1.   Pravice se dajo v prodajo v dražbenem sistemu v obliki standardiziranih elektronskih pogodb (v nadaljnjem besedilu: finančni produkt na dražbi).

2.   Vsaka država članica na dražbi prodaja pravice v obliki dvodnevnih promptnih pogodb.

1.   Najmanjši obseg ponudbe je en lot s 500 pravicami.

2.   V vsaki ponudbi mora biti navedeno naslednje:

3.   Vsaka ponudba se lahko odda, spremeni ali umakne do danega roka pred zaključkom licitacijskega obdobja. Zadevni dražbeni sistem določi ta rok in ga objavi na svojem spletnem mestu vsaj pet trgovalnih dni pred začetkom licitacijskega obdobja.

Vsako ponudbo lahko odda, spremeni ali umakne samo fizična oseba s sedežem v Uniji, ki je imenovana v skladu s členom 19(2), točka (d), in pooblaščena, da najde ponudnika za vse namene, povezane z dražbami, vključno z oddajanjem ponudb (v nadaljnjem besedilu: zastopnik ponudnika).

Vsaka ponudba postane zavezujoča takoj, ko je oddana, razen če se umakne ali spremeni v skladu s tem odstavkom ali umakne v skladu z odstavkom 4.

4.   Če zadevni dražbeni sistem meni, da je bila pri oddaji ponudbe storjena resnična napaka, lahko na zahtevo zastopnika ponudnika napačno oddano ponudbo obravnava kot umaknjeno po zaključku licitacijskega obdobja, vendar preden je bila določena končna cena na dražbi.

5.   Prejem, prenos ali oddaja ponudbe s strani investicijskega podjetja ali kreditne institucije pri katerem koli dražbenem sistemu se šteje za investicijsko storitev in dejavnost v smislu člena 4(1), točka 2, Direktive 2014/65/EU.

1.   Končna cena na dražbi se določi ob zaključku licitacijskega obdobja.

Dražbeni sistem razvrsti prejete ponudbe po vrstnem redu glede na višino ponudbe. Kadar je vrednost več ponudb enaka, se te ponudbe razporedijo z naključnim izborom, skladnim z algoritmom, ki ga dražbeni sistem določi pred dražbo.

2.   Količine, za katere so oddane ponudbe, se seštejejo z začetkom pri najvišji ponujeni ceni. Vrednost ponudbe, pri kateri vsota količin, za katere so oddane ponudbe, ustreza količini pravic za prodajo na dražbi ali jo presega, postane končna cena na dražbi.

3.   Vsem ponudbam, ki sestavljajo vsoto količin, za katere so oddane ponudbe, določeno na podlagi odstavka 2, se dodelijo pravice po končni ceni na dražbi.

4.   Kadar skupna količina uspešnih ponudb, določena v skladu z odstavkom 2, presega količino pravic, ki se prodajajo na dražbi, se zadnji ponudbi, ki sestavlja vsoto količin, za katere so oddane ponudbe, dodeli preostala količina pravic, ki se prodajajo na dražbi.

5.   Kadar skupna količina ponudb, razvrščenih v skladu z odstavkom 2, ne dosega količine pravic, ki se prodajajo na dražbi, dražbeni sistem dražbo prekliče.

6.   Kadar je končna cena na dražbi znatno nižja od cene na sekundarnem trgu, ki prevladuje tik pred licitacijskim obdobjem in med njim ob upoštevanju kratkoročne nestanovitnosti cen pravic v določenem obdobju pred dražbo, dražbeni sistem dražbo prekliče.

7.   Dražbeni sistem pred začetkom dražbe določi metodologijo za uporabo odstavka 6, potem ko se je posvetoval z ustreznimi naročniki iz člena 26(1) ali člena 29(4) in obvestil pristojne nacionalne organe iz člena 47.

V času med dvema licitacijskima obdobjema v istem dražbenemu sistemu lahko zadevni dražbeni sistem spremeni metodologijo iz prvega pododstavka. O načrtovanih spremembah se nemudoma posvetuje z ustreznimi naročniki iz člena 26(1) ali člena 29(4) in pristojnimi nacionalnimi organi iz člena 47.

Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje ustreznega naročnika o metodologiji iz tega odstavka, če je bilo tako mnenje predloženo.

8.   Odstavka 6 in 7 se ne uporabljata za prodajo pravic iz člena 13 na dražbi za obdobje dveh mesecev od prve dražbe teh pravic.

Dražbeni sistem lahko obdobje iz prvega pododstavka podaljša za dva meseca, potem ko se je posvetoval z ustreznimi naročniki iz člena 26(1) in uradno obvestil pristojne nacionalne organe iz člena 47, pod pogojem, da je tako podaljšanje potrebno za zagotovitev dovolj likvidnega sekundarnega trga za uporabo odstavka 6.

Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje ustreznih naročnikov o podaljšanju iz tega odstavka, če je bilo tako mnenje predloženo.

9.   Kadar se dražba pravic iz člena 10 ali 13 prekliče, se količina pravic enakomerno porazdeli med naslednje štiri dražbe, načrtovane v istem dražbenem sistemu.

Če se količina pravic iz preklicanih dražb iz prvega pododstavka ne more enakomerno porazdeliti, kot je navedeno v navedenem pododstavku, v skladu s pravili o najmanjšem obsegu ponudbe iz člena 6(1), zadevna država članica te pravice proda na manj kot štirih dražbah.

Če se dražba, ki že vključuje količine iz predhodno preklicane dražbe, prekliče, se količina njenih pravic razporedi v skladu s prvim in drugim pododstavkom, pri čemer se začne s prvo dražbo, za katero se ne uporabljajo druge prilagoditve zaradi predhodnih preklicev.

10.   Kadar se dražba pravic iz člena 11 prekliče, se količina pravic enakomerno porazdeli med naslednji dve dražbi, načrtovani v istem dražbenem sistemu.

Če se količina pravic iz preklicanih dražb iz prvega pododstavka ne more enakomerno porazdeliti, kot je navedeno v navedenem pododstavku, v skladu s pravili o najmanjšem obsegu ponudbe iz člena 6(1), zadevna država članica te pravice proda na naslednji načrtovani dražbi.

Od 1. januarja 2025 se v primeru preklica dražbe, ki vključuje pravice iz člena 11, uporablja odstavek 9.

1.   Vsak dražbeni sistem ločeno izvaja dražbe v lastnih rednih ponavljajočih se licitacijskih obdobjih.

Licitacijska obdobja za dražbe pravic iz člena 13, ki jih izvaja skupni dražbeni sistem, so ločena od licitacijskih obdobij za dražbe pravic iz členov 10 in 11.

Licitacijsko obdobje se začne in konča na isti trgovalni dan ter traja najmanj dve uri. Med dvema zaporednima licitacijskima obdobjema mora biti razmak vsaj dveh ur. Licitacijska obdobja dveh ali več dražbenih sistemov se ne prekrivajo.

Licitacijska obdobja za dražbe pravic iz členov 10, 11 in 13 se ne prekrivajo. Od 1. januarja 2025 se pravice iz členov 10 in 11 prodajajo na dražbi v istih licitacijskih obdobjih.

2.   Dražbeni sistem določi datum in čas dražb ob upoštevanju državnih praznikov, ki vplivajo na mednarodne finančne trge, in vseh drugih ustreznih dogodkov ali okoliščin, ki bi lahko vplivali na ustrezen potek dražb. V dveh tednih vsakega leta v času božiča in novega leta se dražbe ne izvajajo.

3.   V izjemnih okoliščinah lahko vsak dražbeni sistem po posvetovanju s Komisijo spremeni čas katerega koli licitacijskega obdobja, tako da o tem obvesti vse osebe, ki bi jih to lahko zadevalo. Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje Komisije o spremembi, če je tako mnenje podano.

4.   Skupni dražbeni sistem izvaja dražbe pravic iz členov 10 in 13 najmanj enkrat tedensko. Skupni dražbeni sistem izvaja dražbe pravic iz člena 11 najmanj vsaka dva meseca. Od 1. januarja 2025 se določbe tega odstavka, ki se uporabljajo za pravice iz člena 10, uporabljajo tudi za pravice iz člena 11.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko skupni dražbeni sistem na prvih šestih dražbah izvaja dražbe pravic iz člena 13 z drugo pogostostjo, če je to potrebno za izboljšanje udeležbe na dražbah in zagotovitev nemotenega poteka dražbenega postopka.

Če skupni dražbeni sistem izvaja dražbe na en ali dva dneva v tednu, noben drug dražbeni sistem ne sme izvajati dražbe na ta dan ali ta dneva.

Kadar skupni dražbeni sistem izvaja dražbe pogosteje kot dva dneva v tednu, določi dneva, ko ne smejo potekati druge dražbe. Ta dneva objavi najpozneje ob objavi časovnega razporeda dražb iz člena 12(2).

5.   Količina pravic iz členov 10 in 11, ki bodo prodane na dražbi prek skupnega dražbenega sistema, se načeloma enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem koledarskem letu.

Količina pravic iz člena 13, ki bodo prodane na dražbi prek skupnega dražbenega sistema, se načeloma enakomerno razporedi med dražbe, ki se izvedejo v danem koledarskem letu, razen dodatnih količin, ki bodo prodane na dražbi v skladu s členom 30d, točka 2, Direktive 2003/87/ES in ki se načeloma enakomerno porazdelijo v obdobju do 31. maja 2028.

Če se letna količina pravic države članice ne more enakomerno razporediti med dražbe v danem koledarskem letu v skladu s pravili o najmanjšem obsegu ponudbe iz člena 6(1), zadevni dražbeni sistem to količino porazdeli med manjše število dražb, pri čemer zagotovi, da se ta količina na dražbi načeloma ponudi vsaj vsako četrtletje.

1.   Količina pravic v zvezi z dejavnostmi pomorskega prometa iz člena 3ga Direktive 2003/87/ES in nepremičnimi napravami s področja uporabe poglavja III navedene direktive, ki se bodo prodajale na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu, je količina pravic, določena v skladu s členom 10(1) in (1a) navedene direktive.

2.   Količina pravic, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu, temelji na količini pravic, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, in deležu pravic te države članice, določenem v skladu s členom 3ga(3) in členom 10(2) Direktive 2003/87/ES.

3.   Pri količini pravic iz odstavkov 1 in 2 tega člena se upoštevajo spremembe v skladu s katero koli od naslednjih določb:

4.   Vse spremembe količine pravic, ki bodo prodane na dražbi v danem koledarskem letu, razen sprememb iz člena 14, se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

Količine pravic, ki jih ni mogoče prodati na dražbi v danem koledarskem letu zaradi zaokroževanja, ki se zahteva v skladu s členom 6(1), se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

5.   Porazdelitev pravic v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES se določi ob upoštevanju naslednjega:

Brez poseganja v prvi pododstavek znaša letna količina pravic, ki bodo v skladu s členom 10a(8) Direktive 2003/87/ES prodane na dražbi, najmanj 40 000 000 pravic. Ta količina se upošteva v časovnem razporedu dražb iz člena 12 te uredbe.

6.   Začetna letna količina pravic, ki bodo v skladu s členom 10e(2) in (3) Direktive 2003/87/ES prodane na dražbi, je naslednja:

Letna količina pravic, ki jih je treba prodati na dražbi, da se dosežejo prihodki iz člena 10e(2) in (3) Direktive 2003/87/ES, se lahko prilagodi, da se zagotovi izpolnitev ciljev iz člena 10e navedene direktive. Za namene te prilagoditve se upoštevajo že pridobljeni prihodki, povprečna končna cena na dražbi za šest predhodnih koledarskih mesecev in preostali čas do 31. avgusta 2026, časovni razpored dražb pa se ustrezno prilagodi v skladu s členom 14(1), točka (o), te uredbe.

Če so prihodki z dražb iz člena 10e(2) in (3) Direktive 2003/87/ES doseženi pred datumom zadnje dražbe, načrtovane za mehanizem za okrevanje in odpornost, se nadaljnje dražbe pravic za navedeni mehanizem nemudoma začasno prekinejo v skladu z ustreznimi določbami o začasni prekinitvi takšnih dražb iz Delegirane uredbe (EU) 2019/1122. Ustrezni časovni razporedi dražb se ustrezno prilagodijo v skladu s členom 14(1), točka (e), te uredbe.

1.   Količina pravic v zvezi z letalskimi dejavnostmi iz člena 3b Direktive 2003/87/ES, ki se bodo prodajale na dražbi v vsakem koledarskem letu, je količina pravic, določena v skladu s členoma 3c in 3d navedene direktive.

2.   Količina pravic, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu, temelji na količini pravic, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, in deležu pravic te države članice, določenem v skladu s členom 3d(3) Direktive 2003/87/ES.

3.   Vse spremembe količine pravic, ki bodo prodane na dražbi v danem koledarskem letu, razen sprememb iz člena 14, se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

4.   Količine pravic, ki jih ni mogoče prodati na dražbi v danem koledarskem letu zaradi zaokroževanja, ki se zahteva v skladu s členom 6(1), se upoštevajo pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem koledarskem letu.

1.   Skupni dražbeni sistem po posvetovanju s Komisijo določi časovne razporede dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami pravic za prodajo na dražbi, datumi dražb, finančnim produktom na dražbi ter datumi plačila in dobave pravic iz členov 10 in 11, ki se bodo vsako koledarsko leto prodajale na posameznih dražbah.

2.   Skupni dražbeni sistem objavi časovni razpored dražb za posamezno koledarsko leto do 31. julija prejšnjega koledarskega leta v zvezi s pravicami iz členov 10 in 11 te uredbe ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, pod pogojem, da je Komisija centralnemu administratorju registra Unije naročila, naj v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/1122 v register Unije vnese preglednico dražb, ki ustreza časovnemu razporedu dražb.

3.   Časovni razporedi dražb za pravice iz členov 10 in 11 se določijo in objavijo ločeno. Skupni dražbeni sistem v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/1122 od 1. januarja 2025 določi in objavi skupne časovne razporede dražb za pravice iz členov 10 in 11.

1.   Količina pravic iz člena 30a Direktive 2003/87/ES, ki se bodo prodajale na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu od leta 2027, je enaka količini pravic, določeni v skladu s členoma 30c in 30d navedene direktive.

2.   Količina pravic, ki jih bo vsaka država članica prodajala na dražbi v katerem koli danem koledarskem letu, temelji na količini pravic, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, in deležu pravic te države članice, določenem v skladu s členom 30d(5) Direktive 2003/87/ES.

3.   Pri količini pravic iz odstavkov 1 in 2 tega člena se upoštevajo spremembe v skladu s členom 30e(3) ali členoma 30h in 30j Direktive 2003/87/ES ali v skladu s členom 1a Sklepa (EU) 2015/1814.

4.   Skupni dražbeni sistem po posvetovanju s Komisijo določi časovne razporede dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami pravic za prodajo na dražbi, datumi dražb, finančnim produktom na dražbi ter datumi plačila in dobave pravic, ki se bodo vsako koledarsko leto prodajale na posameznih dražbah v skladu z odstavkom 2 tega člena. Časovni razpored dražb za koledarsko leto objavi do 31. julija prejšnjega koledarskega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, pod pogojem, da je Komisija centralnemu administratorju registra Unije naročila, naj v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/1122 v register Unije vnese preglednico dražb, ki ustreza časovnemu razporedu dražb.

5.   Letne količine pravic za prodajo na dražbi iz člena 30d(3) in (4) Direktive 2003/87/ES se prodajajo na dražbi skupaj z zadevnimi letnimi količinami pravic iz odstavka 1 tega člena vsako leto pred 31. avgustom. Začetna letna količina pravic, ki bodo v skladu s členom 30d(3) in (4) Direktive 2003/87/ES prodane na dražbi v letu 2027, je 350 000 000 pravic.

6.   Če 75 % najvišjega letnega zneska prihodkov iz člena 30d(4) Direktive 2003/87/ES ne nastane do 30. junija katerega koli leta, se začetna letna količina pravic, ki bodo prodane na dražbi za Socialni sklad za podnebje, poveča za obdobje od septembra do decembra navedenega leta.

Če je najvišji letni znesek prihodkov dosežen prej, kot je bilo prvotno predvideno v časovnem razporedu dražb, se naslednje dražbe pravic za Socialni sklad za podnebje takoj začasno prekinejo v skladu z ustreznimi določbami o začasni prekinitvi takšnih dražb iz Delegirane uredbe (EU) 2019/1122.

V obeh primerih se časovni razpored dražb brez nepotrebnega odlašanja ustrezno prilagodi v skladu s členom 14(1), da se poveča število pravic, ki bodo prodane na dražbi za Socialni sklad za podnebje za obdobje od septembra do decembra, ali da se v imenu držav članic na dražbi proda presežna količina.

1.   Določitve in objave letnih količin pravic, ki bodo prodane na dražbi, ter licitacijskih obdobij, porazdelitve pravic, datumov, finančnega produkta na dražbi in datumov plačila in dobave v zvezi s posameznimi dražbami v skladu s členi 10, 11 in 13 ter členom 31(3) se ne spreminjajo, razen za prilagoditve, ki so posledica katere koli od naslednjih okoliščin:

2.   Zadevni dražbeni sistemi objavijo prilagojene časovne razporede dražb štiri tedne pred datumom začetka njihove uporabe ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo. Ta zahteva se ne uporablja za prilagoditve iz odstavka 1, točke (a) do (e).

1.   Dražbeni sistem omogoči sredstva za dostop do svojih dražb na nediskriminatorni osnovi.

2.   Dostop do dražb ni odvisen od članstva ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, ali katerem koli drugem mestu trgovanja, ki ga upravlja dražbeni sistem ali tretja oseba.

3.   Dražbeni sistem zagotovi, da je do njegovih dražb mogoče dostopati na daljavo prek spletnega elektronskega vmesnika, ki je dostopen na varen in zanesljiv način. Ponudnikom lahko ponudi tudi možnost dostopa do svojih dražb prek namenskih povezav do elektronskega vmesnika.

4.   Če glavni način dostopa postane nedostopen, lahko dražbeni sistem na lastno pobudo ali na zahtevo držav članic ponudi enega ali več alternativnih načinov dostopa do svojih dražb pod pogojem, da so takšni alternativni načini dostopa varni in zanesljivi ter njihova uporaba ne vodi v nobeno diskriminacijo med ponudniki.

1.   Do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah so upravičene naslednje osebe:

Upravljavci, operaterji zrakoplovov in ladjarske družbe lahko sodelujejo le na dražbah pravic iz členov 10 in 11, medtem ko lahko regulirani subjekti sodelujejo le na dražbah iz člena 13, tudi kadar uporabljajo storitve subjektov iz odstavka 1, točke (b) do (e), da licitirajo v njihovem imenu.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 so osebe, za katere velja izjema iz člena 2(1), točka (j), Direktive 2014/65/EU in ki so pooblaščene v skladu s členom 50 te uredbe, upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah v svojem imenu ali v imenu strank svojega glavnega podjetja, če je država članica, v kateri imajo sedež, vzpostavila zakonodajo, ki ustreznemu pristojnemu nacionalnemu organu v tej državi članici omogoča, da takšne osebe pooblasti za licitiranje v njihovem imenu ali v imenu takšnih strank.

3.   Kadar osebe iz odstavka 1, točki (b) in (c), ter odstavka 2 licitirajo v imenu svojih strank, zagotovijo, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

Zadevni dražbeni sistem se lahko opira na preglede, ki jih izvedejo osebe iz prvega pododstavka tega odstavka, njihove stranke ali stranke njihovih strank, kot je določeno v tem odstavku.

Osebe iz prvega pododstavka tega odstavka lahko dražbenemu sistemu na njegovo zahtevo v skladu s členom 20(5), točka (d), dokažejo, da so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka, točki (a) in (b), izpolnjeni.

4.   Naslednje osebe niso upravičene do predložitve vloge za dostop do neposrednega licitiranja na dražbah in ne sodelujejo na dražbah prek ene ali več oseb, ki imajo dostop do licitiranja v skladu s členoma 19 in 20, bodisi v svojem imenu bodisi v imenu katerih koli drugih oseb, če na zadevnih dražbah delujejo kot:

1.   Člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, ki so osebe iz člena 18(1) ali (2), imajo dostop do neposrednega licitiranja na dražbah, ki jih izvaja zadevni dražbeni sistem, brez dodatnih zahtev za dostop, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

2.   Osebe, ki niso člani ali udeleženci na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, ter so upravičene osebe v skladu s členom 18(1) ali (2), imajo dostop do neposrednega licitiranja na dražbah, ki jih izvaja dražbeni sistem, pod pogojem, da:

1.   Preden osebe iz člena 18(1) ali (2) oddajo svojo prvo ponudbo neposredno pri katerem koli dražbenem sistemu, zadevnemu dražbenemu sistemu predložijo vlogo za dostop do licitiranja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka imajo člani ali udeleženci sekundarnega trga, ki ga organizira zadevni dražbeni sistem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 19(1), dostop do licitiranja brez predložitve vloge zadevnemu dražbenemu sistemu za dostop do licitiranja.

2.   Vloga za dostop do licitiranja na podlagi odstavka 1 se vloži s predložitvijo izpolnjenega obrazca dražbenemu sistemu. Obrazec in njegovo dostopnost prek interneta zagotovi in vzdržuje zadevni dražbeni sistem.

3.   Vlogi za dostop do licitiranja so priložene overjene kopije vseh dokazil, ki jih dražbeni sistem zahteva kot dokaz, da prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 18(3) in člena 19(2). Dražbeni sistem lahko sprejme kopije dokumentov, ki niso ustrezno overjene, če lahko utemeljeno domneva, da so resnične kopije izvirnikov. Vloga za dostop do licitiranja vključuje vsaj elemente, navedene v Prilogi I.

4.   Vloga za dostop do licitiranja, vključno z vsemi dokazili, se na zahtevo da na voljo za pregled, ki ga izvedejo pristojni nacionalni organi kazenskega pregona iz države članice, ki vodi preiskavo iz člena 53(3), točka (e), ali kateri koli pristojni organi Unije, vključeni v preiskave, ki potekajo na čezmejni osnovi.

5.   Dražbeni sistem lahko zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah, če prosilec zavrne kar koli od naslednjega:

6.   Vloga za dostop se šteje za umaknjeno, če prosilec ne predloži informacij, ki jih zahteva dražbeni sistem, v razumnem roku najmanj petih trgovalnih dni, določenem v zahtevi za informacije, vloženi v skladu z odstavkom 5, točka (a), (d) ali (e), ali ne sodeluje na razgovoru ali kakršnih koli preiskavah ali preverjanjih iz odstavka 5, točki (b) in (c).

7.   Prosilec dražbenemu sistemu ne sme dajati lažnih ali zavajajočih informacij. Prosilec zadevni dražbeni sistem v celoti, pošteno in nemudoma obvesti o vseh spremembah okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo vlogo za dostop do licitiranja na dražbah, ki jih vodi navedeni dražbeni sistem, ali na kateri koli dostop do licitiranja, ki mu je že bil odobren.

8.   Dražbeni sistem sprejme odločitev o vlogi, ki mu je bila predložena, in svojo odločitev sporoči prosilcu.

Zadevni dražbeni sistem lahko:

1.   Dražbeni sistem zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah oziroma prekliče ali začasno odpove že odobreni dostop do licitiranja vsaki osebi, ki:

2.   Dražbeni sistem zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah oziroma prekliče ali začasno odpove že odobren dostop do licitiranja, če sumi, da je prosilec povezan s pranjem denarja, financiranjem terorizma, kaznivim dejanjem ali zlorabo trga, če takšna zavrnitev, preklic ali začasna odpoved verjetno ne bi onemogočila prizadevanj pristojnih nacionalnih organov, da preganjajo ali primejo storilce takšnih dejanj.

V primeru sumov iz prvega pododstavka zadevni dražbeni sistem pripravi poročilo za finančnoobveščevalno enoto iz člena 32 Direktive (EU) 2015/849 (v nadaljnjem besedilu: FIU) v skladu s členom 46(2) te uredbe.

3.   Dražbeni sistem lahko zavrne dostop do licitiranja na svojih dražbah oziroma prekliče ali začasno odpove že odobreni dostop do licitiranja vsaki osebi, ki:

4.   Osebe iz odstavka 3 se obvestijo o zavrnitvi dostopa do licitiranja oziroma preklicu ali začasni odpovedi dostopa do licitiranja ter dobijo možnost, da pisno odgovorijo v razumnem roku, navedenem v odločitvi o zavrnitvi, preklicu ali začasni odpovedi dostopa. Po proučitvi pisnega odgovora osebe zadevni dražbeni sistem, če je to upravičeno:

Dražbeni sistem zadevno osebo obvesti o svoji odločitvi v skladu s prvim pododstavkom, točke (a), (b) in (c).

5.   Osebe, ki jim je bil dostop do licitiranja preklican ali začasno odpovedan v skladu z odstavkom 1, 2 ali 3, sprejmejo primerne ukrepe za zagotovitev, da njihova odstranitev z dražb:

V zavrnitvi, preklicu ali začasni odpovedi iz odstavkov 1, 2 in 3 so opredeljeni vsi ukrepi, potrebni za skladnost s tem odstavkom, dražbeni sistem pa preveri upoštevanje teh ukrepov.

1.   Vsaka država članica imenuje uradnega dražitelja. Nobena država članica ne prodaja pravic na dražbi, ne da bi imenovala uradnega dražitelja. Istega uradnega dražitelja lahko imenuje več kot ena država članica.

2.   Uradni dražitelj, ki je imenovan pravočasno pred začetkom dražb, sklene in izvede potrebne ureditve z dražbenim sistemom, ki je imenovan ali bo imenovan, vključno s katerim koli klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki sta z njim povezana, v skladu s skupno dogovorjenimi pogoji.

3.   Oseba, ki dela za državo članico ali jo zastopa, nobeni osebi, ki dela za uradnega dražitelja, ne razkrije notranjih informacij, razen če oseba, ki dela za državo članico ali jo zastopa, te informacije razkrije na podlagi potrebe po seznanitvi, in sicer med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti in je zadevna država članica prepričana, da je uradni dražitelj poleg ukrepov, predvidenih v členu 18(8) in členu 19(10) Uredbe (EU) št. 596/2014, uvedel ustrezne ukrepe za preprečitev trgovanja na podlagi notranjih informacij ali protipravnega razkritja notranjih informacij s strani oseb, ki delajo za uradnega dražitelja.

4.   Pravice, ki bodo prodane na dražbi v imenu države članice, se ne dajo na dražbe, če zadevna država članica ni imenovala uradnega dražitelja ali če ureditve iz odstavka 2 niso bile sklenjene oziroma niso začele veljati.

5.   Države članice pravočasno po imenovanju svojega uradnega dražitelja njegovo identiteto in kontaktne podatke sporočijo Komisiji, ki jih objavi na svojem spletnem mestu.

1.   Evropska investicijska banka (EIB) je uradni dražitelj za pravice, ki bodo prodane na dražbi od leta 2021 v skladu s členom 10a(8) in (9), členom 10d in členom 10e Direktive 2003/87/ES prek skupnega dražbenega sistema. Člen 22(2), (3) in (4), členi 23, 35 in 36 ter člen 43(1) te uredbe se smiselno uporabljajo za EIB.

2.   EIB zagotovi, da se prihodki od prodaje pravic na podlagi člena 10a(8) in člena 10e Direktive 2003/87/ES na dražbi izplačajo na račun, ki ji ga je Komisija sporočila, najpozneje 15 dni po koncu meseca, v katerem so prihodki od prodaje na dražbi nastali. Pred izplačilom lahko odbije vse dodatne stroške posedovanja in izplačila prihodkov od prodaje na dražbi, ob upoštevanju sporazumov, sklenjenih s Komisijo v skladu s členom 20(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856 (23) in členom 10e Direktive 2003/87/ES.

3.   Komisija je uradni dražitelj za pravice, ki bodo prodane na dražbi v skladu s členom 10a(8b) ter členom 30d(3) in (4) Direktive 2003/87/ES prek skupnega dražbenega sistema. Člen 22(2), (3) in (4), členi 23, 35 in 36 ter člen 43(1) te uredbe se smiselno uporabljajo za Komisijo.

4.   Letne količine pravic za prodajo na dražbi iz odstavka 1 tega člena in člena 10a(8b) Direktive 2003/87/ES se skupaj z zadevnimi letnimi količinami pravic iz člena 10 te uredbe prodajo na dražbah, ki jih izvaja skupni dražbeni sistem, in se enakomerno porazdelijo v skladu s členom 8(4), prvi pododstavek, te uredbe.

1.   Država članica, ki namerava ukiniti pravice do emisije iz svoje skupne količine pravic za prodajo na dražbi v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, o svoji nameri obvesti Komisijo najpozneje do 31. decembra koledarskega leta, ki sledi letu zaprtja, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge II k tej uredbi.

Zadevna država članica najpozneje do 31. maja danega leta Komisijo obvesti o točnem številu pravic, ki jih je treba ukiniti v obdobju med 1. septembrom in 31. decembrom istega leta. Če skupna količina pravic, ki se ukinejo v tem obdobju, presega 5 milijonov pravic, se ta količina porazdeli na obdobje med 1. septembrom zadevnega leta in 31. avgustom naslednjega leta. Zadevna država članica pošlje prvo uradno obvestilo v skladu s tem pododstavkom najpozneje dve leti po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka.

2.   Država članica, ki ne namerava ukiniti pravic v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, Komisijo v okviru svojega poročanja v skladu s členom 21 navedene direktive obvesti o razlogih za neukinitev takih pravic.

3.   Količina pravic, ki se ukinejo v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, se odšteje od količine pravic, ki jo bo zadevna država članica prodajala na dražbi in bo določena v skladu s členom 10 te uredbe po vseh prilagoditvah v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814 v obdobjih iz odstavka 1, drugi pododstavek.

4.   Komisija objavi informacije, ki jih zagotovijo države članice v skladu s Prilogo II, razen poročil iz točke 6 navedene priloge.

1.   Države članice imenujejo skupni dražbeni sistem po izvedenem postopku skupnega javnega naročanja Komisije z državami članicami kot naročniki, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s tem členom.

2.   Postopek skupnega javnega naročanja iz odstavka 1 se izvede v skladu s členom 165(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   Obdobje imenovanja skupnega dražbenega sistema ni daljše od petih let. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 172(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, lahko države članice in Komisija to obdobje podaljšajo na sedem let. Komisija lahko v obdobju imenovanja opravi predhodno preverjanje trga v skladu s členom 166(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da preveri tržne pogoje in pripravi nov postopek javnega naročanja.

4.   Identiteta in kontaktni podatki skupnega dražbenega sistema iz odstavka 1 se objavijo na spletnem mestu Komisije.

5.   Država članica, ki se v skupni ukrep v skladu s tem členom vključi po začetku veljavnosti sporazuma o skupnem javnem naročanju med Komisijo in državami članicami, ki že sodelujejo v tem ukrepu, sprejme pogoje tega sporazuma in vse odločitve, ki so že bile sprejete na njegovi podlagi.

Država članica, ki se v skladu s členom 29(4) odloči, da ne bo sodelovala v skupnem ukrepu v skladu s tem členom, temveč bo imenovala svoj lasten dražbeni sistem, lahko dobi status opazovalke pod pogoji, o katerih se v sporazumu o skupnem javnem naročanju dogovorijo države članice, ki sodelujejo v skupnem ukrepu, in Komisija, pri čemer je treba upoštevati vsa veljavna pravila Unije o javnem naročanju.

1.   Skupni dražbeni sistem državam članicam zagotavlja naslednje storitve, kot so podrobneje opredeljene v pogodbi o njegovem imenovanju:

2.   Vsaj 20 trgovalnih dni pred začetkom prvega trgovalnega obdobja, ki ga vodi skupni dražbeni sistem, se skupni dražbeni sistem poveže z najmanj enim klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom.

3.   Skupni dražbeni sistem v treh mesecih od imenovanja Komisiji predloži strategijo izstopa.

1.   Država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), lahko imenuje svoj lasten samostojni dražbeni sistem za prodajo svoje količine pravic iz členov 10 in 11 na dražbi.

2.   Samostojni dražbeni sistem je lahko isti dražbeni sistem kot skupni dražbeni sistem ali drug dražbeni sistem.

3.   Država članica, ki se odloči, da bo imenovala samostojni dražbeni sistem, o tem obvesti Komisijo do zadnjega dne tretjega meseca po datumu začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1031/2010.

4.   Samostojni dražbeni sistem se izbere na podlagi izbirnega postopka, ki je skladen s pravom Unije in nacionalnim pravom o javnih naročilih, kadar je v skladu s pravom Unije oziroma nacionalnim pravom potreben postopek javnega naročanja. Za izbirni postopek veljajo vsi popravni ukrepi in postopki izvršbe iz zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje.

Obdobje imenovanja samostojnega dražbenega sistema iz odstavka 1 je največ tri leta in ga je mogoče podaljšati za največ dodatni dve leti.

Imenovanje samostojnega dražbenega sistema ne začne učinkovati, dokler za zadevni samostojni dražbeni sistem ne začne veljati vključitev na seznam v Prilogi III, kot je določeno v odstavku 6.

5.   Država članica, ki se odloči, da bo imenovala samostojni dražbeni sistem, Komisiji pošlje popolno uradno obvestilo, ki vsebuje vse naslednje:

6.   Samostojni dražbeni sistemi, imenovani v skladu z odstavkom 1 tega člena, obdobje njihovega imenovanja, države članice, ki jih imenujejo, in vsi veljavni pogoji ali obveznosti se navedejo v Prilogi III, če so izpolnjene ustrezne zahteve iz te uredbe in cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES. Komisija ukrepa izključno na podlagi teh zahtev in ciljev ter ima popoln vpogled v vse informacije, ki jih predloži zadevna država članica.

Če se država članica, ki je imenovala samostojni dražbeni sistem iz odstavka 1, odloči ponovno imenovati isti dražbeni sistem v skladu z enakimi pogoji in obveznostmi, kot so navedeni na seznamu iz prvega pododstavka, je ta seznam še naprej veljaven, če navedena država članica in Komisija potrdita, da so ustrezne zahteve iz te uredbe in cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES izpolnjeni. V ta namen država članica Komisiji pošlje obvestilo, ki vsebuje informacije iz odstavka 5, in o ponovnem imenovanju obvesti druge države članice. Komisija javnost obvesti o podaljšanju veljavnosti seznama.

Če ni seznama, določenega v prvem pododstavku, država članica, ki se odloči, da bo imenovala samostojni dražbeni sistem, uporabi skupne dražbene sisteme za dražbo svojega deleža pravic, ki bi bile sicer prodane na dražbi prek samostojnega dražbenega sistema, ki se imenuje v obdobju do izteka treh mesecev po začetku veljavnosti morebitne vključitve na seznam, določene v prvem pododstavku.

Država članica, ki se odloči, da bo v skladu z odstavkom 1 tega člena imenovala samostojni dražbeni sistem, lahko kljub temu sodeluje v skupnem ukrepu izključno zato, da bi lahko uporabljala skupni dražbeni sistem, kot je določeno v tretjem pododstavku. Tako sodelovanje poteka v skladu z določbami člena 26(5), drugi pododstavek, in ob upoštevanju pogojev iz sporazuma o skupnem javnem naročanju.

7.   Vsaka država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), temveč se odloči imenovati samostojni dražbeni sistem, se lahko kadar koli vključi v skupni ukrep iz člena 26(1), kot določa člen 26(5).

Količina pravic, ki so bile pripravljene za prodajo na dražbi prek samostojnega dražbenega sistema, se enakomerno razporedi med dražbe, ki jih izvaja ustrezni skupni dražbeni sistem.

1.   Količina pravic iz člena 10, ki se prodajajo na posameznih dražbah, ki jih izvaja samostojni dražbeni sistem, je med 3,5 milijona in 20 milijoni pravic. Če je skupna količina takšnih pravic, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, v danem koledarskem letu manjša od 3,5 milijona, se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto. Vendar količina pravic iz člena 10, ki bodo prodane na posamezni dražbi, ki jo izvaja samostojni dražbeni sistem, ne sme biti manjša od 1 milijona pravic v katerem koli 12-mesečnem obdobju, ko je treba v skladu s členom 1(5) Sklepa (EU) 2015/1814 število pravic odšteti od količine pravic, ki bodo prodane na dražbi.

2.   Količina pravic iz člena 11, ki se prodajajo na posameznih dražbah, ki jih izvaja samostojni dražbeni sistem, je med 2,5 milijona in 5 milijoni pravic. Če je skupna količina takšnih pravic, ki jih bo na dražbi prodajala država članica, v danem koledarskem letu manjša od 2,5 milijona, se bodo pravice prodajale na eni sami dražbi na koledarsko leto.

Od 1. januarja 2025 se določbe odstavka 1 tega člena, ki se uporabljajo za pravice iz člena 10, uporabljajo tudi za pravice iz člena 11.

3.   Samostojni dražbeni sistem po posvetovanju s Komisijo določi časovni razpored dražb, vključno z licitacijskimi obdobji, posameznimi količinami pravic za prodajo na dražbi, datumi dražb, finančnim produktom na dražbi ter datumi plačila in dobave pravic, ki se bodo prodajale na posameznih dražbah za vsako koledarsko leto. Posamezne količine pravic za prodajo na dražbi se določijo v skladu s členoma 10 in 11.

Zadevni samostojni dražbeni sistem objavi časovni razpored dražb za posamezno leto do 31. julija prejšnjega leta v zvezi s pravicami iz členov 10 in 11 te uredbe ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo, pod pogojem, da je Komisija centralnemu administratorju registra Unije naročila, naj v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/1122 v register Unije vnese zadevno preglednico dražb.

Zadevni samostojni dražbeni sistem določi in objavi časovne razporede dražb šele po tem, ko skupni dražbeni sistem določi in objavi časovne razporede dražb v skladu s členom 12, razen če takšen dražbeni sistem še ni bil imenovan v skladu s členom 26(1). Zadevni dražbeni sistemi lahko hkrati določijo časovne razporede dražb za pravice iz členov 10 in 11, če se upošteva rok za objavo časovnih razporedov dražb iz člena 12.

Objavljeni časovni razporedi dražb so skladni z vsemi ustreznimi pogoji ali obveznostmi, navedenimi v Prilogi III.

4.   Če je dražba, ki jo izvaja samostojni dražbeni sistem, preklicana v skladu s členom 7(5) ali (6) ali členom 9, se količina pravic za prodajo na dražbi razporedi v skladu s členom 7(8) ali, če zadevni dražbeni sistem v danem koledarskem letu izvede manj kot štiri dražbe, med naslednji dve dražbi, ki ju načrtuje isti dražbeni sistem.

1.   Pri imenovanju uradnih dražiteljev države članice upoštevajo, v kolikšni meri kandidati:

2.   Pogoj za imenovanje uradnega dražitelja je, da se uradni dražitelj z zadevnim dražbenim sistemom dogovori o ureditvah iz člena 22(2).

1.   Za dražbeni sistem je lahko imenovan samo subjekt, ki je potrjen kot reguliran trg in katerega upravljavec organizira sekundarni trg s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami.

Kadar pa je to določeno v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila za postopek skupnega javnega naročanja v skladu s členom 26(1), lahko subjekt, ki je potrjen kot reguliran trg, katerega upravljavec organizira veleprodajni energetski trg, kot je opredeljen v členu 2(6) Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (24), ne organizira pa sekundarnega trga s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami, sodeluje v postopku za oddajo naročil v skladu s členom 26(1) te uredbe. Kadar je tak subjekt imenovan za skupni dražbeni sistem, njegov upravljavec pridobi dovoljenje za organizacijo sekundarnega trga s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami in zagotovi, da organizira tak sekundarni trg vsaj 60 trgovalnih dni pred začetkom prvega licitacijskega obdobja, ki ga vodi zadevni dražbeni sistem.

2.   Dražbeni sistem, ki je v skladu s to uredbo imenovan za prodajo dvodnevnih promptnih pogodb na dražbi, lahko brez dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev držav članic vzpostavi ustrezne ureditve, ki olajšajo dostop in sodelovanje na dražbah ponudnikom iz člena 18(1) in (2).

3.   Države članice pri imenovanju dražbenega sistema upoštevajo, v kolikšni meri kandidati dokažejo, da je zagotovljeno naslednje:

4.   Dražbeni sistem se lahko imenuje le, če država članica, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec trga, zagotovi, da se nacionalni ukrepi za prenos naslova III Direktive 2014/65/EU uporabljajo za prodajo dvodnevnih promptnih pogodb na dražbi ter da lahko pristojni organi navedene države članice pooblastijo in nadzorujejo regulirani trg, ki kandidira, in njegovega upravljavca trga v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos naslova VI navedene direktive.

Kadar regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec trga nimata sedeža v isti državi članici, se prvi pododstavek uporablja za državo članico, kjer ima sedež regulirani trg, ki kandidira, in za državo članico, kjer ima sedež njegov upravljavec trga.

5.   Pristojni nacionalni organi države članice, v kateri imata sedež regulirani trg, ki kandidira, in njegov upravljavec trga, imenovani v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, odločijo o pooblastitvi reguliranega trga, ki je bil ali bo imenovan za dražbeni sistem v skladu s to uredbo, če regulirani trg in njegov upravljavec trga izpolnjujeta nacionalna pravila za prenos naslova III Direktive 2014/65/EU. Odločitev o pooblastitvi se sprejme v skladu z nacionalnimi pravili za prenos naslova VI Direktive 2014/65/EU.

6.   Pristojni nacionalni organi iz odstavka 5 tega člena skrbijo za učinkovit pregled nad trgom in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja zahtev iz navedenega odstavka. V ta namen jim je omogočeno, da neposredno ali s pomočjo drugih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, uporabijo pristojnosti, ki jih imajo na podlagi nacionalnih ukrepov za prenos člena 69 navedene direktive, v zvezi z reguliranim trgom, ki kandidira, in njegovim upravljavcem trga.

Za namene imenovanja dražbenih sistemov v skladu s to uredbo se za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi držav članic ter z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) uporabljajo nacionalni ukrepi za prenos členov 79 do 87 Direktive 2014/65/EU.

1.   Dražbeni sistem pristojnemu nacionalnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 67(1) Direktive 2014/65/EU, in organu ESMA poroča o popolnih in točnih podrobnostih vsake transakcije, ki se izvede prek dražbenega sistema in povzroči prenos pravic do emisije na uspešne ponudnike.

2.   Poročila o transakcijah se predložijo čim prej, najpozneje pa ob zaključku trgovalnega dne po zadevni transakciji.

3.   Dražbeni sistem je odgovoren za popolnost, točnost in pravočasno predložitev poročil o transakcijah. Če obstajajo informacije o transakcijah, ki niso vključene v poročila o transakcijah in niso na voljo dražbenemu sistemu, ponudniki in uradni dražitelji take informacije predložijo dražbenemu sistemu.

Če so v poročilu o transakciji napake ali izpustitve, dražbeni sistem, ki poroča o transakciji, informacije popravi in popravljeno poročilo predloži pristojnemu nacionalnemu organu.

4.   Poročilo o transakciji vključuje zlasti naslednje:

Če je uspešni ponudnik pravna oseba, dražbeni sistem pri poročanju o označbi za identifikacijo uspešnega ponudnika uporabi identifikator pravnih subjektov iz člena 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/590 (25).

Poročilo se pripravi na podlagi standardov za podatke in njihovo obliko iz Delegirane uredbe (EU) 2017/590 ter vključuje vse ustrezne podrobnosti iz Priloge I k navedeni uredbi.

1.   Vsak uspešen ponudnik ali njegovi pravni nasledniki, vključno z vsemi posredniki, ki ju zastopajo, plača dolgovani znesek, o katerem je obveščen v skladu s členom 52(3), točka (c), za pravice, ki jih je pridobil, kot je bil obveščen v skladu s členom 52(3), točka (a), tako da prenese navedeni znesek ali poskrbi za njegov prenos prek klirinškega sistema ali poravnalnega sistema na določeni bančni račun uradnega dražitelja v denarnih obveznostih najpozneje ob dobavi pravic na določeni račun ponudnika v registru Unije ali določeni račun njegovega pravnega naslednika v registru Unije.

2.   Dražbeni sistem, vključno s klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki je z njim povezan, prenese plačila, ki so jih izvedli ponudniki ali pravni nasledniki in so rezultat dražbe pravic iz členov 10, 11 in 13, uradnim dražiteljem, ki so zadevne pravice prodajali na dražbi.

3.   Plačila uradnim dražiteljem se izvedejo v eurih ali v valuti države članice, ki jih imenuje, kadar navedena država članica ni članica euroobmočja, kar koli izbere zadevna država članica, ne glede na to, v kateri valuti so izvedena plačila ponudnikov, pod pogojem, da je zadevni klirinški sistem ali poravnalni sistem sposoben poslovati v zadevni valuti.

4.   Menjalni tečaj je tečaj, objavljen prek priznane finančne tiskovne agencije, določene v pogodbi o imenovanju zadevnega dražbenega sistema, nemudoma po koncu licitacijskega obdobja.

1.   Uspešni ponudnik ali njegovi pravni nasledniki bodo pravice, o katerih se uspešnega ponudnika obvesti v skladu s členom 52(3), točka (a), prejeli, samo če je celotni dolgovani znesek, o katerem se uspešnega ponudnika obvesti v skladu s členom 52(3), točka (c), plačan uradnemu dražitelju v skladu s členom 35(1).

2.   Uspešni ponudnik ali njegovi pravni nasledniki, ki ne izpolnijo svojih obveznosti iz odstavka 1 tega člena v celoti do roka, o katerem je uspešni ponudnik obveščen v skladu s členom 52(3), točka (d), zamujajo pri plačilu.

3.   Ponudniku, ki zamuja pri plačilu, se lahko zaračuna eno ali oboje od naslednjega:

4.   Kadar uspešni ponudnik zamuja pri plačilu, se zgodi kar koli od naslednjega:

5.   Kadar poravnava ni izvršena, se pravice ponudijo v prodajo na naslednjih dveh dražbah, ki jih načrtuje zadevni dražbeni sistem.

1.   Klirinški sistem ali poravnalni sistem vsako pravico, ki jo na dražbi proda država članica, dodeli uspešnemu kupcu, dokler skupna količina dodeljenih pravic ne ustreza količini pravic, o kateri je ponudnik obveščen v skladu s členom 52(3), točka (a).

Ponudniku se lahko dodelijo pravice iz več kot ene države članice, ki sodeluje na isti dražbi, če je to potrebno za dosego količine pravic, o kateri je ponudnik obveščen v skladu s členom 52(3), točka (a).

2.   Po plačilu dolgovanega zneska se v skladu s členom 35(1) vsakemu uspešnemu ponudniku ali njegovim pravnim naslednikom dobavijo pravice, dodeljene navedenemu ponudniku, takoj ko je to izvedljivo in v vsakem primeru najpozneje do roka njihove dobave v skladu z dvodnevno promptno pogodbo, tako da se pravice, o katerih je bil ponudnik obveščen v skladu s členom 52(3), točka (a), v celoti ali delno prenesejo z določenega računa v registru Unije, ki ga hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi skrbnika, na določeni račun ali določene račune v registru Unije uspešnega ponudnika ali njegovih pravnih naslednikov ali na določeni račun v registru Unije, ki ga klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi skrbnika, hrani za uspešnega ponudnika ali njegove pravne naslednike.

1.   Pred začetkom licitacijskega obdobja za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb se od ponudnikov ali posrednikov, ki jih zastopajo, zahteva, da dajo zavarovanje s premoženjem klirinškemu sistemu ali poravnalnemu sistemu, povezanemu z dražbenim sistemom, ki izvaja dražbe.

2.   Če se tako zahteva, se vse neporabljeno zavarovanje s premoženjem, ki ga je dal neuspešen ponudnik, skupaj z vsemi obrestmi, obračunanimi na denarnem kritju, sprosti takoj, ko je to mogoče, po zaključku licitacijskega obdobja.

3.   Če se tako zahteva, se vse zavarovanje s premoženjem, ki ga je dal neuspešen ponudnik in ni bilo porabljeno za poravnavo, skupaj z vsemi obrestmi, obračunanimi na denarnem kritju, sprosti takoj, ko je to mogoče, po poravnavi.

1.   Pred začetkom licitacijskega obdobja za dražbo dvodnevnih promptnih pogodb se od uradnega dražitelja zahteva, da kot zavarovanje s premoženjem deponira pravice do njihove dobave, ki jih klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki deluje v vlogi skrbnika, hrani na depozitnem računu. Količina in datum dobave teh pravic se v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/1122 določita v preglednicah dražb, ki ustrezajo časovnemu razporedu dražb iz člena 12 ali 13.

2.   Kadar se pravice, dane kot zavarovanje s premoženjem v skladu z odstavkom 1, ne porabijo, jih lahko klirinški sistem ali poravnalni sistem do njihove dobave zadrži, če se tako odloči država članica, na določenem računu v registru Unije, ki ga hrani klirinški sistem ali poravnalni sistem, ki opravlja nalogo skrbnika.

1.   Struktura in višina pristojbin ter kakršni koli s tem povezani pogoji, ki jih uporablja kateri koli dražbeni sistem in njegovi klirinški sistemi ali poravnalni sistemi, ne smejo biti manj ugodni kot primerljive standardne pristojbine in pogoji, ki se uporabljajo na sekundarnem trgu.

Kadar pa je to določeno v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila za postopke za oddajo naročil v skladu s členom 26(1) ali členom 29(4), lahko upravljavec dražbenega sistema poviša pristojbine, ki jih uspešni ponudniki plačajo v skladu s členom 43(1) te uredbe, na največ 120 % primerljivih standardnih pristojbin, ki jih uspešni kupci pravic plačajo na sekundarnem trgu v letih, ko se količine pravic za prodajo na dražbi zmanjšajo za več kot 200 milijonov pravic v skladu s členoma 1 in 1a Sklepa (EU) 2015/1814.

2.   Dražbeni sistem ter klirinški sistemi in poravnalni sistemi lahko uporabljajo samo pristojbine, odbitke ali pogoje, ki so izrecno navedeni v pogodbi o njihovem imenovanju.

3.   Vse pristojbine in pogoji, ki se uporabljajo v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti jasno navedeni, lahko razumljivi in javno dostopni. Naštejejo se na seznamu, na katerem se navedejo vsi stroški za vsako vrsto storitve.

1.   Stroške storitev iz člena 27(1) in člena 30 krijejo ponudniki, ki jih plačajo s pristojbinami.

Vendar stroške ureditev med uradnim dražiteljem in dražbenim sistemom, navedenih v členu 22(2), ki uradnemu dražitelju omogočajo, da pravice prodaja na dražbi v imenu države članice, ki ga imenuje, razen stroškov katerega koli klirinškega ali poravnalnega sistema, povezanega z zadevnim dražbenim sistemom, krije država članica, ki organizira dražbo.

Stroški iz drugega pododstavka se odštejejo od prihodkov od prodaje na dražbi, ki se plačajo uradnim dražiteljem skladno s členom 35(2) in (3).

2.   Pogoji sporazuma o skupnem javnem naročanju iz člena 26(5), prvi pododstavek, ali pogodbe o imenovanju dražbenega sistema v skladu s členom 26(1) lahko odstopajo od odstavka 1 tega člena, tako da od držav članic, ki so Komisijo v skladu s členom 29(3) obvestile, da ne bodo sodelovale v skupnem ukrepu, kot je določen v členu 26(1), vendar naknadno uporabijo skupni dražbeni sistem, zahtevajo, da zadevnemu dražbenemu sistemu, vključno s klirinškimi sistemi ali poravnalnimi sistemi, ki so z njim povezani, plačajo stroške storitev iz člena 27(1), povezane z deležem pravic, ki jih navedena država članica prodaja na dražbi, od datuma, ko navedena država članica začne sodelovati na dražbah skupnega dražbenega sistema, do prekinitve ali izteka imenovanja navedenega dražbenega sistema.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki se skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1), niso pridružile v šestih mesecih po začetku veljavnosti sporazuma o skupnem javnem naročanju iz člena 26(5), prvi pododstavek.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če se država članica pridruži skupnemu ukrepu, kot je določen v členu 26(1), po izteku obdobja imenovanja iz člena 29(4), drugi pododstavek, ali če država članica za dražbo svojega deleža pravic uporablja skupni dražbeni sistem, ki ni naveden na seznamu iz člena 29(6).

3.   Stroški, ki jih v skladu z odstavkom 1 krijejo ponudniki, se zmanjšajo za količino stroškov, ki jih v skladu z odstavkom 2 krije država članica.

1.   Do konca vsakega meseca dražbeni sistem poroča o izvajanju dražb, ki jih je izvedel v predhodnem mesecu, zlasti kar zadeva:

Poleg tega dražbeni sistem do 31. januarja vsako leto predloži povzetek in analizo mesečnih poročil iz predhodnega leta.

2.   Dražbeni sistem poročila in povzetek iz odstavka 1 predloži Komisiji, državam članicam, ki ga imenujejo, svojemu pristojnemu nacionalnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 596/2014, in organu ESMA.

3.   Ustrezni naročniki spremljajo izvajanje pogodb o imenovanju dražbenih sistemov. Države članice, ki imenujejo samostojni dražbeni sistem, Komisijo obvestijo o vseh primerih, ko ta dražbeni sistem ne izpolnjuje pogodbe, s katero je bil imenovan, če bi to lahko pomembno vplivalo na dražbene postopke.

4.   Komisija v skladu s členom 10(4) Direktive 2003/87/ES v imenu držav članic, ki sodelujejo v skupnem ukrepu v skladu s členom 26(1) te uredbe, in držav članic, ki imenujejo samostojni dražbeni sistem, objavi zbirna poročila v zvezi z informacijami iz odstavka 1, točke (a) do (h), tega člena.

5.   Uradni dražitelji, dražbeni sistemi, pristojni nacionalni organi, ki jih nadzorujejo, in organ ESMA dejavno sodelujejo s Komisijo in med seboj ter Komisiji na zahtevo zagotovijo vse informacije, ki jih imajo v zvezi z dražbami in so razumno potrebne za nadzor dražb.

6.   Pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo kreditne institucije in investicijska podjetja, pristojni nacionalni organi, ki nadzorujejo osebe, pooblaščene za oddajanje ponudb v imenu drugih oseb v skladu s členom 18(2), in organ ESMA v okviru svojih pristojnosti dejavno sodelujejo s Komisijo, kadar je to razumno potrebno za nadzor dražb.

7.   Pristojni nacionalni organi pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz odstavkov 5 in 6 upoštevajo določbe o poklicni skrivnosti, ki jih morajo izpolnjevati v skladu s pravom Unije.

1.   Dražbeni sistem spremlja odnos s ponudniki, tako da sprejme naslednje ukrepe:

Pri proučevanju ponudb v skladu s prvim pododstavkom, točka (a), je dražbeni sistem posebno pozoren na kakršno koli dejavnost, ki se mu zdi po svoji naravi izrazito verjetno povezana s pranjem denarja, financiranjem terorizma ali kaznivim dejanjem.

2.   Dražbeni sistem zagotovi, da se dokumenti, podatki ali informacije, ki jih ima o posameznem ponudniku, redno posodabljajo. V ta namen lahko:

3.   Dražbeni sistem vodi evidenco naslednjega:

4.   Dražbeni sistem hrani evidenco iz odstavka 3 tako dolgo, dokler je ponudniku dovoljeno licitiranje na njegovih dražbah, in vsaj pet let po zaključku odnosa z navedenim ponudnikom.

1.   Pristojni nacionalni organi iz člena 48(1a) Direktive (EU) 2015/849 spremljajo in sprejemajo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti dražbenega sistema z naslednjim:

Pristojni nacionalni organi imajo pristojnosti iz člena 48(2) in (3) Direktive (EU) 2015/849.

Dražbeni sistem je lahko odgovoren za kršitve odstavkov 2 in 3 tega člena ter člena 20(5) in (8), člena 21(1) in (2) ter člena 45 te uredbe. Za takšne kršitve se uporabljajo sankcije in ukrepi iz členov 58 do 62 Direktive (EU) 2015/849.

2.   Dražbeni sistem, njegovo vodstvo in zaposleni v celoti sodelujejo s FIU, tako da nemudoma izvedejo naslednje ukrepe:

Vse sumljive transakcije, vključno s poskusi transakcij, se prijavijo.

3.   Informacije iz odstavka 2 se posredujejo FIU države članice, na ozemlju katere je zadevni dražbeni sistem.

4.   Država članica, na ozemlju katere je dražbeni sistem, imenovan v skladu s to uredbo, zagotovi, da se za zadevni dražbeni sistem uporabljajo nacionalni ukrepi za prenos členov 37, 38, 39 in 42, člena 45(1) ter člena 46 Direktive (EU) 2015/849.

1.   Dražbeni sistem nacionalnim organom, pristojnim v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014, sporoči sume zlorabe trga ali poskusov zlorabe trga s strani katere koli osebe, ki ima dostop do licitiranja na dražbah, ali osebe, v imenu katere deluje oseba, ki ima dostop do licitiranja na dražbah.

2.   Zadevni dražbeni sistem obvesti Komisijo in organ ESMA o dejstvu, da je vložil prijavo na podlagi odstavka 1, pri čemer navede, kakšne popravne ukrepe je izvedel ali jih namerava izvesti za preprečevanje zlorabe trga ali poskusa zlorabe trga iz navedenega odstavka.

1.   Dražbeni sistem lahko uvede največjo višino ponudbe ali katere koli druge popravne ukrepe, potrebne za blažitev dejanskega ali morebitnega zaznavnega tveganja za zlorabo trga, pranje denarja, financiranje terorizma ali drugega kaznivega dejanja ter protikonkurenčnega ravnanja, po posvetovanju s Komisijo in pridobitvi njenega mnenja o tem, pod pogojem, da bi uvedba takšne višine ponudbe ali popravnih ukrepov učinkovito ublažila zadevno tveganje. Komisija se lahko posvetuje z zadevnimi državami članicami in pridobi njihovo mnenje o predlogu, ki ga je podal zadevni dražbeni sistem. Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva mnenje Komisije.

2.   Največja višina ponudbe se izrazi kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na kateri koli dani dražbi, ali kot odstotek skupnega števila pravic, ki bodo prodane na dražbi v katerem koli danem letu, kar koli se dražbenim sistemom zdi najprimernejše za obvladovanje tveganja zlorabe trga.

3.   Za namene tega člena največja višina ponudbe pomeni največje število pravic, za katere lahko neposredno ali posredno odda ponudbo katera koli skupina oseb, navedenih v členu 18(1) ali (2), ki spadajo v katero koli od naslednjih kategorij:

1.   Ta člen se uporablja za:

2.   Osebe iz odstavka 1 pri svojih odnosih s strankami uporabljajo naslednja pravila ravnanja:

Višina varščine iz prvega pododstavka, točka (e), se izračuna na pravični in razumni osnovi ter se določi v sporazumih iz točke (d) navedenega pododstavka. Kateri koli del navedene varščine, ki ni bil uporabljen za plačilo pravic, se povrne plačniku v razumnem času po dražbi, kot je navedeno v sporazumih iz prvega pododstavka, točka (d).

3.   Osebe iz odstavka 1 pri licitiranju v svojem imenu ali v imenu strank uporabljajo naslednja pravila ravnanja:

4.   Pristojni nacionalni organi, ki jih v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 in Direktivo (EU) 2015/849 imenujejo države članice, v katerih imajo sedež osebe iz odstavka 1, so odgovorni za pooblastitev takšnih oseb za izvajanje dejavnosti iz navedenega odstavka ter za spremljanje in izvrševanje skladnosti s pravili ravnanja, določenimi v odstavkih 2 in 3, vključno z obravnavo kakršnih koli pritožb, vloženih zaradi neskladnosti s takšnimi pravili ravnanja.

5.   Pristojni nacionalni organi iz odstavka 4 osebam iz odstavka 1 odobrijo pooblastilo samo v primeru, da te osebe izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

6.   Pristojni nacionalni organi države članice, v kateri so pooblaščene osebe iz odstavka 1, spremljajo in izvršujejo pogoje iz odstavka 5. Država članica zagotovi, da:

7.   Stranke oseb iz odstavka 1 lahko vse morebitne pritožbe v zvezi s skladnostjo s pravili vedenja iz odstavkov 2 in 3 naslovijo na pristojne organe iz odstavka 4 v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi za obravnavanje takšnih pritožb.

8.   Osebe iz odstavka 1 lahko brez dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev držav članic zagotavljajo licitacijske storitve strankam iz člena 18(3), prvi pododstavek, točka (a).

1.   Dražbeni sistem razglasi izide vsake dražbe, ki jo izvede. Razglasitev vsebuje vsaj naslednje informacije:

2.   Dražbeni sistem razglasi izide vsake dražbe, takoj ko je to praktično izvedljivo. Informacije iz odstavka 1, točki (a) in (b), se razglasijo najpozneje pet minut po koncu licitacijskega obdobja, informacije iz odstavka 1, točke (c) do (g), pa se razglasijo najpozneje 15 minut po koncu licitacijskega obdobja.

3.   Ko dražbeni sistem razglasi informacije iz odstavka 1, točki (a) in (b), hkrati vsakega uspešnega ponudnika obvesti o naslednjem:

4.   Kadar valuta, ki jo izbere ponudnik, ni euro, dražbeni sistem obvesti uspešnega ponudnika o menjalnem tečaju iz člena 35(4), ki ga je uporabil za izračun dolgovanega zneska v valuti, ki jo je izbral uspešni ponudnik.

5.   Dražbeni sistem zadevni klirinški sistem in poravnalni sistem, ki sta z njim povezana, obvesti o informacijah, sporočenih v skladu z odstavkom 3.

1.   Za zaupne informacije se šteje naslednje:

2.   Zaupnih informacij ne sme razkriti nobena oseba, ki jih je pridobila neposredno ali posredno, razen kot je določeno v odstavku 3.

3.   Odstavek 2 ne preprečuje razkrivanja zaupnih informacij, ki:

4.   Ukrepi, potrebni za zagotovitev, da se zaupne informacije ne razkrivajo neupravičeno, in posledice vsakega takšnega neupravičenega razkritja s strani dražbenega sistema, vključno z vsemi osebami, ki zanj delajo na podlagi pogodbe, se določijo v pogodbi o imenovanju dražbenega sistema.

5.   Zaupne informacije, ki jih pridobi dražbeni sistem, vključno z vsemi osebami, ki zanj delajo na podlagi pogodbe, se uporabljajo izključno za namene izpolnjevanja njegovih obveznosti ali izvajanja njegovih nalog v zvezi z dražbami.

6.   Odstavki 1 do 5 ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij med dražbenim sistemom in katerim koli od naslednjih subjektov:

Zaupne informacije, izmenjane na podlagi tega odstavka, se lahko razkrijejo le osebam, ki so navedene v prvem pododstavku, točke (a), (b) in (c).

7.   Vse osebe, ki delajo ali so delale za kateri koli dražbeni sistem, vključene v dražbe, so dolžne varovati poklicno skrivnost in zagotovijo, da se zaupne informacije varujejo v skladu s tem členom.

1.   Pisne informacije, ki jih posreduje kateri koli dražbeni sistem v skladu s členom 51(1) ali so posredovane v skladu s pogodbo o njegovem imenovanju in ki niso objavljene v Uradnem listu Evropske unije, so v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

2.   Vsaka država članica lahko na lastne stroške zagotovi prevod informacij iz odstavka 1 v uradni jezik ali jezike navedene države članice.

Kadar država članica na lastne stroške zagotovi prevod vseh informacij iz odstavka 1, ki jih zagotovi skupni dražbeni sistem, vsaka država članica, ki je imenovala samostojni dražbeni sistem, na lastne stroške zagotovi tudi prevod vseh informacij iz odstavka 1, ki jih zagotovi navedeni samostojni dražbeni sistem, v iste jezike.

3.   Prosilci za dostop do licitiranja in osebe, ki imajo dostop do licitiranja, lahko naslednje informacije predložijo v jeziku iz odstavka 4, pod pogojem da se je država članica odločila zagotoviti prevod v navedeni jezik v skladu z odstavkom 2:

Dražbeni sistem lahko zahteva overjen prevod informacij iz prvega pododstavka v jezik, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

4.   Prosilci za dostop do licitiranja, osebe, ki imajo dostop do licitiranja, in ponudniki, ki sodelujejo na dražbi, izberejo kateri koli uradni jezik Unije, v katerem želijo prejemati vsa obvestila, pripravljena na podlagi člena 8(3), člena 20(8), člena 21(4) in člena 52(3).

Če se država članica odloči, da bo v skladu z odstavkom 2 zagotovila prevod v jezik iz prvega pododstavka, vse ostalo ustno ali pisno komuniciranje dražbenega sistema s prosilci za dostop do licitiranja, osebami, ki imajo dostop do licitiranja, ali ponudniki, ki sodelujejo na dražbi, poteka tudi v navedenem jeziku, brez dodatnih stroškov za zadevne prosilce, osebe in ponudnike.

Tudi če se je država članica v skladu z odstavkom 2 odločila zagotoviti prevod v jezik iz prvega pododstavka, se lahko prosilec za dostop do licitiranja, oseba, ki ima dostop do licitiranja, ali ponudnik, ki sodeluje na dražbi, odpove svoji pravici na podlagi drugega pododstavka tega odstavka, tako da zadevnemu dražbenemu sistemu da predhodno pisno soglasje za izključno uporabo jezika, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, za komuniciranje iz navedenega pododstavka.

5.   Države članice so odgovorne za točnost vseh prevodov, narejenih na podlagi odstavka 2.

Osebe, ki predložijo prevod dokumenta iz odstavka 3, in vsi dražbeni sistemi, ki pošljejo uradno obvestilo o prevedenem dokumentu v skladu z odstavkom 4, zagotovijo, da gre za točen prevod izvirnika.

1.   Dražbeni sistem zagotovi, da ima vzpostavljene izvensodne mehanizme za obravnavo pritožb:

2.   Države članice, v katerih se nadzorujeta reguliran trg, imenovan za skupni dražbeni sistem ali samostojni dražbeni sistem, ali njegov upravljavec trga, zagotovijo, da so vse odločitve, ki jih sprejme izvensodni mehanizem iz odstavka 1, ustrezno utemeljene in da v zvezi z njimi velja pravica do pravnega sredstva na sodiščih, navedenih v členu 74(1) Direktive 2014/65/EU. Navedena pravica ne posega v nobene pravice do neposredne pritožbe pri sodiščih ali pristojnih upravnih organih, določenih v nacionalnih predpisih, s katerimi se prenaša člen 74(2) Direktive 2014/65/EU.

1.   O vseh napakah pri prenosu plačila ali pravic ali pri katerem koli zavarovanju s premoženjem ali varščini, ki sta dana ali sproščena v skladu s to uredbo, se obvesti klirinški sistem ali poravnalni sistem, takoj ko te napake kdor koli opazi.

2.   Klirinški sistem ali poravnalni sistem sprejme vse potrebne ukrepe za popravo vseh napak iz odstavka 1, o katerih je bil obveščen ali se je z njimi seznanil kakor koli drugače.

3.   Vse osebe, ki imajo zaradi napake iz odstavka 1 korist, ki je ni mogoče popraviti v skladu z odstavkom 2 zaradi intervencijskih pravic tretje strani, ki je kupec v dobri veri, pri čemer so vedele ali bi morale vedeti za napako, vendar je niso prijavile klirinškemu sistemu ali poravnalnemu sistemu, so dolžne poravnati vso morebitno nastalo škodo.

1.   Uredba (EU) št. 1031/2010 se razveljavi.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.