(1)

Voditeljice in voditelji držav ali vlad EU so se 11. marca 2022 na srečanju v Versaillesu zavezali, da bodo zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini okrepili evropske obrambne zmogljivosti. Dogovorili so se, da bodo znatno povečali obrambne izdatke, razvili nadaljnje spodbude za stimuliranje skupnih naložb držav članic v skupne projekte in skupna javna naročila obrambnih zmogljivosti, dodatno vlagali v zmogljivosti, potrebne za izvajanje celotnega nabora misij in operacij, spodbujali sinergije in inovacije ter krepili in razvijali evropsko obrambno industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP).

(2)

Neupravičeni napad Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022 in potekajoča vojna agresija proti Ukrajini sta jasno pokazala, da je nujno treba takoj ukrepati, da bi odpravili obstoječe pomanjkljivosti. Zaradi teh dogodkov so se v Evropo vrnili zelo intenzivno vojskovanje in ozemeljski spopadi, kar negativno vpliva na varnost Unije in držav članic in je zato treba znatno povečati zmožnost držav članic, da zapolnijo najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so se zaradi prenosa obrambnih proizvodov v Ukrajino še poglobile.

(3)

Z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini se je na dramatičen način izkazalo, da je treba tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe (EDTIB) prilagoditi strukturnim spremembam, na ravni Unije okrepiti raziskave in razvoj na vojaškem področju, posodobiti vojaško opremo in okrepiti sodelovanje med državami članicami pri javnih naročilih na področju obrambe.

(4)

Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) sta 18. maja 2022 predložila skupno sporočilo z naslovom „Analiza vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih“. V skupnem sporočilu so poudarjeni učinki dolgoletnega namenjanja prenizkih sredstev za obrambo in dejstva, da obstajajo v obrambnem sektorju Unije na področju finančne in industrijske vrzeli ter vrzeli v zmogljivostih. Obenem je v skupnem sporočilu navedeno, da se je z vrnitvijo vojskovanja v Evropo pokazalo, da so se v zvezi z vojaškimi zalogami nakopičile vrzeli in pomanjkljivosti, zmanjšale zmogljivosti za industrijsko proizvodnjo ter skrčila skupna javna naročila in sodelovanje. V skupnem sporočilu so bile izpostavljene tudi vrzeli, ki neposredno vplivajo na svobodo delovanja oboroženih sil držav članic, in nujna potreba, da se nadomestijo nekatere zaloge, zamenja zastarela vojaška oprema, na primer oprema, zasnovana ali izdelana v nekdanji Sovjetski zvezi, ter okrepijo strateške zmogljivosti.

(5)

V skupnem sporočilu je bil predlagan tudi poseben kratkoročen instrument, oblikovan v duhu solidarnosti, kot orodje za spodbujanje držav članic k prostovoljnemu izvajanju skupnih javnih naročil, da bi se z usklajenim delovanjem zapolnile najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so nastale zaradi odziva na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini.

(6)

Namen predlaganega novega posebnega kratkoročnega instrumenta je prispevati k utrjevanju skupnih javnih naročil za obrambo, prek financiranja Unije, povezanega z njimi, pa tudi k okrepitvi zmogljivosti obrambne industrije Unije, med drugim s povečanjem proizvodnje obrambnih proizvodov. Prispeval bo tudi k skupni referenčni vrednosti 35 % skupnih izdatkov za javna naročila opreme v okviru evropskega sodelovanja, ki jo je leta 2007 določil usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije.

(7)

Okrepitev EDTIB bi zato morala biti v središču teh prizadevanj. Še vedno namreč obstajajo težave in vrzeli, pa tudi razdrobljenost, zaradi česar primanjkuje zadostnih skupnih ukrepov in proizvodi niso dovolj interoperabilni.

(8)

Posebna struktura ter pogoji in merila za upravičenost, določeni v tej uredbi, so specifični za posebni kratkoročni instrument ter so odvisni od posebnih okoliščin in trenutnih izrednih razmer.

(9)

Države članice v okviru trenutnega obrambnega trga, ki ga zaznamujejo povečane varnostne grožnje in dejanska možnost zelo intenzivnega konflikta, hitro povečujejo svoje obrambne proračune in nameravajo opraviti podobne nakupe obrambnih proizvodov. Obseg povpraševanja bi zato lahko presegal proizvodne zmogljivosti EDTIB, ki so trenutno prilagojene za proizvodnjo v času miru.

(10)

Posledično se lahko pričakuje močna cenovna inflacija, pa tudi daljše zamude pri dobavi, kar bi lahko ogrozilo varnost Unije in držav članic. Obrambne industrije morajo zagotoviti proizvodno zmogljivost, potrebno za obdelavo naročil, ter kritične surovine in podkomponente. Proizvajalci bi lahko v teh razmerah prednostno izbirali velika naročila, zaradi česar bi najranljivejše države, ki niso dovolj velike in nimajo finančnih sredstev za zagotavljanje velikih naročil, ostale izpostavljene.

(11)

Aktualne geopolitične razmere v državah vzhodnega sosedstva so pokazale, da bi bilo sicer treba preprečiti podvajanje prizadevanj, vendar lahko diverzificirani obrambni trg prispeva k raznolikosti proizvodov, ki so takoj na voljo na trgu, in je zato lahko koristen za ustrezno zadostitev nujnim potrebam držav članic.

(12)

Poleg tega si je treba prizadevati, da se bo zaradi večjih izdatkov močno okrepil EDTIB po vsej Uniji. Povečane nacionalne naložbe bi namreč brez usklajevanja ali sodelovanja lahko poglobile razdrobljenost.

(13)

Glede na navedene izzive in z njimi povezane strukturne spremembe se zdi, da je nujno potrebno pospešiti prilagajanje EDTIB, da bi izboljšali njeno konkurenčnost in učinkovitost v skladu s členom 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter tako prispevali k okrepitvi in reformi zmogljivosti obrambne industrije držav članic. Odpravljanje pomanjkljivosti v industriji bi moralo vključevati takojšnje zapolnjevanje najnujnejših vrzeli.

(14)

Spodbujati bi bilo treba predvsem skupne naložbe in javna naročila za obrambo, saj bi s tovrstnimi skupnimi ukrepi zagotovili, da se potrebne spremembe v EDTIB izvedejo na podlagi sodelovanja, pri tem pa preprečili nadaljnjo razdrobljenost in povečali interoperabilnost.

(15)

V ta namen bi bilo treba vzpostaviti poseben kratkoročni instrument za poglobitev sodelovanja držav članic v fazi javnih naročil za obrambo (v nadaljnjem besedilu: Instrument). Instrument bi moral države članice spodbuditi, da si bodo prizadevale za skupne ukrepe in jih predvsem pri javnih naročilih, namenjenih zapolnjevanju teh vrzeli, izvajale skupaj, s čimer bodo povečale interoperabilnost ter okrepile in reformirale zmogljivosti svoje obrambne industrije.

(16)

Brez poseganja v prerogative proračunskega organa se bodo sredstva, dodeljena Instrumentu, financirala v okviru obstoječega večletnega finančnega okvira, vendar to ne bo vplivalo na financiranje, v zvezi s katerim so že bile prevzete obveznosti za posebne ukrepe Unije.

(17)

Z Instrumentom naj bi nevtralizirali zapletenost in tveganja, ki so povezani s skupnimi javnimi naročili, hkrati pa omogočili ekonomijo obsega pri ukrepih, ki jih države članice sprejmejo za okrepitev in posodobitev EDTIB, s posebnim poudarkom na MSP in podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, s čimer bi se povečale zmožnost Unije, njena odpornost in zanesljivost oskrbe. Zaradi spodbujanja skupnih javnih naročil bi se tudi znižali stroški, povezani z upravnim bremenom in upravljanjem življenjskega cikla sistemov. Instrument bi morala spremljati prizadevanja za krepitev evropskih obrambnih in varnostnih trgov, storitev in sistemov, ter vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za dobavitelje iz vseh držav članic. Skupna javna naročila na skupnem trgu za EDTIB omogočajo ekonomijo obsega, obenem pa zagotavljajo inovacije in učinkovitost tako v proizvodnje kot tehnologiji.

(18)

Instrument se opira na delo projektne skupine za skupna javna naročila za obrambo, ki sta jo v skladu s skupnim sporočilom z dne 18. maja 2022 ustanovila Komisija in visoki predstavnik ter vodja Evropske obrambne agencije, in to delo upošteva, in sicer za usklajevanje zelo kratkoročnih potreb na področju javnih naročil za obrambo ter sodelovanje z državami članicami in proizvajalci obrambne opreme v Uniji, da bi podprli skupna naročila za nadomestitev zalog, zlasti glede na podporo Ukrajini.

(19)

Glede na varnostne razmere v Evropi je nujno treba razmisliti o tem, kako bi s samostojnimi pobudami Unije zmanjšali preveliko razdrobljenost in kako bi strateško povezali ustrezne instrumente. Instrument je namenjen zagotavljanju skladnosti z obstoječimi skupnimi pobudami Unije, povezanimi z obrambo, kot so načrt za razvoj zmogljivosti, usklajeni letni pregled na področju obrambe, Evropski obrambni sklad in stalno strukturno sodelovanje, ter ustvarjati sinergije z drugimi programi Unije. Instrument je v celoti skladen s ciljem strateškega kompasa za varnost in obrambo. Po potrebi se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste, vzpostavljene v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba preprečevati nepotrebno podvajanje.

(20)

Ker je Instrument namenjen izboljšanju konkurenčnosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije, bo treba za njegovo koriščenje skleniti pogodbe o skupnih javnih naročilih z izvajalci ali podizvajalci, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženih državah in niso pod nadzorom nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba nadzor nad izvajalcem ali podizvajalcem razumeti kot zmožnost odločilnega vplivanja nanj, bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Poleg tega bi se morala za zagotovitev zaščite varnostnih in obrambnih interesov Unije in držav članic infrastruktura, objekti, sredstva in viri izvajalcev in podizvajalcev, vključenih v skupna javna naročila, ki se uporabljajo za namene tega javnega naročanja, nahajati na ozemlju države članice ali pridružene države.

(21)

V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopati od načela, da izvajalci in podizvajalci, vključeni v skupna javna naročila, ki jih podpira Instrument, niso pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav. V tem okviru bi moralo biti omogočeno, da lahko izvajalec ali podizvajalec, ki ima sedež v Uniji ali pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, udeležen kot izvajalec ali podizvajalec, vključen v skupna javna naročila, pod pogojem, da so izpolnjeni strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), tudi v smislu krepitve EDTIB.

(22)

Poleg tega bi morali postopki skupnega javnega naročanja in pogodbe o skupnih javnih naročilih vključevati tudi zahtevo, da za obrambni proizvod ne velja omejitev s strani nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, ki bi okrnila zmožnost držav članic, da uporabijo ta obrambni proizvod. V nujnih primerih, ko zmožnost EDTIB za zapolnitev najnujnejših in kritičnih vrzeli v zvezi z zalogami držav članic ni zadostna ali ko EDTIB potrebnih obrambnih proizvodov ne more zagotoviti v ustreznem časovnem okviru, se ta zahteva ne bi smela uporabljati, če so se nabavljeni proizvodi uporabljali pred 24. februarjem 2022 v sklopu oboroženih sil večine držav članic, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih. Kadar se uporablja odstopanje, bi morale države, ki sodelujejo pri skupnih javnih naročilih, preučiti, ali je mogoče komponente, ki povzročajo omejitev, nadomestiti s komponentami, ki so brez omejitev in prihajajo iz Unije ali pridruženih držav.

(23)

Da se doseže potreben spodbujevalni učinek, bi bilo treba nepovratna sredstva v okviru Instrumenta dodeljevati v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški in bi moral temeljiti na rezultatih, doseženih glede na delovne pakete, mejnike ali cilje postopkov skupnega javnega naročanja.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem večletnega delovnega programa za določitev prednostnih nalog financiranja in veljavnih pogojev financiranja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(25)

Da se ustvari spodbujevalni učinek, bi moralo biti omogočeno, da se višina prispevka Unije za posamezni ukrep diferencira na podlagi dejavnikov, kot so zapletenost skupnih javnih naročil, značilnosti sodelovanja ali število sodelujočih držav članic ali pridruženih držav oziroma vključitev dodatnih držav članic ali pridruženih držav v obstoječa sodelovanja, pri čemer pa ta prispevek po višini ne bi smel presegati 15 % celotnega proračuna Instrumenta in bi morala biti omejena na 15 % ocenjene vrednosti pogodbe o skupnem javnem naročilu na konzorcij držav članic in pridruženih držav. Zaradi višjih stroškov, ki so običajno povezani z izvajanjem postopkov javnega naročanja, ki vključujejo večje število izvajalcev ali pri katerih je kupljena oprema prenesena v tretje države, bi bilo treba to zgornjo mejo zvišati na 20 % celotnega proračuna in 20 % ocenjene vrednosti pogodbe o skupnem javnem naročilu na konzorcij držav članic in pridruženih držav, kadar je ena od prejemnic dodatnih količin obrambnih proizvodov v ukrepu javnega naročanja Ukrajina ali Moldavija ali kadar je vsaj 15 % ocenjene vrednosti pogodbe o skupnem javnem naročilu dodeljenih MSP ali podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo kot izvajalcem ali podizvajalcem. Javno naročanje dodatnih količin obrambnih proizvodov za Ukrajino in Moldavijo bi moralo biti – glede na posebne varnostne razmere v teh dveh državah kandidatkah za članstvo v Uniji po ruski vojni agresiji proti Ukrajini – mogoče s soglasjem sodelujočih držav članic.

(26)

Države članice in pridružene države bi morale imenovati pooblaščenca za javna naročila, ki bi v njihovem imenu izvajal skupna javna naročila. Pooblaščenec za javna naročila bi moral biti javni naročnik, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 1, Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in členu 3(1), Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5), s sedežem v državi članici ali pridruženi državi oziroma Evropska obrambna agencija ali mednarodna organizacija.

(27)

V skladu s členom 193(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) se lahko nepovratna sredstva za ukrep, ki se je že začel izvajati, dodelijo pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini so se razmere na obrambnem trgu drastično spremenile, čemur se mora EDTIB prilagoditi v zelo časovno omejenem kontekstu. Glede na nujnost in resnost te prilagoditve ter obstoj tveganja za nadaljnjo razdrobljenost notranjega trga in dobavnih verig zadevnih obrambnih proizvodov so bili nemudoma potrebni ukrepi držav članic, ki so začele sodelovati pri skupnih javnih naročilih, da bi trgu in EDTIB poslale pomemben signal. Zato bi morala biti mogoča zgodnja finančna podpora Unije. Z odstopanjem od člena 193 finančne uredbe bi torej moralo biti mogoče v sklepu o financiranju zagotoviti finančne prispevke za ukrepe, ki zajemajo obdobje od 24. februarja 2022, tudi če so se začeli izvajati pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva, pod pogojem, da niso bili zaključeni pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih.

(28)

Ta uredba ne posega v pravila, določena v Direktivi 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7). Vendar ta uredba določa bolj specifične zahteve glede upravičenosti. Direktiva 2009/81/ES določa, da lahko države članice v svojo zakonodajo vključijo možnost, da se v razpisni dokumentaciji uvedejo zahteve v zvezi z zaščito zanesljivosti oskrbe ali varnosti informacij. Ta uredba temelji na navedenih določbah Direktive 2009/81/ES in za pooblaščenca za javna naročila ustvarja obveznosti v zvezi z zahtevami glede upravičenosti, ki jih je treba vključiti v razpisno dokumentacijo. Take obveznosti bi morale prevladati nad nasprotujočimi si zakonodajami države članice in pridruženih držav, v kateri ima zadevni pooblaščenec za javna naročila sedež.

(29)

Cilj Priporočila Komisije (EU) 2018/624 (8) je olajšati dostop do čezmejnega trga za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambnem sektorju. Zlasti so v njem države članice pozvane, naj uporabijo prožnost, ki jo ponuja Direktiva 2009/81/ES, kot je tista, uvedena s členom 21 Direktive, oziroma pogosteje uporabijo sklope ali elektronsko nabavljanje. Pozvane so tudi, naj zmanjšajo upravno breme, povezano z javnimi naročili, zlasti tako, da ohranjajo sorazmernost v zahtevah po informacijah ali v izbirnih merilih. V okviru te uredbe bi moral pooblaščenec za javna naročila, ki ga imenujejo države članice in pridružene države, pri izvajanju skupnih ukrepov javnega naročanja čim bolje uporabiti priporočila Komisije, da se zagotovi pravičen dostop MSP do podprtih javnih naročil.

(30)

V tej uredbi so za obdobje od 27. oktobra 2023 do 31. decembra 2025 določena finančna sredstva za Instrument, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (9).

(31)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (11), (Euratom, ES) št. 2185/96 (12) in (EU) 2017/1939 (13) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, s povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblastilo, da v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi, ali je prišlo do goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (14). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, Evropskemu računskemu sodišču ter, v zvezi z državami članicami, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT, dodeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, vključene v izvrševanje sredstev Unije, dodelijo enakovredne pravice.

(32)

Na podlagi člena 85(1) Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 (15) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Instrumenta ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(33)

Za namene te uredbe bi bilo treba obrambne proizvode razumeti kot proizvode, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 navedene direktive, zlasti kot vrste proizvodov s seznama orožja, streliva in vojaškega materiala, določenih s Sklepom Sveta 255/58 z dne 15. aprila 1958 (16). Ta seznam vključuje le opremo, ki je načrtovana, razvita in proizvedena za specifične vojaške namene. Vendar je seznam splošen in ga je treba razlagati široko v luči razvoja tehnologije, politik javnega naročanja in vojaških zahtev, ki vodijo k razvoju novih vrst opreme, denimo na podlagi skupnega seznama vojaške opreme Unije. Za namene te uredbe bi se moralo šteti, da obrambni proizvodi zajemajo tudi proizvode, ki so bili sprva načrtovani za civilno uporabo, kasneje pa prilagojeni za vojaške namene, in sicer za uporabo kot orožje, strelivo ali vojaški material.

(34)

Na podlagi člena 4(2) PEU ostaja nacionalna varnost v izključni pristojnosti vsake države članice. Države članice skupaj določijo ureditve, ki se uporabljajo za varovanje tajnih podatkov za namene skupnih javnih naročil, v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.

(35)

Komisija tajne podatke EU varuje v skladu z varnostnimi predpisi iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (17). V skladu s Sporazumom z dne 4. maja 2011 med državami članicami Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (18) in Sklepom Sveta 2013/488/EU (19) države članice zagotavljajo stopnjo varovanja tajnih podatkov EU, enakovredno tisti, ki jo zagotavljajo varnostni predpisi Sveta iz Sklepa 2013/488/EU.

(36)

Komisija bi morala v zvezi z Instrumentom pripraviti poročilo o oceni ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 31. decembra 2026. V poročilu o oceni bi morala oceniti vpliv in učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru Instrumenta, hkrati pa vnaprej kritično razmisliti o zagotovitvi vseh komponent v obrambni dobavni verigi Unije, upoštevajoč pomembnost ureditev za zanesljivost oskrbe, in za delovanje EDTIB. Poleg tega bi v poročilu o oceni morala opredeliti pomanjkljivosti in kritične odvisnosti od nepridruženih tretjih držav v zvezi s surovinami, komponentami in proizvodnimi zmogljivostmi, pri tem pa izhajati iz dela, opravljenega v sklopu opazovalnice za kritične tehnologije. Poročilo bi moralo biti podlaga za delo Komisije v zvezi s tehnološkimi kažipoti, vključno z blažilnimi ukrepi za odpravo teh pomanjkljivosti in kritičnih odvisnosti.

(37)

Ta uredba ne posega v diskrecijsko pravico držav članic članic v zvezi z njihovo politiko izvoza obrambnih proizvodov.

(38)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(39)

Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, da bi omogočili čimprejšnji začetek njenega izvajanja –

(1)

„skupna javna naročila“ pomeni javna naročila, ki jih skupaj izvajajo vsaj tri države članice;

(2)

„nadzor“ v zvezi z izvajalcem ali podizvajalcem pomeni zmožnost neposrednega odločilnega vplivanja na izvajalca ali podizvajalca ali posrednega odločilnega vplivanja nanj prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)

„izvršna upravna struktura“ pomeni organ pravnega subjekta, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki, kadar je to ustrezno, poroča izvršnemu direktorju, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti tega pravnega subjekta ter ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(4)

„subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi ali – kadar gre za pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi – ki ima v nepridruženi tretji državi izvršno upravno strukturo;

(5)

„pooblaščenec za javna naročila“ pomeni javnega naročnika, kot je opredeljen v členu 2(1), točka 1, Direktive 2014/24/EU in členu 3(1), Direktive 2014/25/EU, s sedežem v državi članici ali pridruženi državi oziroma Evropsko obrambno agencijo ali mednarodno organizacijo ter ki so jih države članice in pridružene države imenovale, da v njihovem imenu izvajajo skupna javna naročila;

(6)

„obrambni proizvodi“ pomeni proizvode, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 navedene direktive, vključno z bojno medicinsko opremo;

(7)

„tajni podatki“ pomeni podatke ali gradivo v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti, kot je določeno s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (20);

(8)

„občutljivi podatki“ pomeni netajne informacije in podatke, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v pravu Unije ali nacionalnem pravu, če je to ustrezno, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost fizične ali pravne osebe.

(a)

javni organi držav članic;

(b)

javni organi pridruženih držav;

(c)

pooblaščenci za javna naročila.