This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32024R0434
Commission Implementing Regulation (EU) 2024/434 of 5 February 2024 on measures to prevent the establishment and spread of Agrilus planipennis Fairmaire within the Union territory
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/434 z dne 5. februarja 2024 o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja Agrilus planipennis Fairmaire na ozemlju Unije
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/434 z dne 5. februarja 2024 o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja Agrilus planipennis Fairmaire na ozemlju Unije
C/2024/583
UL L, 2024/434, 6.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/434/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/434 |
6.2.2024 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/434
z dne 5. februarja 2024
o ukrepih za preprečevanje naselitve in širjenja Agrilus planipennis Fairmaire na ozemlju Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (d) do (i), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Zaradi nedavnih izbruhov Agrilus planipennis Fairmaire (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem) v tretjih državah blizu mej Unije je treba uvesti ukrepe za preprečevanje naselitve in širjenja zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije. |
|
(2) |
Zadevni škodljivi organizem je naveden kot prednostni škodljivi organizem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1702 (2). |
|
(3) |
Na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih dokazov v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom bi bilo treba ukrepe v zvezi z njim sprejeti le za rastline Chionanthus virginicus L. in Fraxinus L. (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline) ter les, izolirano lubje in druge predmete iz lubja, Chionanthus virginicus L. in Fraxinus L. (v nadaljnjem besedilu: zadevni les in lubje). |
|
(4) |
Da bi se zagotovila odsotnost zadevnega škodljivega organizma na ozemlju Unije, bi morale države članice izvesti intenzivne letne raziskave za ugotavljanje njegove navzočnosti in uporabiti metode v skladu z najnovejšimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami. |
|
(5) |
Za preprečitev naselitve zadevnega škodljivega organizma in njegovega širjenja na ozemlju Unije bi morale države članice vzpostaviti razmejena območja, ki obsegajo napadeno območje in varovalni pas, ter uporabiti ukrepe izkoreninjenja. |
|
(6) |
Na podlagi biologije zadevnega škodljivega organizma bi moralo napadeno območje vključevati napadene rastline in vse zadevne rastline, ki bi bile lahko napadene v polmeru vsaj 100 m okrog napadenih rastlin. Poleg tega bi morala biti širina varovalnega pasu vsaj 10 km od mej napadenega območja, kar ustreza zmogljivosti širjenja zadevnega škodljivega organizma. |
|
(7) |
Vendar v primerih izoliranih ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma ni treba vzpostaviti razmejenega območja, če je mogoče zadevni škodljivi organizem odstraniti s teh rastlin in če obstajajo dokazi, da so bile te rastline napadene pred vnosom na območje ali da gre za izolirano navzočnost, za katero se ne pričakuje, da bo vodila k naselitvi. To je najbolj sorazmeren pristop, če raziskave, izvedene na zadevnem območju, potrdijo odsotnost zadevnega škodljivega organizma. |
|
(8) |
Da bi se zagotovila takojšnja odstranitev napadenih rastlin in preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma na preostalem ozemlju Unije, bi bilo treba vsako leto ob najustreznejšem času v letu in dovolj intenzivno izvajati spremljanje razmejenih območij. |
|
(9) |
Da bi se zagotovil sorazmeren pristop k fitosanitarnemu tveganju, ki ga predstavlja zadevni škodljivi organizem, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da odpravijo razmejitev, ko na podlagi raziskav navzočnost navedenega škodljivega organizma na razmejenem območju ni ugotovljena vsaj štiri zaporedna leta. |
|
(10) |
Določiti bi bilo treba ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije. Navedeni ukrepi bi morali ustrezati biologiji zadevnega škodljivega organizma ter temeljiti na razpoložljivih znanstvenih in tehničnih informacijah. |
|
(11) |
V skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 mora vsaka država članica za vsak prednostni škodljivi organizem pripraviti in posodabljati načrt izrednih ukrepov. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih izbruhov je treba sprejeti posebna pravila za izvajanje člena 25 Uredbe (EU) 2016/2031, da se zagotovi celovit načrt izrednih ukrepov v primeru ugotovitev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v Uniji. |
|
(12) |
Določbe o izvajanju raziskav na nenapadenih območjih na podlagi splošnih smernic Evropske agencije za varnost hrane za statistično zanesljive raziskave Agrilus planipennis (3) na podlagi tveganj bi se morale uporabljati od 1. januarja 2027, da imajo pristojni organi dovolj časa za načrtovanje, pripravo zasnove in dodelitev zadostnih sredstev za take raziskave. |
|
(13) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Agrilus planipennis Fairmaire; |
|
(2) |
„zadevne rastline“ pomeni rastline Chionanthus virginicus L. in Fraxinus L., razen plodov, semen, cvetnega prahu in rastlin v tkivni kulturi; |
|
(3) |
„razmejevalna raziskava“ pomeni ponavljajoči se postopek, ki se uporablja za določitev mej območja, za katero se šteje, da je ali ni napadeno s škodljivim organizmom; |
|
(4) |
„zadevni les in lubje“ pomeni les, izolirano lubje in druge predmete iz lesa in lubja rastlin Chionanthus virginicus L. in Fraxinus L.; |
|
(5) |
„lovilno drevje“ pomeni zadevne rastline, s katerih je odstranjeno lubje in ki se uporabijo za podporo zgodnjemu ugotavljanju navzočnosti zadevnega škodljivega organizma. |
Člen 2
Raziskave ozemlja Unije v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2016/2031
1. Države članice vsako leto izvedejo raziskave na podlagi tveganj za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na območjih svojih ozemelj, kjer njegova navzočnost ni znana.
2. Zasnova in shema vzorčenja navedenih raziskav omogočata, da se v zadevni državi članici z zadostno zanesljivostjo ugotovi nizka stopnja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na napadenih rastlinah. Raziskave temeljijo na smernicah Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za statistično zanesljive raziskave Agrilus planipennis na podlagi tveganj in upoštevajo tveganje naravnega širjenja zadevnega organizma.
3. Raziskave se izvajajo:
|
(a) |
na prostem, na naravnih in mestnih območjih, postajališčih ob glavnih cestah, železnicah in drugih prometnih poteh ter v drevesnicah, vrtnih centrih, trgovskih centrih za zadevne rastline, les in lubje, žagarskih obratih za trdi les in na drugih relevantnih lokacijah, kot je ustrezno; |
|
(b) |
ob ustreznem času v letu glede možnosti za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo biologija navedenega škodljivega organizma, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ter znanstvene in tehnične informacije, navedene v izkaznici škodljivega organizma, ki jo je Agencija pripravila za organizem Agrilus planipennis (4). |
4. Raziskave obsegajo:
|
(a) |
lov zadevnega škodljivega organizma s pastmi, ki lahko vključuje uporabo lovilnega drevja; |
|
(b) |
vizualne preglede zadevnih rastlin, kot je ustrezno; |
|
(c) |
v primeru suma vzorčenje in testiranje zadevnih rastlin, zadevnega lesa, vključno z rezanimi vejami, in lesenega pakirnega materiala ter |
|
(d) |
uporabo posebej usposobljenih psov slednikov, kot je ustrezno. |
Člen 3
Vzpostavitev razmejenih območij
1. Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, zadevna država članica nemudoma vzpostavi razmejeno območje, ki ga sestavljata:
|
(a) |
napadeno območje v polmeru vsaj 100 m okrog napadenih rastlin, vključno z napadenimi rastlinami in vsemi zadevnimi rastlinami, ki bi lahko bile napadene (v nadaljnjem besedilu: napadeno območje); |
|
(b) |
varovalni pas širine vsaj 10 km od meje napadenega območja. |
2. Pri razmejitvi razmejenega območja se upoštevajo znanstvena načela, biologija zadevnega škodljivega organizma, stopnja napadenosti, posebna porazdelitev zadevnih rastlin na zadevnem območju in dokazi o naselitvi zadevnega škodljivega organizma.
Začetni razmejitvi napadenega območja takoj sledi razmejevalna raziskava z zasnovo in shemo vzorčenja, ki omogočata ugotavljanje enoodstotne navzočnosti napadenih rastlin s 95-odstotno zanesljivostjo.
Razmejevalna raziskava:
|
(a) |
temelji na smernicah za statistično zanesljive raziskave Agrilus planipennis na podlagi tveganj in |
|
(b) |
vključuje vzorčenje vej ali druge ustrezne metode, s katerimi je mogoče ugotoviti navzočnost škodljivega organizma pred njegovo pojavitvijo. |
3. Pristojni organi na razmejenih območjih ozaveščajo javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja zunaj navedenih območij.
Zagotovijo, da so izvajalci poslovnih dejavnosti in širša javnost seznanjeni z razmejitvijo razmejenih območij.
4. Pristojni organi se lahko odločijo zmanjšati polmer varovalnega pasu na podlagi informacij o obsegu napadenosti, gostoti zadevnih rastlin, izvoru in trajanju izbruha. V takem primeru o tem zmanjšanju takoj poročajo Komisiji in drugim državam članicam ter navedejo razloge zanj.
Člen 4
Odstopanja od vzpostavitve razmejenih območij
1. Z odstopanjem od člena 3 se lahko pristojni organi odločijo, da razmejenega območja ne vzpostavijo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a) |
obstajajo dokazi, da je bil zadevni škodljivi organizem vnesen na območje z rastlinami ali rastlinskim materialom, na katerih je bil odkrit, in da so bile navedene rastline napadene pred njihovim vnosom na zadevno območje, in ni prišlo do razmnoževanja zadevnega škodljivega organizma ali obstajajo dokazi, da gre za izolirano navzočnost, za katero se ne pričakuje, da bo vodila k naselitvi zadevnega škodljivega organizma; |
|
(b) |
na podlagi rezultatov specifične preiskave in sprejetih ukrepov za izkoreninjenje se ugotovi, da zadevni škodljivi organizem ni naseljen, njegovo širjenje in uspešno razmnoževanje pa biološko ni mogoče. |
2. Kadar pristojni organ uporabi odstopanje iz odstavka 1:
|
(a) |
sprejme ukrepe za zagotavljanje takojšnjega izkoreninjenja zadevnega škodljivega organizma in izključitev tveganja za njegovo širjenje; |
|
(b) |
takoj povečati število pasti in pogostost pregledov pasti na zadevnem območju, kot je ustrezno; |
|
(c) |
takoj okrepijo vizualne preglede za ugotavljanje navzočnosti odraslih zadevnih škodljivih organizmov v kombinaciji z vzorčenjem vej ali drugimi ustreznimi metodami ugotavljanja navzočnosti zadevnega škodljivega organizma pred njegovo pojavitvijo; |
|
(d) |
v obdobju, ki zajema vsaj en življenjski cikel zadevnega škodljivega organizma in eno dodatno leto, med obdobjem letenja zadevnega škodljivega organizma redno in intenzivno izvaja raziskave na območju v širini vsaj enega kilometra okrog napadenih rastlin ali kraja, kjer je bila ugotovljena navzočnost zadevnega organizma; |
|
(e) |
preišče izvor zadevnega škodljivega organizma s sledenjem rastlinam, lesu, lubju in drugim predmetom, povezanim z zadevnim škodljivim organizmom, ter jih pregleda za znake napada, vključno z vzorčenjem vej in ciljanim destruktivnim vzorčenjem; |
|
(f) |
ozavešča javnost o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma ter |
|
(g) |
sprejme vse ostale ukrepe, ki bi lahko prispevali k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju ISPM št. 9 (5) in uporabi celostnega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14 (6). |
Člen 5
Letne raziskave na razmejenih območjih
Pristojni organi na razmejenih območjih izvajajo intenzivne letne raziskav iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2016/2031 za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, pri čemer upoštevajo informacije v izkaznici škodljivega organizma, ki jo je pripravila Agencija.
Pri zasnovi raziskave se upoštevajo smernice za statistično zanesljive raziskave Agrilus planipennis na podlagi tveganj. Zasnova raziskave in shema vzorčenja, ki se uporabljata za raziskave za odkrivanje, lahko s 95-odstotno zanesljivostjo opredelita enoodstotno navzočnost zadevnega škodljivega organizma.
Letne raziskave se izvedejo v skladu s členom 2(3) in (4) v varovalnih pasovih za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in na napadenih območjih za spremljanje njegove navzočnosti na teh območjih.
Člen 6
Odprava razmejitve
Razmejitev se lahko odpravi, če na podlagi raziskav iz člena 5 navzočnost zadevnega škodljivega organizma na razmejenem območju ni ugotovljena vsaj štiri zaporedna leta.
Člen 7
Ukrepi za izkoreninjenje
1. Po začetni razmejitvi območja in vzporedno z razmejevalnimi raziskavami pristojni organi sprejmejo vse naslednje ukrepe:
|
(a) |
takojšen posek vseh napadenih rastlin in rastlin, za katere se sumi, da so napadene pri tleh; |
|
(b) |
takojšen posek vseh zadevnih rastlin pri tleh v polmeru vsaj 100 m okrog napadenih rastlin in temeljit pregled navedenih zadevnih rastlin za kakršne koli znake napadenosti, razen v primerih, ko so bile napadene rastline odkrite izven obdobja letenja zadevnega škodljivega organizma; v tem primeru se posek in odstranitev zadevnih rastlin izvedeta pravočasno pred začetkom naslednjega obdobja letenja; |
|
(c) |
odstranitev, pregled in varno uničenje rastlin, posekanih v skladu s točkama (a) in (b), pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma med posekom in po njem; |
|
(d) |
pregled in varno uničenje lesa in lubja, povezanega z napadom, pri čemer se sprejmejo vsi potrebni previdnostni ukrepi za preprečitev širjenja zadevnega škodljivega organizma; |
|
(e) |
prepoved kakršnih koli premikov zadevnih rastlin, lesa in lubja z razmejenega območja; |
|
(f) |
preiskava izvora napada s sledenjem rastlinam, lesu, lubju in drugim predmetom, povezanim z napadom, ter pregled za znake napada, vključno z vzorčenjem vej in ciljanim destruktivnim vzorčenjem; |
|
(g) |
nadomestitev zadevnih rastlin z drugimi neobčutljivimi rastlinskimi vrstami, kot je ustrezno; |
|
(h) |
prepoved navzočnosti novih zadevnih rastlin na prostem na območju iz točke (b), razen navzočnosti lovilnega drevja; |
|
(i) |
če se uporablja lovilno drevje, se redno pregleduje ter uniči in pregleda pred naslednjim obdobjem letenja; |
|
(j) |
ozaveščanje javnosti o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za preprečevanje njegovega vnosa na ozemlje Unije in širjenja na njem, vključno s pogoji za premike zadevnih rastlin, lesa in lubja z razmejenega območja; |
|
(k) |
po potrebi posebne ukrepe za obravnavanje kakršnih koli posebnosti ali zapletov, ki bi dejansko lahko preprečili, ovirali ali odložili izkoreninjenje, zlasti tiste v zvezi z dostopnostjo in ustreznim izkoreninjenjem vseh rastlin, ki so napadene ali za katere obstaja sum, da so napadene, ne glede na kraj, javno ali zasebno lastništvo oziroma osebo ali subjekt, ki je zanje odgovoren, ter |
|
(l) |
kakršen koli drug ukrep, ki bi lahko prispeval k izkoreninjenju zadevnega škodljivega organizma, ob upoštevanju mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe (ISPM) št. 9 in uporabi sistemskega pristopa v skladu z načeli iz ISPM št. 14. |
2. Pristojni organi se lahko odločijo povečati polmer iz odstavka 1, točka (b), na podlagi informacij o obsegu napadenosti, gostoti zadevnih rastlin, izvoru in/ali trajanju izbruha.
3. Kadar pristojni organ ugotovi, da je posek neprimeren za omejeno število posameznih rastlin zaradi njihove posebne družbene, kulturne ali okoljske vrednosti, se z odstopanjem od odstavka 1, točka (b), pri teh posameznih rastlinah mesečno opravi individualni pregled za kakršen koli znak napadenosti. V takih primerih se namesto poseka sprejmejo ukrepi, ki zagotavljajo visoko raven zaščite, da se prepreči kakršno koli morebitno širjenje zadevnega škodljivega organizma z navedenih rastlin.
Razlogi za tako odločitev in ukrepi, sprejeti na podlagi te odločitve, se sporočijo Komisiji v poročilu iz člena 9.
4. Če rezultati razmejevalne raziskave iz člena 3(2) pokažejo, da je bila spet ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma, pristojni organ uporabi vse ukrepe iz odstavka 1 in nadaljuje razmejevalno raziskavo.
Člen 8
Načrti izrednih ukrepov
1. Države članice v svojih načrtih izrednih ukrepov poleg elementov iz člena 25(2) Uredbe (EU) 2016/2031 zagotovijo:
|
(a) |
ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, kot je določeno v členu 7; |
|
(b) |
previdnostne ukrepe v zvezi s premiki zadevnih rastlin, lesa in lubja na ozemlju Unije, kot je določeno v Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (7); |
|
(c) |
uradne preglede premikov zadevnih rastlin, lesa in lubja na ozemlju Unije; |
|
(d) |
minimalne vire, ki jih je treba dati na voljo, in postopke, s katerimi se dajo navedeni dodatni viri na voljo v primeru potrjene navzočnosti ali suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma; |
|
(e) |
postopke za identifikacijo lastnikov rastlin, lesa in lubja, ki jih je treba uničiti, pri čemer obvestijo o vrstnem redu odstranitve in dostopa do zasebnih nepremičnin. |
2. Države članice svoje načrte izrednih ukrepov po potrebi posodobijo vsako leto do 31. decembra.
Člen 9
Letno poročanje
Države članice do 30. aprila vsako leto Komisiji in drugim državam članicam predložijo poročilo o ukrepih, sprejetih v predhodnem koledarskem letu, ter njihovih rezultatih v skladu s členi 2 do 8.
Rezultati raziskav, izvedenih v skladu s členom 5, se predložijo Komisiji z uporabo predloge iz Priloge.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 2(2) se uporablja od 1. januarja 2027.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. februarja 2024
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L 260, 11.10.2019, str. 8).
(3) EFSA, Guidelines for statistically sound and risk-based surveys of Agrilus planipennis (Smernice za statistično zanesljive raziskave Agrilus planipennis na podlagi tveganj), 17. december 2020, https://doi.org/10.2903/sp.efsa.2020.EN-1983.
(4) EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), 2020. Story map for survey of Agrilus planipennis (Zemljevid poti za raziskavo organizma Agrilus planipennis). Povezana objava EFSA 2020: EN-1945. https://arcg.is/09S94u.
(5) Guidelines for pest eradication programmes – Reference Standard ISPM No 9 by the Secretariat of the International Plant Protection Convention (Smernice za programe izkoreninjenja škodljivih organizmov – Referenčni standard ISPM št. 9 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin), Rim. https://www.fao.org/3/x2981e/x2981e.pdf.
(6) The use of integrated measures in a systems approach for pest risk management (Uporaba celostnih ukrepov v sistemskem pristopu k obvladovanju fitosanitarnih tveganj) – Referenčni standard ISPM št. 14 Sekretariata Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, Rim. https://www.ippc.int/en/publications/607/.
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).
PRILOGA
1. Predloga za poročanje o rezultatih letnih raziskav na razmejenih območjih z uporabo statistično utemeljenega pristopa
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Ime |
Datum vzpostavitve |
Opis |
Številka |
Gostiteljska vrsta |
Površina (v ha ali drugi bolj ustrezni enoti) |
Enote pregleda |
Opis |
Enote |
Vizualni pregledi |
Lov s pastmi |
Testiranje |
Druge metode |
Dejavnik tveganja |
Stopnje tveganja |
Št. lokacij |
Relativna tveganja |
Delež gostiteljske populacije |
Pozitivno |
Negativno |
Nedoločeno |
Številka |
Datum |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||
2. Navodila za izpolnjevanje predloge
Pojasnite osnovne predpostavke za obliko raziskave za posamezni škodljivi organizem. Povzemite in utemeljite:
|
— |
ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda, |
|
— |
metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode, |
|
— |
dejavnike tveganja, pri čemer navedite stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleže populacije gostiteljskih rastlin.
|
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/434/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)