na naslednji način:

(a)

kvote, ki ustrezajo 89 % referenčne vrednosti iz Priloge VII, točka 4(a), se pomnožijo z največjo količino za leto, za katero se kvote dodelijo, deljeno z osnovno vrednostjo 176 700 479 ton ekvivalenta CO2 (1) in

(b)

po potrebi kvote, ki ustrezajo referenčni vrednosti iz Priloge VII, točka 4(b). Od leta 2027 se kvote izračuna tako, da se referenčna vrednost pomnoži s faktorjem 0,85. Od leta 2030 se take kvote izračuna tako, da se referenčna vrednost pomnoži z največjo količino za leto, za katero se kvote dodelijo, deljeno z največjo količino za leto 2025.

Kadar je po dodelitvi celotne vrednosti kvot iz drugega pododstavka največja količina presežena, se vse kvote sorazmerno zmanjšajo.

(2)   

Določanje kvot, ki se dodelijo podjetjem, ki so predložila izjavo na podlagi člena 17(3)

Skupna vsota kvot, dodeljenih v skladu s točko 1, se odšteje od največje količine za dano leto iz Priloge VII, s čimer se določi rezervna vrednost, ki se dodeli podjetjem, ki so predložila izjavo v skladu s členom 17(3).

Vsako podjetje prejme dodelitev, ki ustreza sorazmernemu deležu rezerve.

Sorazmerni delež se izračuna tako, da se število 100 deli s številom podjetij, ki so predložila izjavo.

(3)   

V zgoraj navedenih izračunih se upoštevajo kazni, določene v skladu s členom 31.


(1)  To število je največja količina, določena za leto 2015 na začetku postopnega zmanjševanja ob upoštevanju izstopa Združenega kraljestva in Unije.


PRILOGA IX

Podatki, ki jih je treba sporočiti na podlagi člena 26

(1)   

Vsak proizvajalec iz člena 26(1), prvi pododstavek, sporoči:

(a)

skupno količino vsake snovi iz prilog I, II in III, ki jo je proizvedel v Uniji, vključno s stransko proizvodnjo, pri čemer razlikuje med količinami, ki so bile zajete, in količinami, ki niso bile zajete, ter opredeli uničene količine pri taki proizvodnji ali stranski proizvodnji, ki niso bile zajete, ali če so bile zajete, količine, ki so bile uničene, preden so bile dane na trg, v obratih proizvajalca ali izročene drugim podjetjem v uničenje, ter podjetje, ki je izvedlo uničenje;

(b)

glavne kategorije namenov, za katere se snov uporablja;

(c)

količine vsake snovi iz prilog I, II in III, ki jih je dal na trg v Uniji, pri čemer ločeno navede:

(i)

količine, dane na trg za uporabo kot surovine, med drugim, samo za HFC-23, navede, ali so bile dane na trg po predhodnem zajemu ali brez predhodnega zajema;

(ii)

neposredni izvoz;

(iii)

proizvodnjo inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin;

(iv)

uporabo v vojaški opremi;

(v)

uporabo za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov;

(vi)

količine fluoriranih ogljikovodikov, proizvedenih za uporabe v Uniji, izvzete na podlagi Protokola;

(d)

morebitne zaloge na začetku in koncu poročevalnega obdobja, pri čemer navede, ali so že bile dane na trg ali ne.

(2)   

Vsak uvoznik iz člena 26(1), prvi pododstavek, sporoči:

(a)

skupno količino vsake snovi iz prilog I, II in III, ki jo je uvozil v Unijo, pri čemer opredeli glavne kategorije namenov, za katere se snov uporablja, in ločeno navede:

(i)

količine, ki jih je podjetje, ki poroča, uvozilo in niso bile sproščene v prosti promet, in količine, ki jih je ponovno izvozilo v izdelkih ali opremi;

(ii)

količine za uničenje, pri čemer opredeli podjetje, ki izvede uničenje;

(iii)

uporabe kot surovine, pri čemer ločeno navede količine fluoriranih ogljikovodikov, uvoženih za uporabe kot surovine, in opredeli podjetje, ki uporablja surovino;

(iv)

neposredni izvoz, pri čemer opredeli izvozno podjetje;

(v)

proizvodnjo inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, pri čemer opredeli proizvajalca;

(vi)

uporabo v vojaški opremi; pri čemer opredeli podjetje, ki prejme količine za to uporabo;

(vii)

uporabo za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov, pri čemer opredeli proizvajalca polprevodnikov, ki je prejemnik;

(viii)

količine fluoriranih ogljikovodikov, ki jih vsebujejo industrijske zmesi poliolov;

(ix)

količine zajetih, recikliranih ali predelanih fluoriranih ogljikovodikov;

(x)

količino fluoriranih ogljikovodikov, uvoženih za uporabe, izvzete na podlagi Protokola.

Količine fluoriranih ogljikovodikov se sporočijo ločeno za vsako državo porekla.

(b)

morebitne zaloge na začetku in koncu poročevalnega obdobja, pri čemer navede, ali so že bile dane na trg ali ne.

(3)   

Vsak izvoznik iz člena 26(1), prvi pododstavek, poroča o količinah vsake snovi iz prilog I, II in III, ki jo je izvozil iz Unije, pri čemer navede, ali je iz lastne proizvodnje ali uvoza oziroma ali je kupljena od drugih podjetij v Uniji, vključno s količino fluoriranih ogljikovodikov, ki jo vsebujejo industrijske zmesi poliolov.

(4)   

Vsako podjetje iz člena 26(2) sporoči:

(a)

količine vsake uničene snovi iz prilog I, II in III, ločeno pa tudi količine teh snovi, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(b)

morebitne zaloge na začetku in koncu poročevalnega obdobja vsake snovi iz prilog I, II in III, ki čakajo na uničenje, ločeno pa tudi količine teh snovi, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(c)

tehnologijo, uporabljeno za uničenje snovi iz prilog I, II in III.

(5)   

Vsako podjetje iz člena 26(3) sporoči količine posamezne snovi iz Priloge I, ki se uporablja kot surovina.

(6)   

Vsako podjetje iz člena 26(4) sporoči:

(a)

kategorije izdelkov ali opreme, ki vsebujejo snovi iz prilog I, II in III;

(b)

število enot v zvezi z izdelki in opremo ali maso v zvezi z izdelki, ki jih ni mogoče šteti, kot so pene;

(c)

morebitne količine posamezne snovi iz prilog I, II in III, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(d)

količino fluoriranih ogljikovodikov, s katerimi je napolnjena uvožena oprema, sproščena v prosti promet, za katero so bili fluorirani ogljikovodiki predhodno izvoženi iz Unije in so se zanje uporabile kvote za omejevanje pri dajanju na trg Unije. V tem primeru se v poročilu navedejo tudi izvozno podjetje in leto izvoza ter podjetje, ki je fluorirane ogljikovodike dalo prvič na trg Unije, in leto tega dajanja na trg.

(7)   

Vsako podjetje iz člena 26(5) sporoči količine vsake snovi, ki jo je prejelo od proizvajalcev in uvoznikov za uničenje, uporabo kot surovino, neposredni izvoz, inhalatorje z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, uporabo v vojaški opremi in uporabo za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju polprevodniških materialov.

Proizvajalec inhalatorjev z določenim odmerkom, namenjenih odmerjanju farmacevtskih učinkovin, sporoči vrsto fluoriranih ogljikovodikov in uporabljene količine.

(8)   

Vsako podjetje iz člena 26(6) sporoči:

(a)

količine posamezne snovi iz prilog I, II in III, ki jih je predelalo;

(b)

morebitne zaloge na začetku in koncu poročevalnega obdobja posameznih snovi iz prilog I, II in III, ki čakajo na predelavo.


PRILOGA X

Korelacijska tabela

Uredba (EU) št. 517/2014

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2, točka 1

Člen 2, točka (a)

Člen 2, točka 2

Člen 3, točka 4

Člen 2, točki 3 in 4

-

Člen 2, točka 5

Člen 3, točka 2

Člen 2, točka 6

Člen 3, točka 1

Člen 2, točka 7

Člen 3, točka 3

Člen 2, točka 8

Člen 3, točka 5

Člen 2, točka 9

Člen 3, točka 36

Člen 2, točka 10

Člen 3, točka 6

Člen 2, točka 11

Člen 3, točka 9

Člen 2, točka 12

Člen 3, točka 10

Člen 2, točka 13

Člen 11(3), drugi pododstavek, in Priloga IV, točka 1

Člen 2, točka 14

Člen 3, točka 11

Člen 2, točka 15

Člen 3, točka 12

Člen 2, točka 16

Člen 3, točka 13

Člen 2, točka 17

Člen 3, točka 14

Člen 2, točka 18

Člen 3, točka 15

Člen 2, točka 19

Člen 3, točka 16

Člen 2, točka 20

Člen 3, točka 17

Člen 2, točka 21

Člen 3, točka 18

Člen 2, točka 22

Člen 3, točka 19

Člen 2, točka 23

Člen 3, točka 20

Člen 2, točka 24

Člen 3, točka 21

Člen 2, točka 25

Člen 3, točka 22

Člen 2, točka 26

Člen 3, točka 23

Člen 2, točka 27

Člen 3, točka 24

Člen 2, točka 28

-

Člen 2, točka 29

Člen 3, točka 26

Člen 2, točka 30

Člen 3, točka 27

Člen 2, točka 31

Člen 3, točka 28

Člen 2, točka 32

Člen 3, točka 29

Člen 2, točka 33

Člen 3, točka 30

Člen 2, točka 34

Člen 3, točka 31

Člen 2, točka 35

Člen 3, točka 32

Člen 2, točka 36

Člen 3, točka 33

Člen 2, točka 37

Člen 3, točka 34

Člen 2, točka 38

Člen 3, točka 35

Člen 2, točka 39

-

Člen 3(1)

Člen 4(1)

Člen 3(2)

Člen 4(3)

Člen 3(3)

Člen 4(5)

Člen 3(4)

Člen 4(7)

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7(1)

Člen 4(4)

Člen 7(2)

Člen 4(6)

Člen 8(1), prvi pododstavek

Člen 8(1)

Člen 8(1), drugi pododstavek

Člen 8(2)

Člen 8(2)

Člen 8(7)

Člen 8(3)

Člen 8(10)

Člen 9

Člen 9

Člen 10(1), prvi pododstavek

Člen 10, prvi pododstavek, in člen 10(3)

Člen 10(2)

Člen 10(1), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 10(3)

Člen 10(5)

Člen 10(4)

Člen 10(7)

Člen 10(5)

-

Člen 10(6)

Člen 10(2) in člen 10(4)

Člen 10(7)

Člen 10(9)

Člen 10(8)

-

Člen 10(9)

-

Člen 10(10)

Člen 10(10)

Člen 10(11)

Člen 10(12)

Člen 10(12)

Člen 10(8)

Člen 10(13)

Člen 10(11)

Člen 10(14)

Člen 10(13)

Člen 10(15)

Člen 10(14)

Člen 11(1)

Člen 11(1), prvi pododstavek

Člen 11(2)

Člen 11(2)

Člen 11(3)

Člen 11(5)

Člen 11(4)

Člen 11(6)

Člen 11(5)

Člen 11(7)

Člen 11(6)

-

Člen 12(1) do (12)

Člen 12(1) do (13)

Člen 12(13)

Člen 12(16)

Člen 12(14)

Člen 12(17)

Člen 12(15)

Člen 12(18)

Člen 13(1), prvi pododstavek

Člen 13(1)

Člen 13(1), drugi pododstavek

-

Člen 13(2)

Člen 13(2)

Člen 13(3)

-

Člen 14(1)

Člen 19(1)

Člen 14(2), prvi pododstavek

Člen 19(2), prvi pododstavek

Člen 14(2), drugi pododstavek

Člen 19(3)

Člen 14(2), tretji pododstavek

Člen 19(2), tretji pododstavek

Člen 14(3)

Člen 19(2), drugi pododstavek

Člen 14(4)

Člen 19(4)

Člen 15(1), prvi pododstavek

-

Člen 15(1), drugi pododstavek

Člen 16(1), prvi pododstavek

Člen 15(2)

Člen 16(2)

Člen 15(3)

Člen 16(6)

Člen 15(4)

Člen 16(4)

Člen 16(1)

-

Člen 16(2)

Člen 17(3)

Člen 16(3)

Člen 17(1)

Člen 16(4)

Člen 17(3)

Člen 16(5)

Člen 17(4)

Člen 17(1), prvi pododstavek

Člen 20(1)

Člen 17(1), drugi pododstavek

Člen 20(4)

Člen 17(1), tretji pododstavek

-

Člen 17(2)

Člen 20(6)

Člen 17(3)

-

Člen 17(4)

Člen 20(7)

Člen 18(1)

Člen 21(1), prvi pododstavek

Člen 18(2), prvi pododstavek

Člen 21(2)

Člen 18(2), drugi pododstavek

-

Člen 18(2), tretji pododstavek

Člen 21(3)

Člen 19(1), prvi pododstavek

Člen 26(1), prvi pododstavek

Člen 19(2)

Člen 26(2)

Člen 19(3)

Člen 26(3)

Člen 19(4)

Člen 26(4)

Člen 19(5)

Člen 26(7)

Člen 19(6)

Člen 26(8)

Člen 19(7)

Člen 26(9), drugi pododstavek

Člen 19(8)

Člen 20(7), drugi pododstavek

Člen 20

Člen 27

Člen 21(1)

Člen 35(1)

Člen 21(2) do (6)

-

Člen 22

Člen 32

Člen 23

Člen 33

Člen 24

Člen 34

Člen 25

Člen 31

Člen 26

Člen 37

Člen 27

Člen 38

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga VI

Priloga V

Priloga VII

Priloga VI

Priloga VIII

Priloga VII

Priloga IX


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/573/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Top