(1)

Latvija je svoj osnutek posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), predložila 11. decembra 2023, v njem pa obsežni deli manjkajo. Ker je Latvija pozno predložila osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, Evropska komisija tega priporočila ni mogla sprejeti šest mesecev pred rokom za predložitev končnih posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) 2018/1999.

(2)

Člen 3 Uredbe (EU) 2018/1999 (uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov) in Priloga I k navedeni uredbi določata elemente, ki jih je treba vključiti v posodobljene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN). Komisija je decembra 2022 sprejela smernice za države članice o postopku in obsegu priprave osnutka in končne različice posodobljenih NEPN (2). V smernicah so navedene dobre prakse in opisane posledice nedavnih političnih, pravnih in geopolitičnih sprememb na področju energetskih in podnebnih politik.

(3)

Komisija je v zvezi z načrtom REPowerEU (3) in v okviru ciklov evropskega semestra za leti 2022 in 2023 močno poudarila potrebe držav članic po reformah in naložbah v zvezi z energijo in podnebjem, da bi s pospešitvijo zelenega in pravičnega prehoda okrepile energetsko varnost in cenovno dostopnost. To je upoštevano v poročilih za Latvijo za leti 2022 in 2023 (4) ter priporočilih Sveta za Latvijo (5). Države članice bi morale v svojih končnih posodobljenih celovitih NEPN upoštevati najnovejša specifična priporočila za državo.

(4)

Priporočila Komisije glede doseganja nacionalnih ciljev na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj (6) temeljijo na verjetnosti, da bodo države članice dosegle cilje za leto 2030, ob upoštevanju pravil za uporabo prilagodljivosti na podlagi uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

(5)

Cilj priporočil Komisije o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika je ustvariti pregled nad nameravano uvedbo teh tehnologij na nacionalni ravni, vključno s podatki o letnih količinah CO2, ki naj bi bil zajet do leta 2030, razčlenjenih po viru CO2, ki izvira iz naprav, za katere velja Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ali drugih virov, kot so biogeni viri ali neposredni zajem iz zraka, o načrtovani infrastrukturi za prenos CO2 in o možnih notranjih zmogljivostih za shranjevanje CO2 ter vbrizganih količinah CO2, ki naj bi bile na voljo leta 2030.

(6)

V priporočilih Komisije glede uspešnosti na podlagi uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (uredba o LULUCF) (8) je obravnavano izpolnjevanje obveznosti „nepresežka“ v obdobju 2021–2025 (obdobje 1) s strani države članice in doseganje njenega nacionalnega cilja za obdobje 2026–2030 (obdobje 2), pri čemer se upoštevajo pravila o uporabi prilagodljivosti iz navedene uredbe. V priporočilih Komisije je upoštevano tudi, da se bo kakršen koli presežek emisij v obdobju 1 na podlagi uredbe o LULUCF avtomatično prenesel v uredbo o porazdelitvi prizadevanj.

(7)

Da bi prilagajanje podnebnim spremembam lahko ustrezno podpiralo doseganje ciljev na področju energije in blažitve podnebnih sprememb, je nujno ugotoviti možna tveganja glede podnebnih sprememb ter analizirati podnebne ranljivosti in tveganja, ki bi lahko prizadeli območja, populacije in sektorje. V priporočilih Komisije glede prilagajanja je upoštevano, v kolikšnem obsegu je Latvija v svoj posodobljeni NEPN vključila cilje prilagajanja podnebnim spremembam, ki upoštevajo podnebna tveganja, ki bi lahko Latviji preprečila doseganje ciljev in ciljnih vrednosti energetske unije. Brez načrtovanja in izvedbe posebnih politik in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam je ogroženo doseganje ciljev razsežnosti energetske unije.

(8)

Priporočila Komisije o ambicijah Latvije glede energije iz obnovljivih virov temeljijo na formuli iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999. Formula temelji na objektivnih merilih ter na glavnih politikah in ukrepih, ki manjkajo v osnutku posodobljenega NEPN Latvije, da bi lahko Latvija pravočasno in stroškovno učinkovito dosegla svoj nacionalni prispevek k zavezujočemu cilju EU glede energije iz obnovljivih virov v višini vsaj 42,5 % leta 2030 ter k skupnemu prizadevanju, da bi ga zvišali na 45 % v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Priporočila Komisije temeljijo tudi na prispevku Latvije k posebnim ciljem iz členov 15a, 22a, 23, 24 in 25 navedene direktive ter z njimi povezanim politikam in ukrepom za njen hiter prenos in izvajanje. V priporočilih se odraža pomembnost razvoja celovitega dolgoročnega načrtovanja za uvedbo energije iz obnovljivih virov, zlasti vetrne energije, da bi izboljšali prepoznavnost evropske proizvodnje in upravljavcev omrežja v skladu z evropskim svežnjem o vetrni energiji (11).

(9)

Priporočila Komisije glede nacionalnega prispevka k energijski učinkovitosti temeljijo na členu 4 Direktive (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta (12) o energetski učinkovitosti, formuli iz Priloge I k navedeni direktivi ter s tem povezanih politikah in ukrepih za njeno izvajanje.

(10)

Priporočila Komisije se še posebej osredotočajo na ciljne vrednosti, cilje, prispevke ter z njimi povezane politike in ukrepe za izvajanje načrta REPowerEU, da bi hitro odpravili odvisnost od ruskih fosilnih goriv. V njih so upoštevane izkušnje iz izvajanja svežnja Varčujmo s plinom za varno zimo (13). Odražajo tudi nujno potrebo po povečanju odpornosti energetskega sistema glede na obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/941 Evropskega parlamenta in Sveta (14) o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta o zanesljivosti oskrbe s plinom (15) ter v skladu s priporočilom Komisije o shranjevanju energije (16).

(11)

V priporočilih Komisije je upoštevana potreba po pospešenem vključevanju notranjega trga energije za večjo prožnost ter boljši položaj in zaščito odjemalcev. V priporočilu Komisije je poudarjena tudi pomembnost ocenitve števila energetsko revnih gospodinjstev v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in Priporočilom Komisije (EU) 2023/2407 (17).

(12)

V priporočilih Komisije se odraža pomembnost zadostnih naložb v raziskave in inovacije na področju čiste energije, da bi spodbudili njihove razvojne in proizvodne zmogljivosti. Sem spadata tudi sprejetje posebnih politik in ukrepov za energijsko intenzivne panoge in druga podjetja ter potreba po strokovnem izpopolnjevanju delovne sile za neto ničelno industrijo, da bi v EU utrdili močno, konkurenčno in čisto gospodarstvo.

(13)

Priporočila Komisije temeljijo na zavezah v okviru Pariškega sporazuma za postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv in na pomembnosti postopne odprave subvencij za fosilna goriva.

(14)

Priporočilo Komisije o potrebah po naložbah izhaja iz njene ocene glede tega, ali osnutek posodobljenega načrta vsebuje: (i) splošen pregled potreb po naložbah, da bi dosegli cilje, ciljne vrednosti in prispevke za vse razsežnosti energetske unije, (ii) navedbo virov financiranja, ločeno po zasebnih in javnih virih, in (iii) opis naložb v skladu z načrtom Latvije za okrevanje in odpornost, območnimi načrti Latvije za pravični prehod in specifičnimi priporočili za državo za obdobje 2022–2023 v okviru evropskega semestra, vključno s trdno makroekonomsko oceno načrtovanih politik in ukrepov. NEPN bi moral zagotavljati preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter tako podpirati zanesljivost naložb.

(15)

V priporočilih Komisije se odraža bistvena pomembnost širokega regionalnega posvetovanja ter zgodnjega in vključujočega posvetovanja o načrtu, vključno z omogočanjem učinkovite udeležbe javnosti z zadostnimi informacijami in v dovolj dolgem roku v skladu z Aarhuško konvencijo (18).

(16)

V priporočilih Komisije o pravičnem prehodu se odraža ocena glede tega, ali so v načrtu Latvije dovolj poglobljeno navedeni pomembni socialni učinki podnebnega in energetskega prehoda ter učinki teh dveh prehodov na zaposlovanje in spretnosti ter ali so v njem ustrezno opisane primerne spremljevalne politike in ukrepi za spodbujanje pravičnega prehoda, ki prispevajo h krepitvi človekovih pravic in enakosti spolov.

(17)

Priporočila Komisije Latviji temeljijo na oceni njenega osnutka posodobljenega NEPN (19), ki je objavljen skupaj s tem priporočilom.

(18)

Latvija naj ta priporočila ustrezno upošteva pri pripravi svojega končnega posodobljenega celovitega NEPN, ki ga je treba oddati do 30. junija 2024.