Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32023R1781

    Uredba (EU) 2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o čipih) (Besedilo velja za EGP)

    PE/28/2023/INIT

    UL L 229, 18.9.2023, p. 1–53 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1781/oj

    18.9.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 229/1


    UREDBA (EU) 2023/1781 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 13. septembra 2023

    o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o čipih)

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173(3) in člena 114 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Polprevodniki so v temelju vsake digitalne naprave in v središču digitalnega prehoda Unije: od pametnih telefonov in avtomobilov do kritičnih aplikacij in infrastrukture v zdravstvu, energetiki, komunikacijah ter avtomatizaciji v večini drugih industrijskih sektorjev. Zaradi svoje ključne vloge v digitalnem gospodarstvu so tudi pomembni dejavniki, ki omogočajo trajnostnost in zeleni prehod ter tako prispevajo k ciljem iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru. Čeprav so polprevodniki bistveni za delovanje današnjega gospodarstva in družbe ter obrambe in varnosti, je Unija doživela doslej največje motnje v oskrbi z njimi, kar ima znatne posledice. Trenutne motnje so razkrile dolgotrajne ranljivosti s tem v zvezi, predvsem močno odvisnost od tretjih držav pri proizvodnji in načrtovanju čipov. Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje trdne industrijske, konkurenčne in trajnostne podlage v Uniji, ki spodbuja inovacije v celotnem naboru čipov.

    (2)

    Vzpostaviti bi bilo treba okvir za povečanje odpornosti Unije na področju polprevodniških tehnologij, da bi se okrepil polprevodniški ekosistem Unije, in sicer z zmanjšanjem odvisnosti, izboljšanjem digitalne suverenosti, spodbujanjem naložb, krepitvijo zmogljivosti, varnosti, prilagodljivosti in odpornosti oskrbovalne verige Unije s polprevodniki ter izboljšanjem sodelovanja med državami članicami, Komisijo in mednarodnimi strateškimi partnerji.

    (3)

    Ta okvir ima dva splošna cilja. Prvi je zagotoviti pogoje, potrebne za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost Unije, ter zagotoviti prilagoditev industrije strukturnim spremembam zaradi hitrih inovacijskih ciklov in potrebe po trajnostnosti, ter okrepiti polprevodniški ekosistem po vsej Uniji z združenim znanjem, strokovnostjo, viri in skupnimi prednostmi. Drugi cilj, ki je ločen od prvega in ga dopolnjuje, je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira Unije za povečanje dolgoročne odpornosti Unije in njene sposobnosti za inovacije in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe na področju polprevodniških tehnologij, da se izboljša pripravljenost za odziv na motnje.

    (4)

    Sprejeti je treba ukrepe za krepitev zmogljivosti in polprevodniškega ekosistema Unije v skladu s členom 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ti ukrepi ne bi smeli vključevati usklajevanja nacionalnih zakonov in drugih predpisov. Pri tem bi morala Unija okrepiti konkurenčnost in odpornost polprevodniške tehnološke in industrijske baze, hkrati pa povečati inovacijsko zmogljivost svojega polprevodniškega ekosistema po vsej Uniji, zmanjšati odvisnost od omejenega števila podjetij in geografskih območij tretjih držav ter povečati zmogljivost za načrtovanje in proizvodnjo, pakiranje, ponovno uporabo in recikliranje naprednih polprevodnikov. Pobuda Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: Pobuda), vzpostavljena s to uredbo, bi morala te cilje podpreti s premostitvijo vrzeli med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmogljivostmi Unije ter njihovim trajnostnim industrijskim izkoriščanjem. Pobuda bi morala spodbujati krepitev zmogljivosti, da se omogoči načrtovanje, proizvodnja in povezovanje sistemov polprevodniških tehnologij naslednje generacije, ter bi morala izboljšati sodelovanje med ključnimi akterji po vsej Uniji za krepitev oskrbovalnih in vrednostnih verig Unije s polprevodniki, zagotavljanje storitev ključnim industrijskim sektorjem in ustvarjanje novih trgov.

    (5)

    Zaradi splošne razširjenosti polprevodnikov je njihovo nedavno pomanjkanje bodisi neposredno bodisi posredno negativno vplivalo na podjetja po vsej Uniji in povzročilo velike gospodarske posledice. Gospodarski in družbeni učinek je privedel do večje zavesti javnosti in gospodarskih subjektov ter posledičnega pritiska na države članice, da obravnavajo strateške odvisnosti v zvezi s polprevodniki. Hkrati je za sektor polprevodnikov značilna medsebojna odvisnost v celotni vrednostni verigi, v kateri nobeno posamezno geografsko območje ne prevladuje v vseh fazah vrednostne verige. To čezmejnost dodatno poudarja narava polprevodniških proizvodov kot omogočevalca industrij v spodnjem delu verige. Medtem ko je proizvodnja polprevodnikov morda skoncentrirana v nekaterih regijah, so uporabniške industrije razpršene po vsej Uniji. Glede na navedeno bi bil najboljši način za obravnavo zanesljivosti oskrbe s polprevodniki in odpornosti polprevodniškega ekosistema harmonizacija prava Unije na podlagi člena 114 PDEU. Potreben je en sam skladen regulativni okvir, ki bi harmoniziral nekatere pogoje, pod katerimi lahko operaterji izvajajo posebne projekte, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti usklajen mehanizem za spremljanje, strateški pregled, preprečevanje kriz in odzivanje nanje, s katerim bi odpravili pomanjkanje oskrbe in preprečili ovire za enotnost notranjega trga ter se tako izognili razlikam pri odzivanju med državami članicami.

    (6)

    Za okrepitev kritične infrastrukture in varnosti Unije, pa tudi njenega vodilnega položaja na področju tehnologije, so potrebni tako vrhunski kot zreli čipi, zlasti za na prihodnost pripravljene strateške sektorje.

    (7)

    Doseganje teh ciljev bi moralo biti podprto z mehanizmom upravljanja. S to uredbo bi se na ravni Unije moral ustanoviti Evropski odbor za polprevodnike, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje Komisija, da bi omogočili nemoteno, učinkovito in usklajeno izvajanje te uredbe, sodelovanje in izmenjavo informacij. Evropski odbor za polprevodnike bi moral Komisiji svetovati in ji pomagati pri posebnih vprašanjih, vključno z doslednim izvajanjem te uredbe, olajševanjem sodelovanja med državami članicami in izmenjavo informacij o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Komisiji bi moral svetovati tudi pri mednarodnem sodelovanju v zvezi s polprevodniki. Organizirati bi moral ločene sestanke za svoje naloge v okviru različnih poglavij te uredbe. Na sestankih lahko sodelujejo različne sestave predstavnikov na visoki ravni, Komisija pa lahko ustanovi podskupine.

    (8)

    Glede na globalizirano naravo oskrbovalne verige polprevodnikov je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami pomemben element za doseganje odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, bi morali Uniji omogočiti tudi, da ima kot center odličnosti izrazitejšo vlogo v bolje delujočem globalnem, medsebojno odvisnem polprevodniškem ekosistemu. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike Komisiji svetovati o zadevah v zvezi z usklajevanjem teh prizadevanj in krepitvijo sodelovanja v globalni vrednostni verigi polprevodnikov med Unijo in tretjimi državami ter po potrebi upoštevati stališča Industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije ter drugih deležnikov.

    (9)

    Unija in države članice bi lahko v skladu z mednarodnimi obveznostmi in veljavnimi postopkovnimi zahtevami sodelovale, tudi po diplomatski poti, z mednarodnimi strateškimi partnerji, ki so v prednostnem položaju v industriji polprevodnikov, da bi poiskale rešitve za okrepitev zanesljivosti oskrbe in odpravo prihodnjih motenj v oskrbovalni verigi polprevodnikov, na primer motenj, ki so posledica izvoznih omejitev tretjih držav, ter za ugotovitev razpoložljivosti surovin in vmesnih proizvodov. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih, sklepanje naložbenih in trgovinskih sporazumov ali druga diplomatska prizadevanja v skladu z veljavnimi postopkovnimi zahtevami ali sodelovanje z ustreznimi deležniki.

    (10)

    Da bi nadgradili zavezo o izpolnjevanju potreb po delovni sili v celotni oskrbovalni verigi polprevodnikov, bi morala Komisija zagotoviti sinergije z obstoječimi programi Unije ter skupaj z mednarodnimi strateškimi partnerji podpirati in spodbujati države članice pri oblikovanju pobud, ki prispevajo k izmenjavi akademskega znanja.

    (11)

    Unija ima jasen cilj spodbujati mednarodno sodelovanje in izmenjavo znanja, ki temeljita na interesih Unije, vzajemnih koristih, mednarodnih zavezah in, kolikor je mogoče, vzajemnosti. Kljub temu bi lahko kršitev pravic intelektualne lastnine, nepooblaščeno razkritje poslovnih skrivnosti ali uhajanje občutljivih nastajajočih tehnologij v sektorju polprevodnikov ogrozili interese varnosti Unije. Komisija zato preučuje konkretne predloge za okrepitev naložbenega okvira Unije in okvira Unije za nadzor izvoza. Poleg tega bi morale Unija in države članice sodelovati s strateškimi partnerji, da bi okrepili skupni vodilni položaj na področju tehnologije in industrije v skladu z veljavnimi postopkovnimi zahtevami.

    (12)

    Za sektor polprevodnikov so značilni zelo visoki razvojni in inovacijski stroški ter zelo visoki stroški gradnje najsodobnejših obratov za preizkušanje in potrjevanje v podporo industrijski proizvodnji. To neposredno vpliva na konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost industrije Unije, pa tudi na zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema Unije. Glede na izkušnje z nedavnimi pomanjkanji v Uniji in po svetu ter hiter razvoj tehnoloških izzivov in inovacijskih ciklov, ki vplivajo na vrednostno verigo polprevodnikov, je treba z vzpostavitvijo Pobude okrepiti obstoječe prednosti Unije in tako povečati njeno konkurenčnost, odpornost ter raziskovalno in inovacijsko zmogljivost.

    (13)

    Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje trdne industrijske, konkurenčne, trajnostne in inovacijske podlage Unije. Vendar narava in obseg raziskovalnih in inovacijskih izzivov na področju polprevodnikov zahtevata skupno ukrepanje na ravni Unije.

    (14)

    Da bi Uniji zagotovili zmogljivosti za raziskave in inovacije na področju polprevodniške tehnologije, ki so potrebne za ohranjanje vodilne vloge pri naložbah v raziskave in industrijo na najvišji ravni, pa tudi za premostitev zdajšnje vrzeli med raziskavami in razvojem ter proizvodnjo, bi morale Unija in države članice bolje usklajevati svoja prizadevanja in sovlagati. Sedanji izzivi polprevodniškega ekosistema Unije zahtevajo uresničitev obsežnih zmogljivosti in skupna prizadevanja držav članic, pri čemer Unija podpira razvoj in uporabo obsežnih zmogljivosti. Ta skupna prizadevanja vključujejo zagotavljanje finančnih sredstev v skladu z ambicijami Pobude za podporo razvoju in splošni razpoložljivosti inovativnih zmogljivosti in obsežnih digitalnih infrastruktur, ki vključujejo platformo za virtualno načrtovanje, pilotne linije, tudi za kvantne čipe, ter širjenje znanja, spretnosti in kompetenc v korist celotnega ekosistema polprevodnikov. Za dosego tega bi morale Unija in države članice upoštevati cilje dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. V zvezi s tem polprevodniške naprave in proizvodni procesi prinašajo pomembne priložnosti za zmanjšanje okoljskega in še posebej ogljičnega vpliva industrije, s čimer prispevajo k ambicijam, na primer iz sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti“, Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom „Načrt REPowerEU“. Pobuda bi morala z vsemi sestavnimi deli in ukrepi v čim večji meri racionalizirati in povečati koristi uporabe polprevodniških tehnologij kot močnih dejavnikov za trajnostni prehod, ki lahko vodijo k novim proizvodom ter učinkovitejši, uspešnejši, čistejši in trajnejši rabi virov, vključno z energijo in materiali, potrebnimi za proizvodnjo in uporabo polprevodnikov v celotnem življenjskem ciklu.

    (15)

    Da bi Pobuda dosegla svoj splošni cilj ter naslovila izzive na strani ponudbe in povpraševanja v zdajšnjem polprevodniškem ekosistemu, bi morala imeti pet operativnih ciljev. Prvič, da bi povečali zmogljivost Unije za načrtovanje, bi morala Pobuda podpirati ukrepe za vzpostavitev platforme za virtualno načrtovanje, ki bi bila na voljo v celotni Uniji. Platforma za virtualno načrtovanje bi morala povezati skupnosti načrtovalskih hiš, zagonskih podjetij, MSP in dobaviteljev intelektualne lastnine in orodij ter raziskovalne in tehnološke organizacije, s čimer bi zagotovili virtualne prototipne rešitve, temelječe na sorazvoju tehnologije.

    (16)

    Drugič, da bi zagotovili podlago za izboljšanje zanesljivosti oskrbe in polprevodniškega ekosistema Unije, bi morala Pobuda podpirati krepitev obstoječih in razvoj novih naprednih pilotnih linij, s čimer bi omogočili razvoj in uporabo vrhunskih polprevodniških tehnologij in polprevodniških tehnologij naslednje generacije. Pilotne linije bi morale industriji zagotoviti zmogljivost za preizkušanje, poskuse in potrjevanje polprevodniških tehnologij in konceptov načrtovanja sistemov na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, ki presegajo tretjo raven, vendar največ do osme ravni, hkrati pa čim bolj zmanjšati vplive na okolje. Naložbe Unije v pilotne linije so poleg tovrstnih naložb držav članic in zasebnega sektorja potrebne za obravnavanje obstoječih strukturnih izzivov in nedelovanja trga, kadar taki obrati v Uniji niso na voljo, kar ovira inovacijski potencial in svetovno konkurenčnost Unije.

    (17)

    Tretjič, da bi pospešili inovativni razvoj kvantnih čipov in z njimi povezanih polprevodniških tehnologij – tudi tistih, ki temeljijo na polprevodniškem materialu ali so integrirane s fotoniko –, ki spodbujajo razvoj sektorja polprevodnikov, bi morala Pobuda podpirati ukrepe, vključno z knjižnicami za načrtovanje kvantnih čipov, pilotnimi linijami za izdelavo kvantnih čipov ter obrati za preizkušanje in potrjevanje kvantnih čipov, proizvedenih v okviru pilotnih linij.

    (18)

    Četrtič, da bi spodbudili uporabo polprevodniških tehnologij, zagotovili dostop do zmogljivosti za načrtovanje in pilotnih linij ter odpravili vrzeli v spretnostih po vsej Uniji, bi morala Pobuda zagotavljati možnost za države članice, da ustanovijo vsaj en kompetenčni center za polprevodnike v vsaki državi članici, z izboljšanjem obstoječih centrov ali vzpostavitvijo novih. Dostop do javno financirane infrastrukture, kot so pilotne linije in obrati za preizkušanje, ter do kompetenčnih centrov bi moral biti odprt za širok krog uporabnikov, odobriti pa ga bi bilo treba na pregleden in nediskriminatoren način ter pod tržnimi pogoji (ali na osnovi stroškov, ki se jim prišteje razumna marža) za velika podjetja, medtem ko so MSP in akademske ustanove lahko upravičeni do prednostnega dostopa ali nižjih cen. Tak dostop, tudi za mednarodne raziskovalne in komercialne partnerje, lahko vodi do širšega medsebojnega bogatenja in večjega tehničnega znanja in izkušenj ter odličnosti, hkrati pa prispeva k povračilu stroškov.

    (19)

    Petič, Komisija bi morala v tesnem sodelovanju s skupino Evropske investicijske banke in skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji, kot so nacionalne spodbujevalne banke in institucije, vzpostaviti namensko podporo v okviru instrumenta za naložbe v polprevodnike v sklopu dejavnosti spodbujanja naložb, ki so skupaj opisane kot „Sklad za čipe“, v katerem bi predlagala tako kapitalske kot dolžniške rešitve, vključno z mehanizmom mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Dejavnosti „Sklada za čipe“ bi morale podpirati razvoj dinamičnega in odpornega polprevodniškega ekosistema z zagotavljanjem priložnosti za večjo razpoložljivost sredstev za podporo rasti zagonskih podjetij in MSP ter naložb v celotni vrednostni verigi, tudi za druga podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov. V zvezi s tem bi bilo treba zlasti MSP zagotoviti podporo in jasne smernice, da bi jim pomagali pri postopku prijave. V tem okviru se od Evropskega sveta za inovacije pričakuje, da bo zagotovil dodatno namensko podporo z nepovratnimi sredstvi in kapitalskimi naložbami za inovatorje z visokim tveganjem, ki ustvarjajo trg.

    (20)

    Da bi premostili omejitve sedanjih razdrobljenih prizadevanj v obliki javnih in zasebnih naložb, olajšali povezovanje, medsebojno bogatenje in donosnost naložb v tekoče programe ter sledili skupni strateški viziji Unije za polprevodnike kot načinu za uresničitev ambicij Unije in držav članic za zagotovitev vodilne vloge v digitalnem gospodarstvu, bi morala Pobuda omogočati boljše usklajevanje in tesnejše sinergije med obstoječimi programi financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, boljše usklajevanje in sodelovanje z industrijo in ključnimi deležniki iz zasebnega sektorja ter dodatne skupne naložbe z državami članicami. Izvajanje Pobude je zasnovano tako, da združuje vire iz Unije, držav članic in tretjih držav, pridruženih obstoječim programom Unije, ter zasebnega sektorja. Uspeh Pobude lahko zato temelji le na skupnem prizadevanju držav članic in Unije za podpiranje znatnih kapitalskih stroškov in široke razpoložljivosti virov za virtualno načrtovanje in preizkušanje ter pilotno izvajanje, pa tudi za širjenje znanja, spretnosti in kompetenc. Kadar je to ustrezno in glede na posebnosti zadevnih ukrepov, bi bilo treba cilje Pobude, zlasti dejavnosti „Sklada za čipe“, podpirati tudi prek mehanizma mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU.

    (21)

    Podpora v okviru Pobude bi se morala sorazmerno in stroškovno učinkovito uporabiti za odpravljanje tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ki nastanejo kot posledica velike kapitalske intenzivnosti, visokega tveganja in kompleksne krajine polprevodniškega ekosistema, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost za celotno Unijo.

    (22)

    Za primarno izvajanje Pobude bi bilo treba pooblastiti Skupno podjetje za čipe, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 (6) (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za čipe).

    (23)

    Pobuda bi morala temeljiti na močni bazi znanja in izboljšati sinergije z ukrepi, ki jih trenutno podpirajo Unija in države članice s programi in ukrepi za raziskave in inovacije na področju polprevodnikov in pri razvoju dela oskrbovalne verige, zlasti z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (Obzorje Evropa), in programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (8), s ciljem do leta 2030 okrepiti vlogo Unije kot svetovnega akterja na področju polprevodniške tehnologije in njene uporabe z rastočim svetovnim deležem proizvodnje, kar je v skladu s sporočilom Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“. Poleg tega se pričakuje, da bodo za dopolnitev financiranja Pobude, ki prispeva k doseganju njenih ciljev, mobilizirane zasebne naložbe. V okviru Pobude bi se te dejavnosti dopolnjevale v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi deležniki, vključno z Industrijskim zavezništvom za procesorje in polprevodniške tehnologije.

    (24)

    Da bi omogočili sinergije med programi Unije in držav članic, bi bilo treba v delovnih programih Skupnega podjetja za čipe v okviru Pobude v skladu s členom 17(2), točka (k), in členom 137, točka (aa), Uredbe (EU) 2021/2085 jasno razlikovati med ukrepi za podporo raziskavam in inovacijam na področju polprevodnikov ter ukrepi, namenjenimi razvoju delov oskrbovalne verige, da bi zagotovili ustrezno sodelovanje javnih in zasebnih subjektov.

    (25)

    Da bi olajšali izvajanje posebnih ukrepov, ki jih podpira Pobuda, kot so platforma za virtualno načrtovanje ali pilotne linije, je treba kot možnost zagotoviti nov pravni instrument, in sicer Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo (ECIC). ECIC bi moral biti pravna oseba. To pomeni, da je lahko pri vložitvi vloge za posebne ukrepe, ki naj bi se financirali iz Pobude, vložnik sam ECIC in ne posamezni subjekti, ki ga sestavljajo. Kljub temu razpisi za zbiranje predlogov iz delovnega programa v okviru Pobude na podlagi člena 134(3) Uredbe (EU) 2021/2085, omogočajo različne pravne oblike sodelovanja in so odprti tudi za druge udeležence, izbira predlogov za financiranje pa ne temelji na kaki posebni pravni obliki sodelovanja. Glavni cilj ECIC bi moral biti spodbujanje učinkovitega in strukturnega sodelovanja med pravnimi subjekti, vključno z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, industrijo in državami članicami. V okviru ECIC bi morali sodelovati vsaj trije člani, in sicer države članice, javni ali zasebni pravni subjekti iz najmanj treh držav članic ali kombinacija teh, da se doseže široko zastopanost po vsej Uniji. ECIC bi imel kot pravna oseba zadostno avtonomijo pri določanju svojega članstva, upravljanja, financiranja, proračuna, ureditve finančnih prispevkov in prispevkov v naravi svojih članov, usklajevanja, upravljanja intelektualne lastnine in delovnih metod. Njegovim članom bi morala biti zagotovljena popolna prožnost pri določanju prava, ki se uporablja, statutarnega sedeža in glasovalnih pravic. Izbira javnih in zasebnih pravnih subjektov, ki izvajajo delovni načrt ECIC, bi morala biti poštena, pregledna in odprta. Za zagotovitev pravičnega in enakega dostopa do sodelovanja bi moral biti ECIC skozi celotno življenjsko dobo odprt za nove člane, in sicer države članice ali javne ali zasebne pravne subjekte. Zlasti bi morale imeti države članice možnost, da se kadar koli pridružijo ECIC bodisi kot polnopravne članice bodisi kot opazovalke, medtem ko bi se lahko drugi javni ali zasebni pravni subjekti pridružili kadar koli v skladu s pravičnimi in razumnimi pogoji, določenimi v statutu ECIC. Odbor javnih organov Skupnega podjetja za čipe bi moral imeti možnost, da preveri odprtost ECIC in po potrebi priporoči sprejetje določenih popravnih ukrepov. Ustanovitev ECIC ne bi smela vključevati dejanske ustanovitve novega organa Unije. Odpraviti bi bilo treba vrzel v naboru orodij Unije za združevanje financiranja iz držav članic, proračuna Unije in zasebnih naložb za namen izvajanja posebnih ukrepov, ki jih podpira Pobuda. Komisija ne bi smela biti članica ECIC.

    (26)

    ECIC, katerega članstvo ne vključuje zasebnih subjektov, bi moral biti priznan kot mednarodna organizacija v smislu člena 143(1), točka (g), in člena 151(1), točka (b), Direktive Sveta 2006/112/ES (9) in kot mednarodna organizacija v smislu člena 11(1), točka (b), Direktive Sveta (EU) 2020/262 (10). ECIC, ki ima med svojimi člani zasebne subjekte, ne bi smel biti priznan kot taka mednarodna organizacija.

    (27)

    Raziskave in razvoj v Uniji so vse bolj izpostavljeni praksam, katerih cilj je protipravna prilastitev zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, kot so kraja intelektualne lastnine, prisilni prenosi tehnologije in gospodarsko vohunjenje. Da bi preprečili škodljive učinke na interese Unije in cilje Pobude, je potrebno sprejeti pristop s katerim se zagotovi zaščita dostopa do občutljivih informacij ali rezultatov in njihove uporabe, vključno s podatki ter tehničnim znanjem in izkušnjami, varnostjo in prenosom lastništva rezultatov ter vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, ki nastanejo v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Pobuda, ali kot rezultat teh ukrepov. Za zagotovitev te zaščite bi morali vsi ukrepi, ki jih podpira Pobuda ter se financirajo na podlagi Obzorja Evropa in programa Digitalna Evropa, upoštevati ustrezne določbe teh programov, kot so sodelovanje subjektov s sedežem v tretjih državah, pridruženih programu, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, lastništvo in zaščita, varnost, izkoriščanje in razširjanje, prenos in licenciranje ter pravice do dostopa. Pri izvajanju teh programov je mogoče določiti posebne določbe, zlasti v zvezi z omejitvami prenosov in licenciranja v skladu s členom 40(4) Uredbe (EU) 2021/695 ter omejitvijo sodelovanja pravnih subjektov s sedežem v določenih pridruženih ali drugih tretjih državah zaradi razlogov, ki temeljijo na strateških sredstvih, interesih, avtonomiji ali varnosti Unije in njenih držav članic v skladu s členom 22(5) Uredbe (EU) 2021/695 in členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694. Poleg tega bi morala ravnanje z občutljivimi informacijami, varnost, zaupnost, varstvo poslovnih skrivnosti in pravice intelektualne lastnine urejati zakonodaja Unije, vključno z Direktivama (EU) 2016/943 (11) in 2004/48/ES (12) Evropskega parlamenta in Sveta in nacionalna zakonodaja. Komisija in države članice lahko zaščitijo prenose tehnologije iz razlogov, povezanih z interesi Unije in nacionalnimi varnostnimi interesi, v zvezi z naložbami v obrate, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, v skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

    (28)

    Da bi olajšali dostop do tehničnega strokovnega znanja ter zagotovili razširjanje znanja po vsej Uniji in podporo različnim pobudam za izboljšanje spretnosti, bi bilo treba vzpostaviti mrežo kompetenčnih centrov. V ta namen bi moralo Skupno podjetje za čipe vzpostaviti postopek za vzpostavitev kompetenčnih centrov, vključno z merili za izbor, pa tudi nadaljnje podrobnosti v zvezi z izvajanjem nalog in funkcij iz te uredbe. Kompetenčne centre, ki sestavljajo mrežo, bi moralo izbrati Skupno podjetje za čipe, ti centri pa bi morali imeti precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svoje organizacije, sestave in delovnih metod. Vendar bi morale biti njihova organizacija, sestava in delovne metode skladne s cilji te uredbe in Pobude ter prispevati k njihovemu uresničevanju.

    (29)

    Kompetenčni centri bi morali prispevati k ohranjanju vodilne vloge Unije na področju raziskav, razvoja, inovacij in zmogljivosti načrtovanja čipov, tako da se osredotočijo na spodbujanje raziskav, razvoja, inovacij in načrtovanja, ob hkratnem poudarku na proizvodnji. Za uresničitev tega cilja je ključnega pomena spodbujanje človeškega potenciala in spretnosti z izobraževanjem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) vse do podoktorske ravni. Kompetenčni centri bi morali predvsem zagotavljali storitve deležnikom na področju polprevodnikov, tudi zagonskim podjetjem in MSP. Primeri vključujejo lažji dostop do pilotnih linij in platforme za virtualno načrtovanje, zagotavljanje usposabljanja ter razvoj spretnosti, podporo pri iskanju vlagateljev, uporabo obstoječih lokalnih kompetenc ali povezovanje z ustreznimi vertikalnimi sektorji. Storitve bi se morale zagotavljati na odprti, pregledni in nediskriminatorni podlagi. Vsak kompetenčni center bi se moral povezati z evropsko mrežo kompetenčnih centrov za polprevodnike in biti njen del ter delovati kot točka dostopa do drugih vozlišč mreže. V tem smislu bi bilo treba čim bolj povečati sinergije z obstoječimi podobnimi strukturami, kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije, ustanovljena s programom Digitalna Evropa. Države članice bi lahko na primer kot kompetenčni center za namene te uredbe imenovale obstoječe evropsko vozlišče za digitalne inovacije, osredotočeno na polprevodnike, pod pogojem, da ne bi bila kršena prepoved dvojnega financiranja.

    (30)

    Načrtovanje čipov je ključna zmogljivost za uvajanje kakršnih koli inovacij in funkcionalnosti v elektronske rešitve, prilagojene različnim aplikacijam in potrebam uporabnikov polprevodnikov. Načrtovanje kot tako je v središču vrednostne verige polprevodnikov in podpora širitvi zmogljivosti načrtovanja v Uniji je ključnega pomena. Da bi priznala ključno vlogo centrov za načrtovanje in njihov prispevek k evropski odličnosti pri načrtovanju naprednih čipov s ponudbo storitev ali krepitvijo spretnosti in zmogljivosti za načrtovanje v Uniji, bi Komisija morala imeti možnost, da podeli oznako „center odličnosti za načrtovanje“. Glede na pomen centrov odličnosti za načrtovanje za omogočanje odpornega polprevodniškega ekosistema bi bilo treba šteti, da so ti v javnem interesu. Da bi prispevale k odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, bi morale države članice imeti možnost, da sorazmerno uporabijo podporne ukrepe, če so taki centri odličnosti za načrtovanje MSP. To ne posega v pristojnost Komisije na področju državne pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, kadar je to ustrezno in v sporočilo Komisije z dne 19. oktobra 2022 z naslovom „Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije“. Cilj Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije je olajšati raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki jih zaradi nedelovanja trga brez javne podpore ne bi bilo. V zvezi s tem lahko države članice na podlagi Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije podjetjem in raziskovalni skupnosti pod določenimi pogoji zagotovijo potrebne spodbude za izvajanje teh pomembnih dejavnosti in naložb na tem področju. Na podlagi Okvirja za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, bi se lahko za pomoč za raziskovalne in razvojne projekte srednjih podjetij dovolile največje intenzivnosti pomoči do 80 %, za projekte malih podjetij pa do 90 %. Da bi čim bolj povečali sinergije, bi morali imeti kompetenčni centri, vzpostavljeni v okviru Pobude, ki se osredotočajo na najsodobnejše načrtovanje čipov, možnost, da zaprosijo za pridobitev oznake „center odličnosti za načrtovanje“. Hkrati bi lahko države članice določile center odličnosti za načrtovanje kot svojega kandidata za kompetenčni center.

    (31)

    Za spodbuditev vzpostavitve potrebnih proizvodnih zmogljivosti in z njimi povezanih zmogljivosti za načrtovanje ter posledično zagotovitev zanesljivosti oskrbe in okrepitev odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije bi lahko bila ustrezna javna podpora, če ta ne bi povzročala izkrivljanj na notranjem trgu. Pri tem je treba harmonizirati nekatere pogoje, pod katerimi lahko operaterji na ravni Unije izvajajo posebne projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe, in razlikovati med dvema vrstama obratov, in sicer med integriranimi proizvodnimi obrati in odprtimi proizvodnimi obrati EU. Razlikovalni dejavnik pri opredelitvi posamezne vrste obrata bi moral biti poslovni model. Odprti proizvodni obrati EU ponujajo proizvodne zmogljivosti drugim podjetjem. Integrirani proizvodni obrati proizvajajo za lastne komercialne namene in bi lahko v svoj poslovni model poleg proizvodnje vključili tudi druge faze oskrbovalne verige, kot sta načrtovanje in prodaja proizvodov.

    (32)

    Integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU bi morali zagotoviti zmogljivosti v proizvodnji polprevodnikov ali v proizvodnji opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporablja pri proizvodnji polprevodnikov, ki so „prve tovrstne“ v Uniji in prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema na notranjem trgu. Odločilni dejavnik za status „prvega tovrstnega obrata“ je uvedba inovativnega elementa, povezanega s proizvodnimi postopki ali končnim proizvodom, ki bi lahko temeljil na novih ali obstoječih tehnoloških vozliščih, na notranji trg. Ustrezni inovacijski elementi bi lahko bili povezani s tehnološkim vozliščem ali substratom ali pristopi, ki vodijo do izboljšanja računalniške zmogljivosti ali drugih lastnosti glede zmogljivosti, energijske učinkovitosti, ravni zaščite, varnosti ali zanesljivosti, pa tudi vključevanja novih funkcij, kot so umetna inteligenca, pomnilniška zmogljivost ali druge. Primeri inovacij so tudi vključevanje različnih postopkov za povečanje učinkovitosti ali avtomatizacija pakiranja in sestavljanja. Na področju okoljskih koristi inovacijski elementi vključujejo merljivo zmanjšanje porabe energije, vode ali kemikalij ali izboljšanje možnosti recikliranja. Navedeni inovacijski elementi bi se lahko uporabljali za zrela in najnovejša tehnološka vozlišča. Take inovacije še ne bi smele biti bistveno prisotne ali načrtovane za gradnjo v Uniji. Na primer, za podobne inovacije na področju raziskav in razvoja ali pri proizvodnji v manjšem obsegu ne bi bilo nujno izključeno, da se naknadno opredelijo kot „prvi tovrstni obrati“. Namestitev novega ali bistveno nadgrajenega obrata bi lahko privedla do njegove opredelitve kot „prvega tovrstnega obrata“.

    (33)

    Kadar odprti proizvodni obrat EU nudi proizvodno zmogljivost podjetjem, ki niso povezana z upravljavcem obrata, bi moral odprti proizvodni obrat EU vzpostaviti, izvajati in vzdrževati ustrezno in učinkovito funkcionalno ločitev, da se prepreči izmenjava zaupnih informacij med notranjim in zunanjim delom proizvodnje. To bi moralo veljati za vse informacije, pridobljene pri načrtovanju in pri čelnih ali zalednih proizvodnih postopkih.

    (34)

    Da bi se obrati lahko šteli za integrirane proizvodne obrate ali odprte proizvodne obrate EU, bi morala imeti njihova vzpostavitev srednjeročno do dolgoročno nedvoumen pozitiven vpliv na vrednostno verigo polprevodnikov Unije z učinki prelivanja onkraj zadevnega podjetja ali države članice, s ciljem zagotoviti zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema ter prispevati k dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu Unije. Za namene uvrstitve med integrirane proizvodne obrate ali odprte proizvodne obrate EU se lahko upoštevajo različne dejavnosti, katerih namen je ustvarjanje pozitivnih učinkov prelivanja. Primeri vključujejo omogočanje dostopa do proizvodnih obratov ob plačilu tržne pristojbine, zagotavljanje pripomočkov za načrtovanje procesov manjšim podjetjem za načrtovanje ali platformi za virtualno načrtovanje, razširjanje rezultatov njihovih dejavnosti na področju raziskav in razvoja, sodelovanje na področju raziskav z evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti, sodelovanje z nacionalnimi organi ali izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za poklicno usposabljanje, da bi prispevali k razvoju spretnosti, prispevanje k raziskovalnim projektom na ravni Unije ali zagotavljanje priložnosti za namensko podporo zagonskim podjetjem in MSP. Učinek na več držav članic, vključno v zvezi s kohezijskimi cilji, bi se lahko štel za enega od kazalnikov jasnega pozitivnega učinka integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU na vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji.

    (35)

    Pomembno je, da se za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil njihovo sposobnost za uporabo infrastrukture, programske opreme, storitev, obratov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s prednostnimi naročili iz te uredbe, h katerim bi se morale zavezati.

    (36)

    Glede na hiter razvoj polprevodniških tehnologij in za okrepitev prihodnje industrijske konkurenčnosti Unije bi morali integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU vlagati v stalno inovativnost v Uniji za konkreten napredek polprevodniške tehnologije ali za pripravo tehnologij naslednje generacije. Glede na to bi bilo treba integriranim proizvodnim obratom in odprtim proizvodnim obratom EU s prednostnim dostopom do pilotnih linij, vzpostavljenih v okviru Pobude, omogočiti preizkušanje in eksperimentiranje v zvezi z novimi dognanji na podlagi pospešenih postopkov za prijavo na njihove storitve. Noben tak prednostni dostop ne bi smel niti izključevati niti preprečevati dejanskega dostopa drugih zainteresiranih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, do pilotnih linij v skladu s pravičnimi pogoji.

    (37)

    Ob upoštevanju pomena kvalificirane in usposobljene delovne sile za doseganje ciljev te uredbe bi morali integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU podpirati nabor talentov Unije z razvojem in uporabo izobraževanja ter usposabljanja za pridobivanje spretnosti ter s povečanjem nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile.

    (38)

    Da se omogoči enoten in pregleden postopek za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, bi morala Komisija odločitev o podelitvi tega statusa sprejeti na podlagi vloge posameznega podjetja ali konzorcija več podjetij. Podelitev statusa bi morala biti možna tako za namestitev novega kot za znatno povečanje ali inovativno preoblikovanje obstoječega obrata za proizvodnjo polprevodnikov. Da bi se upošteval pomen usklajenega in skupnega delovanja načrtovanega obrata, bi morala Komisija v svoji oceni upoštevati pripravljenost ene ali več držav članic, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoje obrate, v podporo vzpostavitvi takih obratov. Poleg tega bi lahko pri ocenjevanju izvedljivosti poslovnega načrta upoštevala splošen izkaz vložnika.

    (39)

    Glede na pravice, povezane s priznanjem integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, bi morala Komisija spremljati, ali obrati, ki jim je bil dodeljen ta status, še vedno izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Če ni več tako, bi morala imeti Komisija pravico, da ponovno preuči in po potrebi razveljavi status in posledično tudi z njim povezane pravice. Vsaka odločitev o razveljavitvi statusa bi se morala sprejeti šele po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike in bi morala biti ustrezno obrazložena. V skladu s tem bi moralo podjetje, ki upravlja integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, imeti možnost, da proaktivno zahteva pregled trajanja statusa ali izvedbenih načrtov, kadar bi lahko nepredvidene zunanje okoliščine, kot so resne motnje z neposrednim gospodarskim vplivom na priznani obrat, vplivale na njegovo zmožnost izpolnjevanja meril. Zaradi upoštevanja dejstva, da se večina pravic dodeli v obdobju ustanavljanja, bi morala za obrate tudi v primeru razveljavitve statusa do njegovega izteka še naprej veljati obveznost upoštevanja prednostnih naročil.

    (40)

    Glede na pomen integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in omogočanje odpornega polprevodniškega ekosistema bi bilo treba šteti, da so te zmogljivosti in obrati v javnem interesu. Zagotavljanje zanesljive oskrbe s polprevodniki je pomembno tudi za digitalizacijo, ki omogoča zeleni prehod številnih drugih sektorjev. Države članice lahko, da bi pritegnile naložbe v sektor polprevodnikov Unije ter prispevale k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, uporabijo podporne ukrepe, vključno s spodbudami, in zagotovijo upravno podporo v nacionalnih postopkih izdaje dovoljenj za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU. To ne posega v pristojnost Komisije na področju državne pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, kadar je ustrezno. Komisija je, da bi zagotovila pravilno in učinkovito uporabo pravil o državni pomoči, v sporočilu z dne 8. februarja 2022 z naslovom „Akt o čipih za Evropo“ že priznala potrebo po oceni za vsak primer posebej v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno naprednim obratom za proizvodnjo polprevodnikov, da se zavarujeta zanesljivost oskrbe in odpornost oskrbovalne verige v Uniji, hkrati pa ustvarijo znatni pozitivni učinki na širše gospodarstvo. Vzporedno se bodo izvajali tudi postopki za priznanje integriranih proizvodnih obratov ali odprtih proizvodnih obratov EU in po potrebi za odobritev državne pomoči, da bi tako pospešili postopek odločanja. Države članice bi morale podpreti vzpostavitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU v skladu s pravom Unije. Pri zagotavljanju podpornih ukrepov integriranim proizvodnim obratom in odprtim proizvodnim obratom EU bi morale imeti države članice možnost, da določijo nediskriminatorne zahteve v zvezi z zaščito intelektualne lastnine in varnostjo, vključno s kibernetsko varnostjo, ter zaupnostjo, hkrati pa priporočijo blažilne ukrepe za obvladovanje specifičnih tveganj, povezanih z vmešavanjem, prisilnimi prenosi tehnologije in krajo intelektualne lastnine s strani subjektov iz tretjih držav.

    (41)

    Države članice lahko, da bi spodbudile vzpostavitev potrebnih, s tem povezanih zmogljivosti za načrtovanje, zagotovijo podporo za take dejavnosti v skladu s pravili o državni pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, tudi na podlagi Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije ali Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (14).

    (42)

    Integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU je treba vzpostaviti čim prej, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morale države članice kar najhitreje obravnavati vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU. Države članice bi morale imeti možnost imenovati organ, ki bo olajšal in usklajeval postopke izdaje dovoljenj ter ki lahko imenuje koordinatorja, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka za projekt. Poleg tega se lahko, kadar je to potrebno za odobritev odstopanja na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS (15) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), za vzpostavitev in obratovanje teh obratov šteje, da imajo prevladujoč javni interes v smislu teh direktiv, če so izpolnjeni drugi pogoji iz teh določb. To ne posega v uporabo ali izvajanje drugega okoljskega prava Unije.

    (43)

    Inovativna visokotehnološka podjetja so vse pogosteje izpostavljena praksam, katerih namen je protipravna prisvojitev zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, kot so kraja intelektualne lastnine, nedovoljeno kopiranje, prisilni prenosi tehnologije, gospodarsko vohunjenje ali kršenje zahtev glede zaupnosti, ter ki se izvajajo znotraj Unije, zlasti pa zunaj nje. Nedavni pojavi, kot so povečan obseg oddaje del zunanjim izvajalcem, daljše globalne vrednostne verige ter večja raba informacijske in komunikacijske tehnologije, prispevajo k povečanju tveganja pojava navedenih praks. S protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov se zmanjšuje možnost, da bi s prizadevanji, povezanimi z inovacijami, pridobili prednost prvega na trgu. Da bi zagotovili varstvo zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, bi bilo treba to uredbo izvajati na način, pri katerem se dosledno spoštujeta okvir Unije in mednarodni okvir za varstvo podatkov in intelektualne lastnine ter za izvrševanje, vključno z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), direktivama 2004/48/ES in (EU) 2016/943 in Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Države članice lahko za nadaljnjo obravnavo ključnih tveganj v oskrbovalni verigi uporabijo možnost iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (19) za izvedbo usklajenih ocen tveganja za varnost v zvezi s kritičnimi oskrbovalnimi verigami, kot je bilo že storjeno za omrežja 5G na podlagi Priporočila Komisije (EU) 2019/534 (20), da bi za posamezne sektorje identificirali zadevne grožnje in ranljivosti, ter za določitev ukrepov, načrtov za ublažitev in dobrih praks za preprečevanje kritičnih odvisnosti, morebitnih kritičnih točk odpovedi, groženj, ranljivosti in drugih tveganj, povezanih z oskrbovalno verigo.

    (44)

    Skupni standardi za zelene, trajnostno proizvedene, zaupanja vredne in varne čipe bi zelo koristili notranjemu trgu. Prihodnje pametne naprave, sistemi in platforme za povezljivost bodo morali temeljiti na naprednih polprevodniških čipih, izpolnjevati pa bodo morali tudi zelene zahteve, zahteve glede zaupanja in kibernetske varnosti, ki bodo v veliki meri odvisne od značilnosti osnovne tehnologije. V ta namen bi morala Unija razviti referenčne certifikacijske postopke in od industrije zahtevati, da skupaj razvije take postopke za posebne sektorje in tehnologije s potencialno velikim družbenim učinkom.

    (45)

    Glede na to bi morala Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike ter z ustreznim vključevanjem deležnikov opredeliti sektorje in proizvode, ki temeljijo na polprevodniških tehnologijah ali jih široko uporabljajo ter za katere so potrebni certificirani zeleni, zaupanja vredni in varni čipi. Opredelitev takih sektorjev in proizvodov bi lahko spodbudila sprejemanje evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganja.

    (46)

    Glede na kompleksnost oskrbovalne verige polprevodnikov in tveganje pomanjkanj v prihodnosti bi morala ta uredba zagotoviti instrumente za usklajen pristop k strateškemu pregledu in spremljanju sektorja polprevodnikov ter sorazmernemu in učinkovitemu odpravljanju morebitnih motenj na trgu.

    (47)

    Cilj strateškega pregleda sektorja polprevodnikov bi moral biti zagotoviti analizo prednosti in slabosti Unije v svetovnih sektorjih polprevodnikov, da se zagotovi podlaga za ukrepe za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. V ta namen bi bilo treba pri strateškem pregledu opredeliti dejavnike, kot so ključni proizvodi in kritične infrastrukture na notranjem trgu, ki so odvisni od oskrbe s polprevodniki, glavne uporabniške industrije ter njihove sedanje in pričakovane potrebe, ključne segmente oskrbovalne verige Unije s polprevodniki, tehnološke značilnosti, odvisnosti od tehnologije tretjih držav in ponudnikov ter ozka grla v sektorju polprevodnikov v Uniji, sedanje in pričakovane potrebe po spretnostih ter dostopu do kvalificirane delovne sile, po potrebi pa tudi morebitni učinek ukrepov iz nabora orodij za izredne razmere. Strateški pregled bi moral temeljiti na javno in komercialno dostopnih podatkih ter po potrebi na podatkih, pridobljenih prek prostovoljnih zahtev podjetij po informacijah, v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike.

    (48)

    Za napovedovanje prihodnjih motenj v različnih fazah vrednostne verige polprevodnikov v Uniji in v trgovini v Uniji ter za pripravo na take motnje bi morala Komisija ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike in na podlagi rezultatov strateškega pregleda opredeliti kazalnike zgodnjega opozarjanja in pripraviti seznam le-teh. Taki kazalniki bi lahko vključevali netipično daljše dobavne roke, razpoložljivost surovin, polizdelkov in človeškega kapitala, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov, ali ustrezne proizvodne opreme, napovedano povpraševanje po polprevodnikih na trgih Unije in svetovnih trgih, dvig cen, ki presega običajno cenovno nihanje, učinek nesreč, napadov, naravnih nesreč ali drugih hudih dogodkov, učinek trgovinskih politik, carin, izvoznih omejitev, trgovinskih ovir in drugih ukrepov, povezanih s trgovino, ter učinek zaprtja podjetij, selitev proizvodnje ali prevzemov ključnih udeležencev na trgu. Komisija bi se morala pri dejavnostih spremljanja osredotočati na te kazalnike zgodnjega opozarjanja.

    (49)

    Zaradi zapletenih, hitro razvijajočih se in medsebojno povezanih vrednostnih verig polprevodnikov z različnimi akterji je potreben usklajen pristop k spremljanju, da se poveča sposobnost zmanjševanja tveganj, ki lahko negativno vplivajo na oskrbo s polprevodniki, in izboljša razumevanje dinamike vrednostne verige polprevodnikov. Komisija bi morala v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike spremljati vrednostno verigo polprevodnikov, pri tem pa se osredotočati na kazalnike zgodnjega opozarjanja ter opredeliti najboljše prakse za zmanjšanje tveganja in večjo preglednost v vrednostni verigi polprevodnikov, tako da to ne bi predstavljalo prevelikega upravnega bremena za podjetja, zlasti za MSP.

    (50)

    Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, ki ga imajo podjetja zaradi odzivanja na spremljanje, in zagotovili možnost smiselnega združevanja pridobljenih informacij, bi morala Komisija zagotoviti standardizirane in varne načine za vsakršno zbiranje informacij. S temi načini bi bilo treba zagotoviti, da se vse zbrane informacije obravnavajo zaupno, kar bi zajamčilo poslovno tajnost in kibernetsko varnost.

    (51)

    Ustrezne ugotovitve, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo ustrezni deležniki in industrijska združenja, bi bilo treba predložiti Evropskemu odboru za polprevodnike, da se omogočita redna izmenjava informacij in njihova vključitev v pregled spremljanja vrednostnih verig polprevodnikov.

    (52)

    Za omogočanje teh dejavnosti spremljanja bi morali pristojni nacionalni organi držav članic pripraviti seznam s kontaktnimi podatki vseh zadevnih podjetij, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov in imajo sedež na njihovem nacionalnem ozemlju. Ta seznam bi moral omogočati opredelitev ustreznih podjetij, ki bi se odzvala na prostovoljne zahteve po informacijah. Ta seznam ne bi bil nujno izčrpen. Seznam bi bilo treba uporabljati na način, ki dosledno upošteva veljavna pravila o zaupnosti.

    (53)

    Razpoložljivost zadostnih človeških, finančnih in tehničnih virov bi omogočila učinkovito izvajanje nalog iz te uredbe in spodbudila doseganje v njej določenih ciljev. Zato bi morala Komisija brez poseganja v proračunski postopek in svojo upravno samostojnost kar najbolje uporabiti vire, da bi omogočila učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil na podlagi te uredbe.

    (54)

    Za številna podjetja, ki zagotavljajo storitve ali blago v zvezi s polprevodniki, se domneva, da so bistvena za učinkovito oskrbovalno verigo polprevodnikov v polprevodniškem ekosistemu Unije zaradi števila podjetij v Uniji, ki so odvisna od njihovih proizvodov, njihovega deleža v Uniji ali svetovnega tržnega deleža, njihovega pomena za zagotavljanje zadostne ravni ponudbe ali morebitnega vpliva motenj v oskrbi njihovih proizvodov ali storitev. Države članice bi morale v sodelovanju s Komisijo opredeliti take ključne udeležence na trgu na svojih ozemljih.

    (55)

    Na podlagi člena 4 Uredbe (EU) 2019/452 lahko države članice in Komisija pri ugotavljanju, ali neposredna tuja naložba lahko vpliva na varnost ali javni red, upoštevajo morebitne učinke na kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 (21), vključno s polprevodniki.

    (56)

    Države članice bi morale v okviru spremljanja posebej upoštevati integriteto dejavnosti, ki jih opravljajo ključni udeleženci na trgu. Zadevna država članica bi lahko o teh vprašanjih obvestila Evropski odbor za polprevodnike.

    (57)

    Da bi pristojni nacionalni organi omogočili predvidevanje morebitnih pomanjkanj, bi morali v primeru, da opazijo tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali imajo konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, na to opozoriti Komisijo. Za zagotovitev usklajenega pristopa bi morala Komisija, kadar bi na podlagi opozorila ali s strani mednarodnih partnerjev izvedela za tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali kadar ima konkretne ali zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, sklicati izredno sejo Evropskega odbora za polprevodnike, na kateri bi razpravljali o resnosti motenj in možnem začetku postopka za sprožitev krizne faze ter o tem, ali bi bilo ustrezno, potrebno in sorazmerno, da bi države članice kot preventivni ukrep izvajale usklajeno skupno javno naročanje in da bi z deležniki vzpostavile dialog, da bi opredelili, pripravili in morda uskladili take preventivne ukrepe. Evropski odbor za polprevodnike in Komisija bi morala v sklopu tega dialoga upoštevati stališča deležnikov v vrednostni verigi polprevodnikov. Komisija bi se morala v skladu z mednarodnimi obveznostmi in brez poseganja v postopkovne zahteve posvetovati in sodelovati z zadevnimi tretjimi državami, da bi skupaj obravnavale motnje v oskrbovalni verigi.

    (58)

    Krizno fazo zaradi polprevodnikov bi bilo treba sprožiti, če obstajajo konkretni, resni in zanesljivi dokazi za tako krizo. Polprevodniška kriza se pojavi, kadar pride do hudih motenj v oskrbi s polprevodniki ali resnih ovir za trgovino z njimi v Uniji, ki povzročijo znatno pomanjkanje polprevodnikov, vmesnih proizvodov ali surovin ali predelanih materialov, pri čemer tako znatno pomanjkanje preprečuje popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji, na primer medicinske in diagnostične opreme, ter oskrbo z njimi, to pa bi glede na vpliv, ki ga imajo kritični sektorji na družbo, gospodarstvo in varnost Unije, lahko imelo izjemno škodljive učinke na njihovo delovanje.

    (59)

    Da bi zagotovili prožen in učinkovit odziv na tako polprevodniško krizo, bi morala Komisija, kadar ugotovi, da obstaja možnost zanjo, oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za sprožitev krizne faze. Če ta ocena prinese konkretne, resne in zanesljive dokaze o polprevodniški krizi, bi morala imeti Komisija možnost, da Svetu predloži predlog za sprožitev krizne faze za vnaprej določeno obdobje, ki traja največ 12 mesecev, pri tem pa upoštevati mnenje Evropskega odbora za polprevodnike. Komisija bi morala oceniti potrebo po podaljšanju ali predčasni prekinitvi krizne faze in v primeru, da bi bila taka potreba ugotovljena, tak postopek tudi začeti, pri tem pa upoštevati mnenje Evropskega odbora za polprevodnike.

    (60)

    Zaradi občutljive narave sprožitve krizne faze in morebitnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo kot odziv nanjo, vključno z znatnim učinkom, ki bi ga taki ukrepi lahko imeli na zasebna podjetja v Uniji, bi bilo treba na Svet prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta v zvezi s sprožitvijo, podaljšanjem in končanjem krizne faze v polprevodniški krizi.

    (61)

    Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter usklajevanje vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov, sta v krizni fazi nepogrešljiva za odpravo motenj s potrebno skladnostjo, odpornostjo in učinkovitostjo. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike po potrebi organizirati izredne sestanke. Vsi sprejeti ukrepi bi morali biti strogo omejeni na trajanje krizne faze.

    (62)

    Za hiter, učinkovit in usklajen odziv Unije na polprevodniško krizo je treba Komisiji in državam članicam preko Evropskega odbora za polprevodnike posredovati pravočasne in posodobljene informacije o trenutnih operativnih razmerah ter zagotoviti, da se lahko sprejmejo učinkoviti ukrepi za zagotovitev oskrbe prizadetih kritičnih sektorjev s polprevodniki. Ob sprožitvi krizne faze bi bilo treba opredeliti in izvajati ustrezne, učinkovite in sorazmerne ukrepe brez poseganja v morebitno nadaljnje mednarodno sodelovanje z ustreznimi partnerji, da bi ublažili spreminjajoče se krizne razmere. Komisija bi morala po potrebi zahtevati informacije od podjetij v oskrbovalni verigi polprevodnikov. Poleg tega bi morala imeti možnost, da od integriranih proizvodnih zmogljivosti in odprtih proizvodnih obratov EU, kadar je to potrebno in sorazmerno, zahteva, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročilo za proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov ter da deluje kot osrednji nabavni organ, kadar jo za to pooblastijo države članice. Ukrepe bi morala omejiti na nekatere kritične sektorje. Evropski odbor za polprevodnike lahko prav tako oceni ustrezne in učinkovite ukrepe ter v zvezi s tem svetuje. Poleg tega lahko svetuje, ali je treba uvesti zaščitne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Uporaba vseh nujnih ukrepov bi morala biti sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za reševanje polprevodniške krize v najboljšem interesu Unije. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o sprejetih ukrepih in razlogih zanje. Po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike lahko Komisija izda nadaljnje smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov.

    (63)

    Za pravilno delovanje notranjega trga so ključni številni sektorji. Za namene te uredbe bi morali biti ti kritični sektorji navedeni na seznamu v Prilogi I k tej uredbi. Ta seznam je omejen na sektorje in podsektorje iz Priloge k Direktivi (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (23), v različici, veljavni 19. septembra 2023, s sektorjema obrambe in varnosti na podlagi njune pomembne vloge pri zagotavljanju ključnih družbenih funkcij. Določene ukrepe bi bilo treba sprejeti izključno z namenom zagotovitve oskrbe kritičnih sektorjev. Komisija lahko omeji nujne ukrepe na nekatere od teh sektorjev ali na nekatere njihove dele, kadar polprevodniška kriza povzroči motnje v njihovem delovanju ali bi lahko ogrozila delovanje.

    (64)

    V krizni fazi se od podjetij, ki delujejo vzdolž oskrbovalne verige polprevodnikov in imajo sedež v Uniji, zahteva predložitev informacij, da bi se omogočila izdelava natančnih ocen polprevodniške krize ali opredelitev in priprava morebitnih blažitvenih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. Take informacije lahko vključujejo zmožnost proizvodnje, proizvodno zmogljivost ter trenutne primarne motnje in ozka grla. Ti vidiki bi lahko vključevali tipično in trenutno dejansko zalogo v krizi pomembnih proizvodov v proizvodnih obratih v Uniji in proizvodnih obratih v tretjih državah, v katerih ta podjetja poslujejo, s katerimi sklepajo pogodbe ali pri katerih nabavljajo blago; tipične in trenutne dejanske povprečne dobavne roke za najpogostejše proizvedene proizvode; pričakovani obseg proizvodnje za naslednje tri mesece za vsak proizvodni obrat Unije ali razloge, ki preprečujejo zapolnitev proizvodnih zmogljivosti. Take informacije bi morale biti omejene na tisto, kar je potrebno za oceno narave polprevodniške krize ali oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. V okviru zahtev po informacijah se ne bi smele zagotavljati informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z interesi nacionalne varnosti držav članic. Konkretne zahtevane informacije se lahko pripravijo na podlagi predhodnega nasveta reprezentativnega števila zadevnih podjetij prek prostovoljnega posvetovanja, v sodelovanju z Evropskim odborom za polprevodnike. Vsaka zahteva bi morala biti sorazmerna, upoštevati bi morala legitimne cilje podjetja ter stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo, ter določati ustrezne roke za predložitev zahtevanih informacij. Podjetja bi bila dolžna ravnati v skladu z zahtevo in lahko bi se jim naložile kazni, če ne bi ravnala v skladu z zahtevo ali če bi predložila napačne informacije. Vse pridobljene informacije bi bilo treba uporabiti samo za namene te uredbe in zanje bi morala veljati pravila o zaupnosti. Da se v celoti vključi državo članico, v kateri ima podjetje proizvodni obrat, bi morala Komisija izvod zahteve po informacijah nemudoma posredovati pristojnemu nacionalnemu organu in na njegovo zahtevo pridobljene informacije z njim izmenjati na varen način. Če podjetje od tretje države prejme zahtevo po informacijah v zvezi s svojimi dejavnostmi na področju polprevodnikov, bi moralo o tem obvestiti Komisijo, da se Komisiji omogoči ocena, ali je zahteva po informacijah upravičena.

    (65)

    Da bi zagotovili, da bodo lahko kritični sektorji v času krize še naprej delovali ter samo kadar je to potrebno in sorazmerno za ta namen, bi lahko Komisija kot skrajni ukrep zahtevala, da integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Pri prednostnih naročilih bi morali biti potencialni upravičenci subjekti iz kritičnih sektorjev ali podjetja, ki te sektorje oskrbujejo, katerih dejavnosti so ali bi lahko bile motene zaradi pomanjkanja. Da bi zagotovili, da se bodo prednostna naročila uporabljala le, kadar bo potrebno, bi jih bilo treba omejiti na upravičence, ki se po izvedbi ukrepov za zmanjšanje tveganja denimo s svojimi praksami naročanja niso mogli izogniti pomanjkanju in ki na drug način, na primer z uporabo obstoječih zalog, niso mogli ublažiti posledic pomanjkanja. Ta obveznost se lahko razširi tudi na obrate za proizvodnjo polprevodnikov, ki so to možnost sprejeli v okviru prejemanja javne podpore, če je bil namen te podpore okrepiti zmožnost povečanja proizvodne zmogljivosti. Odločitev o prednostnem naročilu bi bilo treba sprejeti v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije, ob upoštevanju okoliščin primera. Obveznost prednostnega razvrščanja bi morala imeti prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo v skladu z zasebnim ali javnim pravom, hkrati pa bi morala upoštevati legitimne cilje podjetij ter strošek in napor, ki sta potrebna za kakršno koli spremembo etape proizvodnje. Vsako prednostno naročilo bi bilo treba oddati po pošteni in razumni ceni. Taka cena se lahko izračuna na podlagi povprečnih tržnih cen v zadnjih letih, za katere bi bilo treba utemeljiti vsako zvišanje, na primer ob upoštevanju inflacije ali povečanja stroškov energije. Podjetjem se lahko naložijo kazni, če ne izpolnjujejo obveznosti glede prednostnih naročil.

    (66)

    Kar zadeva obrate, ki izvršujejo prednostno naročilo, je lahko koristno, da si Komisija ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike in države članice izmenjajo najboljše prakse v zvezi z izvajanjem teh naročil, vključno z najboljšimi upravnimi praksami.

    (67)

    Od zadevnega podjetja bi bilo treba zahtevati, da sprejme prednostno naročilo in ga prednostno obravnava. Da bi bila prednostna naročila usklajena z zmogljivostmi in portfeljem proizvodnje obrata, bi morala Komisija zadevnemu obratu omogočiti, da se opredeli glede izvedljivosti in podrobnosti prednostnega naročila. Komisija ne bi smela izdati prednostnega naročila, kadar obrat ne more izpolniti naročila, tudi če je prednostno, ker nima zadostnih proizvodnih zmožnosti ali proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov, ali če obrat ne dobavlja proizvoda ali opravlja storitve ali ker bi to pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi podjetju povzročilo posebne težave, vključno s tveganji, povezanimi z neprekinjenostjo poslovanja.

    (68)

    Za zagotovitev preglednega in jasnega okvira za izvajanje prednostnih naročil bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se določijo praktične in operativne ureditve. Ta izvedbeni akt bi moral vsebovati zaščitne ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo, da se prednostna naročila izvajajo v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti, kot je mehanizem, ki upošteva obstoječa naročila, in mehanizem, s katerim se zagotovi, da obseg prednostnih naročil ne presega tistega, kar je potrebno.

    (69)

    V izjemnih okoliščinah, ko podjetje, ki deluje v oskrbovalni verigi polprevodnikov v Uniji, od tretje države prejme zahtevek za prednostno naročilo, bi moralo o taki zahtevi obvestiti Komisijo, da bi lahko ocenila, ali bi morala v primeru, da obstaja znaten učinek na zanesljivost oskrbe kritičnih sektorjev in da so v tem primeru izpolnjene tudi druge zahteve glede nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti, tudi Komisija naložiti obveznost prednostnega naročila.

    (70)

    Glede na pomen zagotavljanja zanesljive oskrbe kritičnih sektorjev, ki opravljajo ključne družbene funkcije, izpolnjevanje obveznosti izvajanja prednostnega naročila ne bi smelo pomeniti odškodninske odgovornosti do tretjih oseb za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki bi lahko bila posledica potrebnih začasnih sprememb operativnih postopkov zadevnega proizvajalca, v obsegu, v katerem je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Podjetja, ki bi lahko spadala v področje uporabe prednostnega naročila, bi morala to možnost predvideti v svojih poslovnih pogodbenih pogojih. Brez poseganja v uporabo drugih določb to izvzetje odgovornosti ne vpliva na odgovornost za proizvode z napako, kot je določeno v Direktivi Sveta 85/374/EGS (24).

    (71)

    Obveznost prednostnega razvrščanja pri proizvodnji nekaterih proizvodov spoštuje bistvo svobode gospodarske pobude in pogodbene svobode iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter lastninsko pravico iz člena 17 Listine in nanje ne bo nesorazmerno vplivala. V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno koli omejevanje navedenih pravic iz te uredbe predpisano z zakonom, spoštovati mora bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter upoštevati načelo sorazmernosti.

    (72)

    Kadar se sproži krizno fazo, bi lahko dve ali več držav članic pooblastilo Komisijo, da združi povpraševanje in deluje v njihovem imenu za njihova javna naročila v javnem interesu v skladu z obstoječimi pravili in postopki Unije, s čimer bi izkoristila svojo kupno moč. Skupna nabava bi se morala uporabljati samo za odpravljanje motenj v oskrbovalni verigi polprevodnikov med krizo. S pooblastilom bi bila lahko Komisija pooblaščena za sklepanje sporazumov v zvezi z nabavo v krizi pomembnih proizvodov za nekatere kritične sektorje. Komisija bi morala v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike za vsako zahtevo oceniti uporabnost, nujnost in sorazmernost. Kadar ne namerava upoštevati zahteve, bi morala o tem obvestiti zadevne države članice in Evropski odbor za polprevodnike ter navesti razloge za to. Podrobnosti postopka bi bilo treba določiti v sporazumu med Komisijo in sodelujočimi državami članicami, vključno z utemeljitvijo uporabe skupnega nabavnega mehanizma in prevzetih obveznosti. Tak sporazum lahko vključuje število pogodb, ki jih je treba skleniti, in pogoje skupne nabave, kot so cene, dobavni roki, količine in klavzule o možnosti vključitve ali klavzule o izvzetju. Rezultat skupne nabave je lahko podpis ene pogodbe, ki pokriva potrebe vseh držav članic, ali več pogodb, od katerih vsaka pokriva potrebe ene ali več držav članic. Poleg tega bi morale imeti sodelujoče države članice pravico, da imenujejo predstavnike, ki zagotavljajo smernice in nasvete med postopki javnega naročanja in pogajanji o sporazumih o nabavi. Uvajanje, uporaba ali ponovna prodaja kupljenih proizvodov bi morala še naprej ostati v pristojnosti sodelujočih držav članic.

    (73)

    Med krizo zaradi pomanjkanja polprevodnikov bo morda potrebno, da Unija razmisli o zaščitnih ukrepih. Evropski odbor za polprevodnike bi moral imeti možnost, da izrazi svoja stališča, na podlagi katerih Komisija oceni, ali razmere na trgu pomenijo znatno pomanjkanje bistvenih proizvodov na podlagi Uredbe (EU) 2015/479.

    (74)

    Za Evropski odbor za polprevodnike bi se moral uporabljati institucionalni okvir za strokovne skupine, vključno s pravili o preglednosti za subjekt in njegove podskupine, brez poseganja v določbe te uredbe. Evropski odbor za polprevodnike bi moral Komisiji svetovati in ji pomagati pri posebnih vprašanjih. Med temi vprašanji bi moralo biti tudi svetovanje o Pobudi odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe; izmenjava informacije o delovanju integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU; razprava o opredelitvi specifičnih sektorjev in tehnologij s potencialno velikim družbenim učinkom in varnostnim pomenom, ki ga je treba certificirati za zaupanja vredne proizvode in pripravo te opredelitve ter obravnavanje usklajenega spremljanja in kriznega odzivanja. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike zagotavljati dosledno uporabo te uredbe, olajšati sodelovanje med državami članicami in izmenjevati informacije o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Evropski odbor za polprevodnike bi moral s Komisijo ob ustreznem sodelovanju deležnikov tudi izmenjati mnenja o tem, kateri so v zvezi s sektorjem polprevodnikov najboljši načini za zagotovitev učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Evropski odbor za polprevodnike bi moral podpirati Komisijo pri mednarodnem sodelovanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Med drugim bi moral služiti kot forum za razpravo o tem, kako okrepiti sodelovanje v globalni vrednostni verigi polprevodnikov, brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s Pogodbama. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike upoštevati stališča industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije ter drugih deležnikov. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike sodelovati in izmenjevati informacije z drugimi strukturami Unije za krizno odzivanje in pripravljenost na krize ter se usklajevati z njimi, da se zagotovi skladen in usklajen pristop Unije glede kriznega odzivanja in pripravljenosti na krize v primeru polprevodniških kriz.

    (75)

    Evropskemu odboru za polprevodnike bi moral predsedovati predstavnik Komisije. Vsaka država članica bi morala v Evropski odbor za polprevodnike imenovati vsaj enega predstavnika na visoki ravni. Prav tako bi lahko imenovali različne predstavnike v zvezi z različnimi nalogami Evropskega odbora za polprevodnike, na primer glede na to, kateri del te uredbe se obravnava na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike. Da se pridobijo pomembni nasveti glede dejavnosti Evropskega odbora za polprevodnike in deležnikom omogoči ustrezno sodelovanje, bi predsednik moral imeti možnost, da ustanovi podskupine in bi moral imeti pravico, da vzpostavi delovne dogovore, tako da na sestanke priložnostno povabi strokovnjake in opazovalce, ali da v svoje podskupine kot opazovalce povabi deležnike, zlasti organizacije, ki zastopajo interese polprevodniške industrije Unije, kot je industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije.

    (76)

    Evropski odbor za polprevodnike bi se moral sestajati na ločenih sestankih v zvezi s svojimi nalogami v zvezi s Pobudo in nalogami v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in odpornostjo ter spremljanjem in odzivanjem na krize. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev uspešnega in učinkovitega sodelovanja v Evropskem odboru polprevodnikov. Predsednik bi moral imeti možnost olajšati komunikacijo med Evropskim odborom za polprevodnike in drugimi organi, uradi, agencijami ter strokovnimi in svetovalnimi skupinami Unije. Glede na pomen oskrbe s polprevodniki za druge sektorje in posledično potrebe po usklajevanju bi moral predsednik zagotoviti sodelovanje drugih institucij in organov Unije kot opazovalcev na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike, kadar je to relevantno in ustrezno v zvezi z mehanizmom za spremljanje in krizno odzivanje, vzpostavljenim v skladu s to uredbo. Da bi nadaljevali in izkoristili delo po izvajanju priporočila Komisije (EU) 2022/210 (25), bi moral Evropski odbor za polprevodnike opravljati naloge Evropske strokovne skupine za polprevodnike. Ko bo Evropski odbor za polprevodnike začel delovati, bi morala ta strokovna skupina prenehati obstajati.

    (77)

    Države članice imajo ključno vlogo pri uporabi in izvrševanju te uredbe. V zvezi s tem bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več pristojnih nacionalnih organov odgovornih za učinkovito izvajanje te uredbe in zagotoviti, da imajo ti organi ustrezna pooblastila in vire. Države članice lahko imenujejo obstoječi organ ali organe. Da bi povečali organizacijsko učinkovitost v državah članicah in vzpostavili uradno kontaktno točko z javnostjo in drugimi sogovorniki na ravni Unije in držav članic, vključno s Komisijo in Evropskim odborom za polprevodnike, bi morala vsaka država članica v okviru enega od organov, ki jih je imenovala za pristojni organ v skladu s to uredbo, imenovati eno nacionalno enotno kontaktno točko, odgovorno za usklajevanje vprašanj, povezanih s to uredbo, in čezmejno sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic.

    (78)

    Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni ravni bi morale vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog, da se zavarujejo zlasti pravice intelektualne lastnine, občutljive poslovne informacije in poslovne skrivnosti. Vse informacije, pridobljene pri prijavi za priznanje statusa kot integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, v okviru zahtev po informacijah ali obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe, bi se morale uporabiti le za namene te uredbe, zanje pa bi morala veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU ter notranja pravila Komisije o varni obdelavi podatkov, zlasti Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (26). Komisija in pristojni nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic bi morali zagotoviti zaupnost informacij, pridobljenih pri opravljanju njihovih nalog in dejavnosti. To bi moralo veljati tudi za Evropski odbor za polprevodnike in Odbor za polprevodnike, ustanovljena s to uredbo. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami pri njihovem zbiranju.

    (79)

    Izpolnjevanje obveznosti, naloženih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi bilo treba določiti ustrezne višine glob za neizpolnjevanje zahtev za informacije in obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe, pri čemer bi bilo treba upoštevati različne stopnje resnosti neizpolnjevanja obeh obveznosti in določiti drugačne zgornje meje za MSP. Poleg tega bi bilo treba določiti periodične denarne kazni za neizpolnjevanje obveznosti sprejemanja in izvajanja prednostnih naročil, ki bi morale biti sorazmerne in odražati višino cen na trgu v zadnjih 90 dneh, pri čemer bi morale biti zgornje meje za MSP drugačne. Poleg zastaralnih rokov za izvršitev kazni bi se morali uporabljati zastaralni roki za izrekanje glob in periodičnih denarnih kazni. Poleg tega bi morala Komisija zadevnemu podjetju ali predstavniškim združenjem podjetij omogočiti, da se jih zasliši v zvezi z zadevo.

    (80)

    Da bi se upoštevale tehnološke spremembe in razvoj trga, zagotovilo učinkovito izvajanje in ocenjevanje Pobude ter določila podrobna pravila za označevanje centrov odličnosti za načrtovanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo te uredbe v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Pobuda, na način, ki je skladen z njenimi cilji in v zvezi z merljivimi kazalniki za spremljanje izvajanja Pobude in poročanje o napredku pri doseganju njenih ciljev ter v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z določitvijo postopka prijav, zahtev in pogojev za podelitev, spremljanje in odvzem oznake centrov odličnosti za načrtovanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

    (81)

    Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z izbiro ECIC, da se dosežejo cilji Pobude v zvezi z določitvijo praktičnih in operativnih ureditev za delovanje prednostnih naročil ter praktičnih ureditev za ravnanje z zaupnimi informacijami. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

    (82)

    Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve okvira za okrepitev polprevodniškega ekosistema na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    (83)

    Da bi omogočili čim prejšnji začetek izvajanja te uredbe, da bi dosegli njene cilje, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE I

    Splošne določbe

    Člen 1

    Predmet urejanja in splošni cilji

    1.   Ta uredba vzpostavlja okvir za krepitev polprevodniškega ekosistema na ravni Unije, zlasti z naslednjimi ukrepi:

    (a)

    z vzpostavitvijo pobude Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: Pobuda);

    (b)

    z določitvijo meril za priznavanje in podporo integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU, ki so prvi tovrstni obrati in ki spodbujajo zanesljivost oskrbe v polprevodniškem ekosistemu Unije in njegovo odpornost;

    (c)

    z vzpostavitvijo usklajevalnega mehanizma med državami članicami in Komisijo za pregled in spremljanje sektorja polprevodnikov Unije ter za preprečevanje kriz in odzivanje na pomanjkanja polprevodnikov, ter po potrebi, posvetovanje z deležniki iz sektorja polprevodnikov.

    2.   Prvi splošni cilj te uredbe je zagotoviti pogoje, potrebne za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost Unije, ter prilagoditev industrije strukturnim spremembam.

    3.   Drugi splošni cilj, ki je ločen od prvega splošnega cilja iz odstavka 2 in ga dopolnjuje, je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira Unije za povečanje odpornosti in zanesljivosti oskrbe Unije na področju polprevodniških tehnologij.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „polprevodnik“ pomeni eno od naslednjega:

    (a)

    material, vključno z novimi materiali, bodisi elementaren ali spojina„ katerega električno prevodnost je mogoče spremeniti, ali

    (b)

    sestavni del, ki je sestavljen iz niza plasti polprevodniških, izolacijskih in prevodnih materialov, opredeljenih po vnaprej določenem vzorcu, in je namenjen opravljanju natančno opredeljenih elektronskih ali fotonskih funkcij ali obojih;

    (2)

    „čip“ pomeni elektronsko napravo, ki vsebuje različne funkcionalne elemente na enem kosu polprevodniškega materiala, običajno v obliki pomnilniških, logičnih, procesorskih, optoelektronskih in analognih naprav;

    (3)

    „kvantni čip“ pomeni napravo, ki obdeluje informacije na ravni posameznih kvantnih sistemov, in sicer z različno ravnjo integracije komponent na čipu, ki je odvisna od uporabljene kvantne platforme, vključno s platformami za kvantno računalništvo, komunikacije, senzoriko ali meroslovje;

    (4)

    „tehnološko vozlišče“ pomeni poseben proces proizvodnje polprevodnikov in njegova pravila načrtovanja;

    (5)

    „oskrbovalna veriga polprevodnikov“ pomeni sistem dejavnosti, organizacij, akterjev, tehnologije, informacij, virov in storitev, vključenih v proizvodnjo polprevodnikov, vključno s surovinami in predelanimi materiali, kot so plini, proizvodno opremo, načrtovanjem, vključno z razvojem pripadajoče programske opreme, izdelavo, sestavljanjem, preizkušanjem in pakiranjem;

    (6)

    „vrednostna veriga polprevodnikov“ pomeni niz dejavnosti v zvezi s polprevodniškim proizvodom od njegovega načrta do končne uporabe, vključno s surovinami in predelanimi materiali, kot so plini, proizvodno opremo, raziskavami, razvojem in inovacijami, načrtovanjem, vključno z razvojem pripadajoče programske opreme, izdelavo, preizkušanjem, sestavljanjem in pakiranjem do vgradnje in integracije v končne proizvode, pa tudi procese ob koncu življenjske dobe, kot so ponovna uporaba, razstavljanje in recikliranje;

    (7)

    „pilotna linija“ pomeni poskusni projekt ali ukrep, ki naslavlja višje ravni tehnološke pripravljenosti od ravni 3 do 8 za nadaljnji razvoj omogočitvene infrastrukture, potrebne za preizkušanje, prikaz, potrjevanje in kalibracijo proizvoda ali sistema glede na predpostavke modela;

    (8)

    „koordinator“ pomeni pravni subjekt s sedežem v Uniji, ki je član Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo, in so ga vsi člani konzorcija imenovali kot glavno kontaktno točko za Komisijo;

    (9)

    „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala ali srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (29);

    (10)

    „malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 20, Uredbe (EU) 2021/695;

    (11)

    „prvi tovrstni obrat“ pomeni nov ali bistveno nadgrajen obrat za proizvodnjo polprevodnikov ali obrat za proizvodnjo opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporabljajo pri proizvodnji polprevodnikov, ki zagotavlja inovacije na področju proizvodnih procesov ali končnega proizvoda, ki v Uniji še ni bistveno prisoten ali načrtovan za gradnjo, vključno z inovacijami, ki zadevajo izboljšanje računalniške zmogljivosti ali ravni zaščite, varnosti ali zanesljivosti, energetske in okoljske učinkovitosti, tehnoloških vozlišč ali substratov ali izvajanja proizvodnih procesov, ki vodijo k povečanju učinkovitosti ali izboljšujejo možnosti recikliranja ali zmanjšujejo proizvodne vložke;

    (12)

    „čipi naslednje generacije“ pomeni čipe, ki presegajo stanje tehnike z znatnimi izboljšavami funkcionalnih učinkovitosti, računalniške zmogljivosti ali energijske učinkovitosti ter drugimi znatnimi energetskimi in okoljskimi koristmi;

    (13)

    „polprevodniške tehnologije naslednje generacije“ pomeni polprevodniške tehnologije, ki presegajo stanje tehnike z znatnimi izboljšavami funkcionalnih učinkovitosti, računalniške zmogljivosti ali energijske učinkovitosti ter drugimi znatnimi energetskimi in okoljskimi koristmi;

    (14)

    „vrhunske polprevodniške tehnologije“ pomeni najsodobnejše inovacije na področju čipov in polprevodniških tehnologij pri izvajanju projektov;

    (15)

    „proizvodnja polprevodnikov“ pomeni katero koli fazo proizvodnje in obdelave polprevodniških rezin, vključno s substrati, čelnimi in zalednimi procesi, ki so potrebni za izdelavo končnega polprevodniškega proizvoda;

    (16)

    „čelni procesi“ pomeni celotno obdelavo polprevodniške rezine;

    (17)

    „zaledni procesi“ pomeni pakiranje, sestavljanje in preskus polprevodniškega proizvoda;

    (18)

    „uporabniki polprevodnikov“ pomeni podjetja, ki proizvajajo proizvode, v katere so vgrajeni polprevodniki;

    (19)

    „ključni udeleženci na trgu“ pomeni podjetja v oskrbovalni verigi Unije s polprevodniki, katerih zanesljivo delovanje je bistveno za oskrbo s polprevodniki;

    (20)

    „kritični sektor“ pomeni kateri koli sektor iz Priloge IV;

    (21)

    „v krizi pomemben proizvod“ pomeni polprevodnike, vmesne proizvode ter surovine in predelane materiale, ki jih bodisi neposredno uvajajo kritični sektorji bodisi se uporabljajo za proizvodnjo naprav, ki jih kritični sektorji uporabljajo, in so potrebni za proizvodnjo polprevodnikov ali vmesnih proizvodov, ki jih je prizadela polprevodniška kriza, ter so pomembni za zagotavljanje ključnih funkcij kritičnega sektorja;

    (22)

    „proizvodna zmožnost“ pomeni sposobnost obrata za proizvodnjo nekaterih vrst proizvodov;

    (23)

    „proizvodna zmogljivost“ pomeni največjo možno proizvodnjo obrata;

    (24)

    „poslovna skrivnost“ pomeni poslovno skrivnost, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/943.

    POGLAVJE II

    Pobuda Čipi za Evropo

    Člen 3

    Vzpostavitev Pobude

    1.   Pobuda je vzpostavljena za obdobje trajanja večletnega finančnega okvira 2021–2027, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (30).

    2.   Pobuda se financira iz Obzorja Evropa in programa Digitalna Evropa, zlasti specifičnega cilja št. 6 programa Digitalna Evropa, v najvišjih okvirnih zneskih 1,725 milijarde EUR oziroma 1,575 milijarde EUR. Navedeno financiranje se izvaja v skladu z uredbama (EU) 2021/694 in (EU) 2021/695.

    Člen 4

    Cilji Pobude

    1.   Splošni cilj Pobude je uresničiti obsežno krepitev tehnoloških zmogljivosti ter podpirati s tem povezane raziskovalne in inovacijske dejavnosti vzdolž celotne vrednostne verige polprevodnikov v Uniji, da se omogočijo razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških tehnologij, polprevodniških tehnologij naslednje generacije in vrhunskih kvantnih tehnologij ter inovacije uveljavljenih tehnologij, ki bodo okrepile napredne zmogljivosti za načrtovanje, povezovanje sistemov ter proizvodnjo čipov v Uniji, s čimer se bo povečala konkurenčnost Unije. Prispeva tudi k uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda, zlasti z zmanjšanjem vpliva elektronskih sistemov na podnebje, izboljšanjem trajnostnosti čipov naslednje generacije in krepitvijo procesov krožnega gospodarstva, prispeva h kakovostnim delovnim mestom v polprevodniškem ekosistemu in obravnava načela vgrajene varnosti, ki zagotavljajo zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

    2.   Pobuda ima pet operativnih ciljev:

    (a)

    operativni cilj 1: krepitev naprednih zmogljivosti za načrtovanje za integrirane polprevodniške tehnologije;

    (b)

    operativni cilj 2: izboljšanje obstoječih in razvoj novih naprednih pilotnih linij po vsej Uniji, s čimer bi se omogočila razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških tehnologij in polprevodniških tehnologij naslednje generacije;

    (c)

    operativni cilj 3: izgradnja naprednih tehnoloških in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje inovativnega razvoja vrhunskih kvantnih čipov in z njimi povezanih polprevodniških tehnologij;

    (d)

    operativni cilj 4: vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov v Uniji z izboljšanjem obstoječih ali vzpostavitvijo novih obratov;

    (e)

    operativni cilj 5: izvajanje dejavnosti, skupno imenovanih dejavnosti „Sklada za čipe“, za olajšanje dostopa do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala, vključno z zagotavljanjem jasnih smernic zlasti za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v vrednostni verigi polprevodnikov, in sicer prek mehanizma mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU in Evropskega sveta za inovacije.

    3.   Operativni cilji Pobude lahko vključujejo dejavnosti krepitve zmogljivosti ter s tem povezane raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Vse dejavnosti krepitve zmogljivosti se financirajo iz programa Digitalna Evropa, z njimi povezane raziskovalne in inovacijske dejavnosti pa se financirajo iz Obzorja Evropa.

    Člen 5

    Vsebina Pobude

    V okviru Pobude:

    (a)

    v skladu z njenim operativnim ciljem 1:

    (i)

    se vzpostavi in vzdržuje platforma za virtualno načrtovanje, ki bo na voljo po vsej Uniji ter bo povezovala obstoječe in nove zmogljivosti za načrtovanje z razširjenimi knjižnicami in orodji za avtomatizacijo načrtovanja elektronskih elementov (EDA);

    (ii)

    se razširijo zmožnosti načrtovanja s spodbujanjem inovativnih dosežkov, kot so odprtokodne procesorske arhitekture in druge inovativne arhitekture, čipi, programljivi čipi, nove vrste pomnilnikov, procesorjev, pospeševalnikov ali čipov z nizko porabo, ki so izdelani v skladu z načeli „vgrajene varnosti“;

    (iii)

    se razširi polprevodniški ekosistem z vključevanjem vertikalnih tržnih sektorjev, kot so zdravje, mobilnost, energetika, telekomunikacije, varnost, obramba in vesolje, kar prispeva k zelenim, digitalnim in inovacijskim programom Unije;

    (b)

    v skladu z njenim operativnim ciljem 2:

    (i)

    se krepijo zmogljivosti tehnologij za proizvodnjo čipov naslednje generacije in proizvodne opreme z vključevanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter pripravo razvoja prihodnjih tehnoloških vozlišč, kot so vrhunska vozlišča, tehnologije v zvezi s popolnoma osiromašenim silicijem na izolatorju, novi polprevodniški materiali ali povezovanje heterogenih sistemov ter napredno sestavljanje modulov in pakiranje velikih, srednjih in malih količin;

    (ii)

    se izdatno podpirajo inovacije z dostopom do novih ali obstoječih pilotnih linij za eksperimentiranje, preizkušanje, nadzorovanje postopkov, zanesljivost končnih naprav in potrjevanje novih konceptov načrtovanja, ki vključujejo ključne funkcije;

    (iii)

    se zagotavlja podpora za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU, tako da se jim omogoči prednostni dostop do novih pilotnih linij, kot tudi zagotovitev dostopa pod pravičnimi pogoji do novih pilotnih linij široki paleti uporabnikov polprevodniškega ekosistema Unije;

    (c)

    v skladu z njenim operativnim ciljem 3:

    (i)

    se razvijejo inovativne knjižnice za načrtovanje kvantnih čipov;

    (ii)

    se podpre razvoj novih ali obstoječih pilotnih linij, čistih prostorov in proizvodnih obratov za izdelavo prototipov in proizvodnjo kvantnih čipov za integracijo kvantnih vezij in krmilne elektronike;

    (iii)

    se razvijejo obrati za preizkušanje in potrjevanje naprednih kvantnih čipov, proizvedenih v okviru pilotnih linij, da se zapre povratna zanka inovacij med načrtovalci, proizvajalci in uporabniki kvantnih sestavnih delov;

    (d)

    v skladu z njenim operativnim ciljem 4:

    (i)

    se krepijo zmogljivosti in se nudi široka paleta strokovnega znanja deležnikom, vključno z zagonskimi podjetji in MSP, ki so končni uporabniki, s čimer se olajšata dostop do zmogljivosti in obratov iz tega člena ter njihova učinkovita uporaba;

    (ii)

    se odpravljata pomanjkanje in neusklajenost znanja in spretnosti tako, da se za krepitev polprevodniškega ekosistema privabljajo, mobilizirajo in ohranjajo novi talenti na področju raziskav, načrtovanja in proizvodnje ter se podpira nastanek ustrezno usposobljene delovne sile s področja naravoslovja, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM) vse do postdoktorske ravni, med drugim tudi tako, da se – poleg preusposabljanja in izpopolnjevanja delavcev – študentom zagotovijo primerne možnosti za usposabljanje, na primer dualni študijski programi in študijsko svetovanje;

    (e)

    v skladu z njenim operativnim ciljem 5:

    (i)

    se izboljša učinek vzvoda porabe proračuna Unije in se doseže večji multiplikacijski učinek v smislu privabljanja finančnih sredstev iz zasebnega sektorja;

    (ii)

    se zagotavlja podpora podjetjem, ki se soočajo s težavami pri dostopu do financiranja, in obravnava potreba po krepitvi gospodarske odpornosti v Uniji in državah članicah;

    (iii)

    se pospešujejo naložbe na področju načrtovanja čipov, proizvodnje polprevodnikov in integracijskih tehnologij in izboljša dostopnost teh naložb ter spodbuja financiranje iz javnega in zasebnega sektorja ob hkratnem povečanju zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema za celotno vrednostno verigo polprevodnikov.

    Člen 6

    Sinergije s programi Unije

    Pobuda se izvaja v sinergiji s programi Unije v skladu s Prilogo III. Komisija zagotovi, da pri spodbujanju dopolnjevanja Pobude s programi Unije, doseganje ciljev ni ovirano.

    Člen 7

    Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo

    1.   Za namene izvajanja ukrepov, ki se financirajo v okviru Pobude, se lahko v skladu s tem členom ustanovi pravni subjekt v obliki Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo (ECIC). Ustanovi se lahko več kot en ECIC.

    2.   ECIC:

    (a)

    je pravna oseba od datuma začetka veljavnosti izvedbenega akta Komisije iz odstavka 5;

    (b)

    ima v vsaki zadevni državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim subjektom dodeljena v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice in zlasti sposobnost, da pridobiva, ima v lasti in razpolaga s premičnim premoženjem, nepremičnim premoženjem ter intelektualno lastnino, sklepa pogodbe in je stranka v sodnih postopkih;

    (c)

    ima en sam statutarni sedež, ki se nahaja na ozemlju države članice;

    (d)

    ustanovijo najmanj trije člani (v nadaljnjem besedilu: ustanovni člani), in sicer države članice ali javni ali zasebni pravni subjekti iz najmanj treh držav članic, ali kombinacija teh, da se doseže široko zastopanost po vsej Uniji;

    (e)

    zagotovi, da se mu lahko po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 5 o ustanovitvi ECIC kot članice kadar koli pridružijo druge države članice, da se mu lahko drugi javni ali zasebni pravni subjekti kot člani pridružijo kadar koli v skladu s pravičnimi in razumnimi pogoji, določenimi v statutu ECIC, in da se mu države članice, ki ne zagotovijo finančnega ali nefinančnega prispevka, lahko pridružijo kot opazovalke brez glasovalnih pravic tako, da ga o tem uradno obvestijo;

    (f)

    imenuje koordinatorja.

    3.   Koordinator potencialnega ECIC Komisiji v imenu vseh ustanovnih članov predloži pisno vlogo. Ta vloga vsebuje naslednje:

    (a)

    prošnjo Komisiji za ustanovitev ECIC, vključno s seznamom ustanovnih članov, ki sestavljajo konzorcij;

    (b)

    opis glavnih nalog, dejavnosti in potrebnih virov, potrebnih za izvedbo ukrepov, določenih v vlogi;

    (c)

    osnutek statuta ECIC, ki vključuje vsaj naslednje elemente:

    (i)

    trajanje in postopek prenehanja v skladu s členom 10;

    (ii)

    ureditev odgovornosti v skladu s členom 8;

    (iii)

    statutarni sedež in naziv ECIC;

    (iv)

    obseg nalog in dejavnosti ECIC;

    (v)

    članstvo, vključno s pogoji in postopkom za spreminjanje članstva;

    (vi)

    proračun, vključno z ureditvijo finančnih in nefinančnih prispevkov njegovih članov;

    (vii)

    lastništvo rezultatov;

    (viii)

    upravljanje, vključno s postopkom odločanja in določenimi vlogami;

    (ix)

    po potrebi glasovalne pravice;

    (d)

    izjavo države članice gostiteljice, ali priznava zadevni ECIC od njegove ustanovitve kot mednarodno organizacijo v smislu člena 143(1), točka (g), in člena 151(1), točka (b), Direktive 2006/112/ES ter kot mednarodno organizacijo v smislu člena 11(1), točka (b), Direktive (EU) 2020/262, ob upoštevanju omejitev in pogojev za izjeme iz navedenih določb, ki se določijo s sporazumom med člani konzorcija ECIC;

    (e)

    podroben opis, kako bodo ukrepi, ki jih sprejme ECIC, prispevali k ustreznim ciljem iz člena 4, vključno s pregledom pričakovanega učinka morebitnega javnega financiranja;

    (f)

    izjavo, da bo ECIC za izvrševanje finančnih obveznosti izvajal svoje dejavnosti v skladu z načeli dobrega upravljanja proračuna.

    4.   Komisija oceni vloge na podlagi vseh naslednjih meril:

    (a)

    ustreznih kompetenc, tehničnega znanja in izkušenj ter sposobnosti predlaganih ustanovnih članov ECIC v zvezi s polprevodniki;

    (b)

    ustreznih zmogljivosti za upravljanje, osebja in virov, potrebnih za uresničevanje njegovega statutarnega namena;

    (c)

    operativnih in pravnih sredstev za uporabo upravnih in pogodbenih pravil ter pravil finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

    (d)

    ustrezne finančne izvedljivosti, ki ustreza ravni sredstev Unije, ki jih bo moral upravljati, in se, kadar je primerno, dokaže z računovodskimi dokumenti in bančnimi izpiski;

    (e)

    prispevkov članov ECIC, ki bi bili na voljo ECIC, in s tem povezanih dogovorov;

    (f)

    odprtosti ECIC za nove člane;

    (g)

    sposobnosti ECIC za zagotavljanje pokrivanja potreb vrednostne verige polprevodnikov v Uniji, vključno z zagonskimi podjetji in MSP;

    (h)

    prispevka ukrepa, ki je predlagan za izvajanje, k ustreznim ciljem iz člena 4, zlasti njegovega prispevka k zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti sektorja polprevodnikov v Uniji.

    5.   Komisija na podlagi meril iz odstavka 4 sprejme izvedbeni akt, s katerim vložnika prizna kot ECIC ali pa vlogo zavrne. Komisija o tem ustrezno uradno obvesti ustanovne člane. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

    6.   Izvedbeni akt o ustanovitvi ECIC se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    7.   Spremembe statuta ECIC morajo biti skladne z nameni in cilji te uredbe ter prispevati k njihovemu uresničevanju. ECIC o takih spremembah uradno obvesti Komisijo v desetih dneh od sprejetja. Uradna obvestila vsebujejo naslednje:

    (a)

    besedilo predlaganih oziroma, če je primerno, sprejetih sprememb, vključno z datumom njihovega začetka veljavnosti, in

    (b)

    spremenjeno prečiščeno različico statuta ECIC.

    Komisija lahko ugovarja takšnim spremembam v 60 dneh od prejema uradnega obvestila in navede razloge, zakaj spremembe ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

    Spremembe začnejo veljati po poteku roka iz drugega pododstavka, potem ko se Komisija odpove pravici do ugovora ali potem, ko Komisija umakne svoj ugovor.

    8.   ECIC pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vsebuje tehnični opis njegovih dejavnosti in finančno poročilo. Letno poročilo o dejavnostih vključuje oceno okoljskega in družbenega učinka financiranih ukrepov ter se pošlje Komisiji in objavi. Komisija lahko oblikuje priporočila v zvezi z zadevami iz letnega poročila o dejavnostih. Komisija letno poročilo ECIC o dejavnostih brez nepotrebnega odlašanja pošlje Evropskemu parlamentu in Evropskemu odboru za polprevodnike.

    9.   Kadar država članica meni, da je ECIC zavrnil sprejetje novega člana v konzorcij brez navedbe zadostnih razlogov za tako zavrnitev na podlagi pravičnih in razumnih pogojev, določenih v njegovem statutu, lahko ta država članica zadevo predloži odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe. Odbor javnih organov Skupnega podjetja za čipe po potrebi priporoči, da ECIC sprejme popravne ukrepe, kot je sprememba njegovega statuta, v skladu s členom 137, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2085.

    Člen 8

    Odgovornost ECIC

    1.   ECIC je odgovoren za svoje dolgove.

    2.   Finančna odgovornost članov za dolgove ECIC je omejena na njihove ustrezne prispevke v ECIC. Člani lahko v statutu ECIC navedejo, da bodo prevzeli vnaprej določeno odgovornost, ki presega njihove ustrezne prispevke, ali neomejeno odgovornost.

    3.   Unija ni odgovorna za dolgove ECIC.

    Člen 9

    Pravo, ki se uporablja, in pristojnost ECIC

    1.   Ustanovitev in notranje delovanje ECIC urejajo:

    (a)

    pravo Unije, zlasti ta uredba;

    (b)

    nacionalno pravo države članice, v kateri ima ECIC statutarni sedež, za zadeve, ki jih ne ureja ali jih le delno ureja pravo Unije;

    (c)

    statut ECIC in njegova izvedbena pravila.

    2.   Brez poseganja v zadeve, v katerih je na podlagi Pogodb pristojno Sodišče Evropske unije (Sodišče), nacionalno pravo države članice, v kateri ima ECIC statutarni sedež, določa pristojno sodišče za reševanje sporov med člani v zvezi z ECIC, med člani in ECIC ter med ECIC in tretjimi osebami.

    Člen 10

    Prenehanje delovanja ECIC

    1.   Statut ECIC določa postopek, ki se uporabi za prenehanje delovanja tega ECIC na podlagi sklepa njegovih članov.

    2.   V primeru, da ECIC ni sposoben plačati dolgov, se uporabljajo pravila o insolventnosti, ki veljajo v državi članici, v kateri ima ECIC statutarni sedež.

    Člen 11

    Evropska mreža kompetenčnih centrov za polprevodnike

    1.   Za namene operativnega cilja 4 Pobude se vzpostavi Evropska mreža kompetenčnih centrov za polprevodnike, povezovanje sistemov in načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: mreža). Mrežo sestavljajo kompetenčni centri, ki jih izbere Skupno podjetje za čipe v skladu z odstavkom 3.

    2.   Kompetenčni centri opravljajo nekatere ali vse naslednje dejavnosti v korist industrije v Uniji, zlasti MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pa tudi v korist raziskovalno-tehnoloških organizacij, univerz in javnega sektorja ter drugih ustreznih deležnikov v celotni vrednostni verigi polprevodnikov in v tesnem sodelovanju z njimi:

    (a)

    zagotavljanje dostopa do storitev zasnove in orodij za načrtovanje v okviru operativnega cilja 1 Pobude ter do pilotnih linij, podprtih v okviru operativnega cilja 2 Pobude;

    (b)

    ozaveščanje deležnikov in zagotavljanje potrebnega tehničnega in strokovnega znanja in izkušenj ter spretnosti deležnikom za pomoč pri pospeševanju razvoja novih polprevodniških tehnologij, proizvodnje polprevodnikov, opreme, možnosti načrtovanja in sistemskih konceptov, tako kot tudi vključevanja novih polprevodniških tehnologij, z učinkovito uporabo infrastrukture in drugih razpoložljivih virov mreže;

    (c)

    ozaveščanje o tehničnem in strokovnem znanju in izkušnjah ter storitvah in njihovo zagotavljanje ali zagotavljanje dostopa, vključno s pripravljenostjo na sistemsko načrtovanje, novimi in obstoječimi pilotnimi linijami ter podpornimi ukrepi, potrebnimi za pridobivanje spretnosti in kompetenc, ki jih podpira Pobuda;

    (d)

    olajšanje prenosa tehničnega in strokovnega znanja in izkušenj med državami članicami in regijami s spodbujanjem izmenjave spretnosti, znanja in dobrih praks ter spodbujanjem skupnih programov;

    (e)

    razvoj in upravljanje posebnih ukrepov usposabljanja o polprevodniških tehnologijah in njihovi uporabi, da se podpre razvoj nabora talentov, z usposabljanjem in preusposabljanjem, in da se poveča število študentov ter izboljša kakovost izobraževanja v ustreznih smereh študija vse do doktorskega študija na šolah in univerzah v Uniji z olajšanjem povezovanja študentov in podjetij s področja polprevodnikov po vsej Uniji, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti udeležbi žensk.

    3.   Države članice v skladu s svojimi nacionalnimi postopki ter upravnimi in institucionalnimi strukturami na podlagi odprtega in konkurenčnega postopka določijo kandidate za kompetenčne centre.

    Postopek za vzpostavitev kompetenčnih centrov, vključno z merili za izbor, tako kot tudi nadaljnje podrobnosti v zvezi z izvajanjem nalog in funkcij iz tega člena, se določijo v delovnem programu Skupnega podjetja za čipe.

    Skupno podjetje za čipe izbere kompetenčne centre, ki sestavljajo mrežo.

    Države članice in Komisija čim bolj povečajo sinergije z obstoječimi kompetenčnimi centri, vzpostavljenimi v okviru drugih pobud Unije, kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije.

    4.   Kompetenčni centri imajo precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svoje organizacije, sestave in delovnih metod. Organizacija, sestava in delovne metode kompetenčnih centrov morajo biti v skladu s cilji te uredbe in Pobude ter prispevati k njihovemu uresničevanju.

    Člen 12

    Izvajanje

    1.   Operativni cilji 1 do 4 Pobude se poverijo Skupnemu podjetju za čipe in se izvajajo z ukrepi, določenimi v delovnem programu Skupnega podjetja za čipe.

    2.   Zaradi upoštevanja tehnoloških sprememb in razvoja na trgu se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge I v zvezi z ukrepi, določenimi v navedeni prilogi, in na način, skladen s cilji Pobude iz člena 4.

    3.   Zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja in ocene Pobude se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 za spremembo Priloge II v zvezi z merljivimi kazalniki za spremljanje izvajanja in poročanje o napredku Pobude pri doseganju njenih ciljev iz člena 4.

    4.   Za zagotovitev učinkovitega izvajanja, spremljanja in ocenjevanja Pobude vsebuje letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za čipe informacije o zadevah, povezanih z operativnimi cilji 1 do 4 Pobude, na podlagi merljivih kazalnikov iz Priloge II.

    5.   Komisija Evropski odbor za polprevodnike redno obvešča o napredku pri izvajanju operativnega cilja 5 Pobude.

    POGLAVJE III

    Zanesljivost oskrbe in odpornost

    Člen 13

    Integrirani proizvodni obrati

    1.   Integrirani proizvodni obrati so prvi tovrstni obrati za proizvodnjo polprevodnikov, po potrebi tudi za načrtovanje ali za proizvodnjo opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporablja pri proizvodnji polprevodnikov v Uniji, ki lahko vključujejo tudi druge faze oskrbovalne verige in ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, poleg tega pa lahko po potrebi prispevajo k zanesljivosti oskrbe v svetovni oskrbovalni verigi polprevodnikov.

    2.   Ob predložitvi vloge v skladu s členom 15(1) mora integrirani proizvodni obrat izpolnjevati pogoje za prvi tovrstni obrat.

    3.   Integrirani proizvodni obrat mora izpolnjevati naslednje zahteve:

    (a)

    njegova vzpostavitev ima jasen pozitiven vpliv na vrednostno verigo polprevodnikov Unije s srednje- do dolgoročnimi učinki prelivanja onkraj zadevnega podjetja ali države članice, da se zagotovi zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema, vključno z rastjo zagonskih podjetij in MSP, ter prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu Unije;

    (b)

    zagotavlja, da se zanj obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil sposobnost podjetja za izpolnjevanje obveznosti iz člena 26(1), in se zavezuje, da bo Komisijo obvestil o nastanku take obveznosti;

    (c)

    v Uniji vlaga v stalno inovativnost z namenom doseganja konkretnega napredka polprevodniške tehnologije ali z namenom priprave tehnologij naslednje generacije;

    (d)

    podpira nabor talentov Unije z razvojem in uvajanjem izobraževanja ter usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti ter s povečanjem nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile.

    4.   Za namene vlaganja v stalno inovativnost v skladu z odstavkom 3, točka (c), tega člena imajo integrirani proizvodni obrati prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, točka (b). Vsak tak prednostni dostop ne izključuje ali preprečuje dejanskega dostopa drugih zainteresiranih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, do pilotnih linij pod pravičnimi pogoji.

    Člen 14

    Odprti proizvodni obrati EU

    1.   Odprti proizvodni obrati EU so prvi tovrstni obrati za proizvodnjo polprevodnikov v Uniji, ki nudijo proizvodno zmogljivost nepovezanim podjetjem in s tem prispevajo k zanesljivosti oskrbe na notranjem trgu in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, poleg tega pa lahko po potrebi prispevajo k zanesljivosti oskrbe v svetovni oskrbovalni verigi polprevodnikov.

    2.   Ob predložitvi vloge v skladu s členom 15(1) mora odprti proizvodni obrat EU izpolnjevati pogoje za prvi tovrstni obrat.

    3.   Odprti proizvodni obrat EU mora izpolnjevati naslednje zahteve:

    (a)

    njegova vzpostavitev ima jasen pozitiven vpliv na vrednostno verigo polprevodnikov Unije s srednje- do dolgoročnimi učinki prelivanja onkraj zadevnega podjetja ali države članice, da se zagotovi zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema, vključno z rastjo zagonskih podjetij in MSP, ter prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu Unije, zlasti ob upoštevanju obsega, v katerem podjetjem, ki niso povezana z obratom, ponuja proizvodno zmogljivost čelnih ali zalednih procesov, ali obojih, če obstaja zadostno povpraševanje;

    (b)

    zagotavlja, da se zanj obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil sposobnost podjetja za izpolnjevanje obveznosti iz člena 26(1), in se zavezuje, da bo Komisijo obvestil o nastanku take obveznosti;

    (c)

    v Uniji vlaga v stalno inovativnost z namenom doseganja konkretnega napredka polprevodniške tehnologije ali z namenom priprave tehnologij naslednje generacije;

    (d)

    podpira nabor talentov Unije z razvojem in uvajanjem izobraževanja ter usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti ter s povečanjem nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile.

    4.   Kadar odprti proizvodni obrat EU nudi proizvodno zmogljivost podjetjem, ki niso povezana z upravljavcem obrata, vzpostavi in vzdržuje ustrezno in učinkovito funkcionalno ločitev načrtovalskih in proizvodnih postopkov, da se zagotovi varstvo informacij, pridobljenih v vsaki fazi.

    5.   Za namene vlaganja v stalno inovativnost v skladu z odstavkom 3, točka (c), tega člena ima odprti proizvodni obrat EU prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, točka (b). Vsak tak prednostni dostop ne izključuje ali preprečuje dejanskega dostopa drugih zainteresiranih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, do pilotnih linij pod pravičnimi pogoji.

    Člen 15

    Vloga za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU

    1.   Vsako podjetje ali vsak konzorcij podjetij lahko Komisiji predloži vlogo za to, da se projektu dodeli status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU.

    2.   Komisija ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za polprevodnike oceni vlogo po poštenem in preglednem postopku na podlagi naslednjih elementov:

    (a)

    skladnosti z merili, določenimi v členu 13(2) oziroma členu 14(2), ter zaveze o izpolnjevanju zahtev iz člena 13(3) oziroma člena 14(3);

    (b)

    poslovnega načrta, v katerem je ocenjena finančna in tehnična izvedljivost projekta, ob upoštevanju njegove celotne življenjske dobe, vključno z informacijami o morebitni načrtovani javni podpori;

    (c)

    dokazanih izkušenj vložnika z namestitvijo in upravljanjem podobnih obratov;

    (d)

    predložitve ustreznega dokazila, s katerim država članica ali države članice, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoj obrat, izpričujejo, da podpirajo njegovo vzpostavitev;

    (e)

    obstoja ustreznih politik, vključno z ukrepi za tehnično zaščito in izvedbenimi ukrepi, katerih cilj je zagotoviti varstvo nerazkritih informacij in pravic intelektualne lastnine, zlasti z namenom preprečevanja nepooblaščenega razkritja poslovnih skrivnosti ali uhajanja občutljivih nastajajočih tehnologij.

    Komisija zagotovi smernice o zahtevanih informacijah in njihovi ustrezni obliki.

    3.   Komisija obravnava vloge, sprejme svoje odločitve ter o njih uradno obvesti vložnike v roku šestih mesecev od prejema popolne vloge. Kadar Komisija meni, da so informacije, ki jih je v vlogi predložil vložnik, nepopolne, vložniku omogoči, da brez nepotrebnega odlašanja predloži dodatne informacije, ki so potrebne za dopolnitev vloge. V odločitvi Komisije se določi trajanje statusa na podlagi predvidene življenjske dobe projekta.

    4.   Komisija spremlja doseženi napredek pri vzpostavljanju in delovanju integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU ter o tem redno obvešča Evropski odbor za polprevodnike.

    5.   Upravljavec obrata lahko od Komisije zahteva, da ponovno preuči trajanje statusa ali spremeni svoje izvedbene načrte v zvezi s skladnostjo z zahtevami na podlagi člena 13(3) oziroma člena 14(3), kadar meni, da je taka preučitev zaradi nepredvidenih zunanjih okoliščin ustrezno utemeljena. Komisija lahko na podlagi take ponovne preučitve spremeni trajanje statusa, dodeljenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, ali sprejme spremembo izvedbenih načrtov.

    6.   Kadar Komisija ugotovi, da obrat ne izpolnjuje več zahtev iz člena 13(3) oziroma člena 14(3), upravljavcu integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU omogoči, da predloži pripombe in predlaga ustrezne ukrepe.

    7.   Komisija lahko razveljavi odločitev o priznanju statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, če je priznanje temeljilo na vlogi, ki je vsebovala nepravilne informacije, ali kadar integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU kljub zaključku postopka iz odstavka 5 tega člena ne izpolnjuje zahtev iz člena 13(3) oziroma člena 14(3). Preden Komisija sprejme tako odločitev, se posvetuje z Evropskim odborom za polprevodnike, potem ko mu je predložila razloge za predlagano razveljavitev. Vsaka odločitev o odvzemu statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU mora biti ustrezno obrazložena, upravljavec obrata pa ima pravico do pritožbe.

    8.   Obrati, katerih status integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU je bil razveljavljen na podlagi odstavka 7 tega člena, izgubijo vse pravice, povezane s priznanjem tega statusa, ki izhajajo iz te uredbe. Vendar pa za take obrate še naprej velja obveznost iz člena 26(1) za obdobje, ki je enako tistemu, ki je bilo prvotno predvideno ob dodelitvi statusa v skladu z odstavkom 3 tega člena, oziroma kadar je bil status ponovno preučen, veljavnemu trajanju v skladu z odstavkom 5 tega člena.

    Člen 16

    Javni interes in javna podpora

    1.   Za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU se šteje, da prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije in so zato v javnem interesu.

    2.   Države članice lahko, da bi dosegle zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema Unije, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU uporabijo podporne ukrepe in zagotovijo upravno podporo za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU v skladu s členom 18.

    Člen 17

    Centri odličnosti za načrtovanje

    1.   Komisija lahko centrom za načrtovanje s sedežem v Uniji, ki znatno krepijo zmogljivosti Unije na področju inovativnega načrtovanja čipov s ponujanjem svojih storitev ali z razvojem, spodbujanjem in krepitvijo spretnosti ter zmogljivosti na področju načrtovanja, podeli oznako „center odličnosti za načrtovanje“.

    2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 37 za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopka prijav ter zahtev in pogojev za podelitev, spremljanje in odvzem oznake iz odstavka 1 tega člena.

    3.   Šteje se, da so centri odličnosti za načrtovanje v javnem interesu, s čimer prispevajo k odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Države članice lahko brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU uporabijo podporne ukrepe za centre odličnosti za načrtovanje, zlasti če so takšni centri odličnosti za načrtovanje MSP.

    Člen 18

    Hitri postopki izdaje dovoljenj

    1.   Države članice zagotovijo, da se upravne vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU, obravnavajo učinkovito, pregledno in pravočasno. V ta namen vsi zadevni nacionalni organi zagotovijo najhitrejšo pravno možno obravnavo vlog na način, ki v celoti spoštuje nacionalno pravo in postopek.

    2.   Kadar tak status obstaja v nacionalnem pravu, se integriranim proizvodnim obratom in odprtim proizvodnim obratom EU dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena in se jih kot take obravnava v postopkih izdaje dovoljenj. Ta odstavek se uporablja le kadar tak status največjega možnega nacionalnega pomena obstaja v nacionalnem pravu, in ne ustvarja obveznosti za države članice, da uvedejo tak status.

    3.   Zanesljivost oskrbe s polprevodniki in odpornost polprevodniškega ekosistema se lahko štejeta za nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) in člena 16(1), točka (c), Direktive 92/43/EGS ali prevladujočega javnega interesa v smislu člena 4(7) Direktive 2000/60/ES. Zato se načrtovanje, gradnja in delovanje integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU lahko šteje za prevladujoči javni interes, če so izpolnjeni preostali pogoji iz teh določb. Ta odstavek ne posega v uporabo ali izvajanje drugega okoljskega prava Unije.

    4.   Vsaka zadevna država članica lahko za vsak integrirani proizvodni obrat in odprti proizvodni obrat EU imenuje organ, odgovoren za pomoč pri upravnih vlogah, povezanih z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem, in njihovo koordiniranje.

    Vsak imenovani organ lahko imenuje koordinatorja, ki je enotna kontaktna točka za integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU.

    Če je treba za vzpostavitev integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU sprejeti odločitve v dveh ali več državah članicah, ustrezni imenovani organi lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito in uspešno medsebojno sodelovanje in koordiniranje.

    POGLAVJE IV

    Spremljanje in krizno odzivanje

    Oddelek 1

    Spremljanje

    Člen 19

    Strateški pregled sektorja polprevodnikov Unije

    1.   Komisija v sodelovanju z Evropskim odborom za polprevodnike izvede strateški pregled sektorja polprevodnikov Unije. S strateškim pregledom se zagotovi analiza prednosti in slabosti Unije v svetovnem sektorju polprevodnikov ter opredelijo dejavniki, kot so:

    (a)

    ključni proizvodi in kritična infrastruktura na notranjem trgu, ki so odvisni od oskrbe s polprevodniki;

    (b)

    glavne uporabniške industrije v Uniji ter njihove sedanje in pričakovane potrebe in odvisnosti, vključno z analizo morebitnih tveganj za zanesljivost oskrbe, povezanih tudi z nezadostnimi naložbami;

    (c)

    ključni segmenti oskrbovalne verige Unije s polprevodniki, vključno z načrtovanjem in programsko opremo zanjo, materiali, proizvodno opremo, proizvodnjo polprevodnikov, zalednimi procesi, oddanimi v zunanje izvajanje;

    (d)

    tehnološke značilnosti, odvisnost od tehnologije tretjih držav in ponudnikov ter ozka grla v sektorju polprevodnikov v Uniji, vključno z dostopom do vložkov;

    (e)

    sedanje in pričakovane potrebe po spretnostih ter dejanski dostop do kvalificirane delovne sile v sektorju polprevodnikov;

    (f)

    po potrebi morebitni učinek kriznih ukrepov iz členov 25, 26 in 27 na sektor polprevodnikov.

    2.   Komisija Evropski odbor za polprevodnike redno obvešča o zbirnih rezultatih strateškega pregleda.

    3.   Komisija na podlagi rezultatov strateškega pregleda, izvedenega na podlagi odstavka 1, in po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike pripravi seznam kazalnikov zgodnjega opozarjanja. Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike redno, vsaj vsaki dve leti, pregleda seznam kazalnikov zgodnjega opozarjanja.

    4.   Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike razvije okvir in metodologijo za strateški pregled sektorja polprevodnikov. Okvir in metodologijo po potrebi posodobi.

    5.   Strateški pregled je med drugim pripravljen na podlagi javno in komercialno dostopnih podatkov in ustreznih informacij podjetij, ki niso zaupne narave, rezultatov podobne analize, ki je bila opravljena, tudi v okviru prava Unije na področju surovin in energije iz obnovljivih virov, ter ocen, izvedenih na podlagi člena 40(1). Kadar to ne zadostuje za izvedbo strateškega pregleda v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike akterje v vrednostni verigi polprevodnikov v Uniji zaprosi, da prostovoljno predložijo informacije. Za namene takih zahtev po informacijah Komisija za zbiranje in obdelavo informacij iz člena 32(4) uporablja standardizirano in varno metodo.

    6.   Vse informacije, pridobljene na podlagi tega člena, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 32.

    7.   Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike sprejme smernice za zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 5. Te smernice po potrebi posodobi.

    Člen 20

    Spremljanje in predvidevanje

    1.   Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike redno spremlja vrednostno verigo polprevodnikov, da bi ugotovila, kateri dejavniki bi lahko motili ali ogrozili oskrbo ali trgovino s polprevodniki ali nanjo negativno vplivali. Za namene te uredbe spremljanje zajema naslednje dejavnosti:

    (a)

    spremljanje kazalnikov zgodnjega opozarjanja, opredeljenih v skladu s členom 19;

    (b)

    spremljanje integritete dejavnosti, ki jih izvajajo ključni udeleženci na trgu, opredeljeni v skladu s členom 21, s strani držav članic in poročanje držav članic o pomembnih dogodkih, ki bi lahko ovirali ustaljeni potek teh dejavnosti;

    (c)

    opredelitev najboljših praks za preventivno zmanjšanje tveganja in večjo preglednost v sektorju polprevodnikov.

    Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike določi pogostost spremljanja na podlagi potreb v sektorju polprevodnikov.

    Komisija usklajuje dejavnosti v zvezi s spremljanjem sektorja polprevodnikov na podlagi informacij, zbranih na podlagi člena 19 ali pridobljenih od drugih virov, kot so mednarodni partnerji.

    2.   Komisija posebno pozornost nameni MSP, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme zaradi zbiranja informacij.

    3.   Komisija pozove ključne udeležence na trgu, reprezentativni nabor uporabnikov polprevodnikov iz kritičnih sektorjev, predstavniške organizacije iz vrednostne verige polprevodnikov in druge ustrezne deležnike, da prostovoljno zagotovijo informacije za namene izvajanja dejavnosti spremljanja v skladu z odstavkom 1, prvi pododstavek, točka (a).

    4.   Za namene odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), lahko države članice, kadar je to potrebno in sorazmerno, ključne udeležence na trgu zaprosijo, da prostovoljno predložijo informacije.

    5.   Za namene odstavka 3 pristojni nacionalni organi pripravijo in vodijo seznam kontaktnih oseb vseh zadevnih podjetij, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov in imajo sedež na njihovem ozemlju. Ta seznam se predloži Komisiji. Komisija pripravi standardizirano obliko seznama kontaktnih oseb, da se zagotovi interoperabilnost.

    6.   Z vsemi informacijami, pridobljenimi na podlagi tega člena, se ravna v skladu s členom 32.

    7.   Komisija na podlagi informacij, zbranih v okviru dejavnosti iz odstavka 1, Evropskemu odboru za polprevodnike redno poroča o zbirnih ugotovitvah. Evropski odbor za polprevodnike se sestane, da oceni rezultate spremljanja. Komisija na te sestanke povabi predstavniške organizacije iz sektorja polprevodnikov. Komisija lahko na te sestanke, kadar je ustrezno, povabi ključne udeležence na trgu, uporabnike polprevodnikov iz kritičnih sektorjev, organe ali predstavniške organizacije iz partnerskih tretjih držav ter strokovnjake iz akademskih krogov in civilne družbe.

    Člen 21

    Ključni udeleženci na trgu

    Države članice v sodelovanju s Komisijo v skladu s členom 19 opredelijo ključne udeležence na trgu vzdolž oskrbovalnih verig polprevodnikov s sedežem na njihovem ozemlju, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:

    (a)

    število drugih podjetij Unije, ki so odvisna od storitve ali blaga, ki ga zagotavlja udeleženec na trgu;

    (b)

    tržni delež, ki ga ima ključni udeleženec na trgu Unije ali na svetovnem trgu za take storitve ali blago;

    (c)

    pomen udeleženca na trgu za vzdrževanje zadostne ravni zagotavljanja storitve ali blaga v Uniji ob upoštevanju razpoložljivosti alternativnih načinov za zagotavljanje navedene storitve ali blaga;

    (d)

    vpliv, ki bi ga lahko imela motnja v oskrbi s storitvijo ali blagom, ki jo ali ga zagotavlja udeleženec na trgu, na oskrbovalno verigo Unije s polprevodniki in odvisne trge.

    Oddelek 2

    Opozorila in sprožitev krizne faze

    Člen 22

    Opozorila in preventivni ukrepi

    1.   Kadar pristojni nacionalni organ ugotovi, da obstaja tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali ima konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, o tem brez nepotrebnega odlašanja opozori Komisijo.

    2.   Kadar Komisija ugotovi, da obstaja tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali ima konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, tudi na podlagi kazalnikov zgodnjega opozarjanja, po opozorilu iz odstavka 1 ali opozorila mednarodnih partnerjev, nemudoma izvede naslednje preventivne ukrepe:

    (a)

    skliče izredni sestanek Evropskega odbora za polprevodnike zaradi usklajevanja naslednjih ukrepov:

    (i)

    razprave o resnosti motenj v oskrbi s polprevodniki;

    (ii)

    razprave o tem, ali bi bilo potrebno in sorazmerno začeti postopek iz člena 23;

    (iii)

    razprave o tem, ali je za države članice primerno, potrebno in sorazmerno, da kot preventivni ukrep skupaj kupijo polprevodnike, vmesne proizvode ali surovine (v nadaljnjem besedilu: skupno javno naročanje);

    (iv)

    začetka dialoga z deležniki v vrednostni verigi polprevodnikov, da bi opredelili, pripravili in po možnosti usklajevali preventivne ukrepe;

    (b)

    v imenu Unije začne posvetovanja ali sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami, da bi poiskale kooperativne rešitve za odpravo motenj v oskrbovalni verigi v skladu z mednarodnimi obveznostmi, kar po potrebi vključuje izvajanje usklajevanja v ustreznih mednarodnih forumih.

    (c)

    od pristojnih nacionalnih organov zahteva, da ocenijo stanje pripravljenosti ključnih udeležencev na trgu.

    3.   Skupno javno naročanje, ki se lahko izvede na podlagi razprav iz odstavka 2, točka (a)(iii), izvajajo države članice v skladu s pravili iz členov 38 in 39 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (31) ter členov 56 in 57 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (32).

    Člen 23

    Sprožitev krizne faze

    1.   Šteje se, da je do polprevodniške krize prišlo, kadar:

    (a)

    se pojavijo resne motnje v oskrbovalni verigi polprevodnikov ali resne ovire za trgovino s polprevodniki v Uniji, ki povzročijo znatno pomanjkanje polprevodnikov, vmesnih proizvodov ali surovin ali predelanih materialov, ter

    (b)

    zaradi takega znatnega pomanjkanja ni mogoče zagotoviti popravil ali vzdrževanja bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji, oziroma oskrbe s temi proizvodi, to pa bi glede na vpliv, ki ga imajo kritični sektorji na družbo, gospodarstvo in varnost Unije, lahko imelo izjemno škodljiv učinek na njihovo delovanje.

    2.   Kadar Komisija na podlagi člena 22(2) ugotovi, da obstaja možnost polprevodniške krize zaradi polprevodnikov, oceni, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena. Pri tej oceni upošteva morebitne pozitivne in negativne učinke in posledice krizne faze za industrijo polprevodnikov in kritične sektorje. Kadar ta ocena vsebuje konkretne in zanesljive dokaze, lahko Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike Svetu predlaga, da sproži krizno fazo.

    3.   Svet lahko s kvalificirano večino sproži krizno fazo z izvedbenim aktom Sveta. Trajanje krizne faze se določi v izvedbenem aktu in ni daljše od 12 mesecev.

    Komisija Evropskemu odboru za polprevodnike in Evropskemu parlamentu redno in vsaj vsake tri mesece poroča o stanju krize.

    4.   Pred iztekom obdobja, za katero je bila krizna faza sprožena, Komisija oceni, ali je primerno krizno fazo podaljšati. Kadar taka ocena zagotovi konkretne in zanesljive dokaze, da so pogoji za sprožitev krizne faze še vedno izpolnjeni, lahko Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike Svetu predlaga, da krizno fazo podaljša.

    Svet lahko s kvalificirano večino podaljša krizno fazo z izvedbenim aktom Sveta. Trajanje podaljšanja je omejeno in se določi v izvedbenem aktu Sveta.

    Komisija lahko enkrat ali večkrat predlaga podaljšanje krizne faze, kadar je to ustrezno utemeljeno.

    5.   Komisija v krizni fazi po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike oceni ustreznost predčasne prekinitve krizne faze. Komisija lahko na podlagi te ocene Svetu predlaga prekinitev krizne faze.

    Svet lahko prekine krizno fazo z izvedbenim aktom Sveta.

    6.   V krizni fazi Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo po potrebi skliče izredne seje Evropskega odbora za polprevodnike.

    Države članice tesno sodelujejo s Komisijo in jo pravočasno obveščajo o vseh nacionalnih ukrepih, sprejetih v okviru Evropskega odbora za polprevodnike v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov, ter te ukrepe usklajujejo.

    7.   Po izteku obdobja, za katero se sproži krizno fazo, ali v primeru njene predčasne prekinitve na podlagi odstavka 5 tega člena se ukrepi, sprejeti v skladu s členi 25, 26 in 27, nemudoma prenehajo uporabljati.

    8.   Komisija najpozneje šest mesecev po izteku krizne faze posodobi pregled in spremljanje vrednostnih verig polprevodnikov na podlagi členov 19 in 20 ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med krizo.

    Oddelek 3

    Odziv na pomanjkanje

    Člen 24

    Nabor orodij za izredne razmere

    1.   Kadar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23 in kadar je to potrebno za reševanje polprevodniške krize v Uniji, lahko Komisija sprejme ukrep iz členov 25, 26 ali 27 pod pogoji, določenimi v navedenih členih.

    2.   Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike omeji uporabo ukrepov iz členov 26 in 27 na tiste kritične sektorje, katerih delovanje je moteno ali ki jim grozijo motnje zavoljo polprevodniške krize. Uporaba ukrepov iz odstavka 1 tega člena je sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za obravnavo hudih motenj, ki vplivajo na kritične sektorje v Uniji, ter mora biti v najboljšem interesu Unije. Pri uporabi teh ukrepov se je potrebno izogibati nesorazmernemu upravnemu bremenu, zlasti za MSP.

    3.   Kadar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23 in kadar je to primerno za reševanje polprevodniške krize v Uniji, lahko Evropski odbor za polprevodnike:

    (a)

    oceni ustrezne in učinkovite nujne ukrepe ter v zvezi s tem svetuje;

    (b)

    oceni pričakovani učinek morebitne uvedbe zaščitnih ukrepov na sektor polprevodnikov v Uniji, pri čemer preuči, ali razmere na trgu ustrezajo znatnemu pomanjkanju bistvenega proizvoda na podlagi Uredbe (EU) 2015/479, in Komisiji predloži mnenje;

    4.   Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, in pojasni razloge za svojo odločitev.

    5.   Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike izda smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov.

    Člen 25

    Zbiranje informacij

    1.   Kadar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23, lahko Komisija od podjetij, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov, zahteva, da zagotovijo informacije o svojih proizvodnih zmožnostih, proizvodnih zmogljivostih in trenutnih primarnih motnjah. Zahtevane informacije so omejene na tisto, kar je potrebno za oceno narave polprevodniške krize ali za opredelitev in oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. Zahteve po informacijah ne vključujejo zagotavljanja informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z interesi nacionalne varnosti držav članic.

    2.   Komisija lahko pred vložitvijo zahteve po informacijah izvede prostovoljno posvetovanje z reprezentativnim številom zadevnih podjetij, da bi opredelila ustrezno in sorazmerno vsebino take zahteve. Komisija zahtevo po informacijah pripravi v sodelovanju z Evropskim odborom za polprevodnike.

    3.   Komisija za predložitev zahteve po informacijah uporabi varno metodo in z vsemi pridobljenimi informacijami ravna v skladu s členom 32. V ta namen pristojni nacionalni organi pošljejo Komisiji seznam kontaktnih oseb, vzpostavljen na podlagi člena 20(5).

    Komisija nemudoma posreduje kopijo zahteve po informacijah pristojnemu nacionalnemu organu države članice, na ozemlju katere se nahaja proizvodni obrat zadevnega podjetja. Če tako zahteva pristojni nacionalni organ, Komisija informacije, ki jih je pridobila od zadevnega podjetja, posreduje v skladu s pravom Unije.

    4.   V zahtevi po informacijah se navede pravna podlaga, omeji se na minimalno potrebne informacije in mora biti sorazmerna glede podrobnosti in obsega podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov, v njej se upoštevajo legitimni cilji podjetja ter strošek in napor, ki sta potrebna za zagotovitev razpoložljivosti podatkov, določi pa se tudi rok, v katerem je treba informacije zagotoviti. Navedejo se tudi kazni, določene v členu 33.

    5.   Lastniki podjetij ali njihovi predstavniki in v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so na podlagi zakona ali njihovega statuta pooblaščene za zastopanje, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja.

    6.   Če podjetje predloži napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo na podlagi tega člena ali jih ne predloži v predpisanem roku, se mu naložijo globe, določene v skladu s členom 33, razen če ima podjetje zadostne razloge, da zahtevanih informacij ne predloži.

    7.   Če od podjetja s sedežem v Uniji informacije o njegovih dejavnostih v zvezi s polprevodniki zahteva tretja država, podjetje o tem pravočasno obvesti Komisijo na način, ki Komisiji omogoča, da od podjetja zahteva podobne informacije. Komisija obvesti Evropski odbor za polprevodnike o obstoju take zahteve tretje države.

    Člen 26

    Prednostna naročila

    1.   Kadar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23, lahko Komisija od integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU zahteva, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prednostna naročila). Taka obveznost ima prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo na podlagi zasebnega ali javnega prava.

    2.   Kadar je primerno, se lahko obveznost iz odstavka 1 naloži drugim podjetjem s področja polprevodnikov, ki so to možnost sprejela v okviru prejemanja javne podpore.

    3.   Kadar za podjetje s področja polprevodnikov s sedežem v Uniji velja ukrep prednostnega naročila tretje države, podjetje o tem obvesti Komisijo. Če navedena obveznost znatno vpliva na delovanje nekaterih kritičnih sektorjev, lahko Komisija od navedenega podjetja, kadar je to potrebno in sorazmerno, zahteva, da sprejme in prednostno razvrsti naročila v krizi pomembnih proizvodov v skladu z odstavki 5, 6 in 7.

    4.   Prednostna naročila so omejena na upravičence, ki so uporabniki polprevodnikov iz kritičnih sektorjev ali podjetja, ki te sektorje oskrbujejo, in katerih dejavnosti so motene ali pri katerih obstaja tveganje motenj in ki se posledicam pomanjkanja niso mogli izogniti in jih ublažiti na drugačen način. Komisija lahko od upravičenca zahteva, da predloži ustrezna dokazila o tem.

    5.   Komisija obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena izvršuje s sklepom kot skrajni ukrep. Komisija sprejme ta sklep po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike in v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije ob upoštevanju okoliščin zadeve, vključno z načeloma nujnosti in sorazmernosti. V sklepu se zlasti upoštevajo legitimni cilji zadevnega podjetja ter strošek, napor in tehnične prilagoditve, ki so potrebni za spremembo zaporedja proizvodnje. Komisija v svojem sklepu navede pravno podlago za prednostno naročilo, določi rok, v katerem je treba naročilo izvesti, in po potrebi natančno določi proizvod in količino ter, kadar je ustrezno, navede kazni, predvidene v členu 33 za neizpolnjevanje take obveznosti. Prednostno naročilo se odda po pošteni in razumni ceni.

    6.   Komisija pred izdajo prednostnih naročil v skladu z odstavkom 1 predvidenemu prejemniku prednostnega naročila omogoči, da se opredeli glede izvedljivosti in podrobnosti naročila. Komisija prednostnega naročila ne izda, kadar:

    (a)

    podjetje ne more izvesti prednostnega naročila zaradi nezadostne proizvodne zmožnosti, proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov, tudi če naročilo obravnava prednostno;

    (b)

    bi sprejetje naročila za podjetje pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi mu povzročilo posebne težave, vključno z znatnimi tveganji za neprekinjeno poslovanje.

    7.   Kadar se od podjetja zahteva, da sprejme in prednostno razvrsti prednostno naročilo, ni odgovorno za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki je potrebna za izpolnitev prednostnih naročil. Odgovornost se izključi le v toliko, kolikor je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna zaradi upoštevanja zahtevane prednostne razvrstitve.

    8.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim se določijo praktične in operativne ureditve za delovanje prednostnih naročil. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

    Člen 27

    Skupna nabava

    1.   Kadar se sproži krizno fazo na podlagi člena 23, lahko Komisija na zahtevo dveh ali več držav članic deluje kot osrednji nabavni organ v imenu vseh držav članic, ki so pripravljene sodelovati (v nadaljnjem besedilu: sodelujoča država članica), za njihova javna naročila v krizi pomembnih proizvodov za kritične sektorje (v nadaljnjem besedilu: skupna nabava). Sodelovanje pri skupni nabavi ne posega v druge postopke javnega naročanja. Zahteva za skupno nabavo vsebuje razloge, na katerih temelji, in se uporablja izključno za obravnavanje motenj v dobavni verigi polprevodnikov, ki so povzročile krizo.

    2.   Komisija oceni uporabnost, nujnost in sorazmernost zahteve, pri čemer upošteva stališča Evropskega odbora za polprevodnike. Kadar Komisija ne namerava upoštevati zahteve, o tem obvesti zadevne države članice in Evropski odbor za polprevodnike ter navede razloge za zavrnitev.

    3.   Komisija pripravi predlog sporazuma, ki ga podpišejo sodelujoče države članice. Tak sporazum podrobno ureja skupno nabavo iz odstavka 1, vključno z razlogi za uporabo skupnega nabavnega mehanizma in prevzetih obveznosti, ter določa mandat Komisije, da deluje v imenu sodelujočih držav članic.

    4.   Javno naročanje na podlagi te uredbe izvede Komisija v skladu s pravili iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (33) (finančna uredba), ki se uporabljajo za javna naročila Komisije. Komisija ima lahko v imenu vseh sodelujočih držav članic možnost in odgovornost, da v zameno za prednostno pravico do rezultata sklepa pogodbe z gospodarskimi subjekti, vključno s posameznimi proizvajalci v krizi pomembnih proizvodov, v zvezi z nakupom takih proizvodov ali v zvezi s financiranjem proizvodnje ali razvoja takih proizvodov.

    5.   Kadar javno naročanje v krizi pomembnih proizvodov vključuje financiranje iz proračuna Unije, se lahko v posebnih sporazumih z gospodarskimi subjekti določijo posebni pogoji.

    6.   Komisija v imenu sodelujočih držav članic izvede postopke javnega naročanja in z gospodarskimi subjekti sklene pogodbe. Komisija povabi sodelujoče države članice, da imenujejo predstavnike, ki bodo sodelovali pri pripravi postopkov javnega naročanja. Za uvajanje, uporabo ali ponovno prodajo kupljenih proizvodov so še naprej odgovorne sodelujoče države članice v skladu s sporazumom iz odstavka 3.

    7.   Uvedba skupne nabave na podlagi tega člena ne posega v druge instrumente iz finančne uredbe.

    POGLAVJE V

    Upravljanje

    Oddelek 1

    Evropski odbor za polprevodnike

    Člen 28

    Ustanovitev in naloge Evropskega odbora za polprevodnike

    1.   Ustanovi se Evropski odbor za polprevodnike.

    2.   Evropski odbor za polprevodnike svetuje, pomaga in zagotavlja priporočila Komisiji na podlagi te uredbe, zlasti tako, da:

    (a)

    odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe svetuje o Pobudi;

    (b)

    Komisiji svetuje pri ocenjevanju vlog za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU;

    (c)

    s Komisijo izmenjuje mnenja o tem, kako bi lahko v skladu s pravom Unije ter nacionalnim pravom ter ob ustreznem sodelovanju deležnikov najbolje zagotovili učinkovito varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ter zaščito zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti v zvezi s sektorjem polprevodnikov;

    (d)

    razpravlja o identificiranju specifičnih sektorjev in tehnologij s potencialno velikim družbenim ali okoljskim učinkom ali ustreznim varnostnim pomenom, ki zato potrebujejo potrdilo, s katerim dokazujejo, da so njihovi proizvodi zeleni, zaupanja vredni in varni, in pripravlja to identificiranje;

    (e)

    obravnava vprašanja, povezana s strateškim pregledom, spremljanjem, opozarjanjem in preventivnim ukrepanjem ter odzivanjem na krize;

    (f)

    svetuje o orodjih za krizno fazo na podlagi členov 24 do 27;

    (g)

    svetuje in zagotavlja priporočila glede doslednega izvajanja te uredbe ter olajšuje sodelovanje med državami članicami in izmenjavo informacije o vprašanjih, povezanih s to uredbo.

    3.   Evropski odbor za polprevodnike Komisiji svetuje v zadevah, povezanih z mednarodnim sodelovanjem v zvezi s polprevodniki. V ta namen lahko upošteva stališča deležnikov, tudi stališča Industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije. Evropski odbor za polprevodnike redno razpravlja in Komisijo obvešča o izidih teh razprav o naslednjem:

    (a)

    kako okrepiti sodelovanje vzdolž globalne vrednostne verige polprevodnikov med Unijo in tretjimi državami ob upoštevanju obstoječih mednarodnih sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami;

    (b)

    katere tretje države bi lahko imele prednost pri okrepljenem mednarodnem sodelovanju v zvezi s polprevodniki, ob upoštevanju:

    (i)

    dopolnjevanja in soodvisnosti vzdolž oskrbovalne verige polprevodnikov;

    (ii)

    učinka trgovinskih politik, carin, izvoznih omejitev in trgovinskih ovir na oskrbo s polprevodniki ter učinka zaprtja podjetij, selitve proizvodnje ali prevzemov ključnih udeležencev na trgu Unije s strani subjektov s sedežem v tretjih državah na podlagi javno dostopnih informacij;

    (iii)

    potencialnega prispevka k zanesljivosti oskrbe ob upoštevanju njihove zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov, vmesnih proizvodov in surovin, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov ali vmesnih proizvodov;

    (iv)

    obstoječih sporazumov o sodelovanju med tretjimi državami in Unijo.

    Ta odstavek ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi Pogodb.

    4.   Evropski odbor za polprevodnike po potrebi zagotavlja koordinacijo, sodelovanje in izmenjavo informacij z ustreznimi strukturami za krizno odzivanje in krizno pripravljenost, vzpostavljenimi na podlagi prava Unije.

    Člen 29

    Struktura Evropskega odbora za polprevodnike

    1.   Evropski odbor za polprevodnike sestavljajo predstavniki vseh držav članic. Predstavnik Komisije je predsednik Evropskega odbora za polprevodnike.

    2.   Vsaka država članica v Evropski odbor za polprevodnike imenuje predstavnika na visoki ravni. Kadar je to ustrezno glede funkcije in strokovnega znanja, ima lahko država članica več kot enega predstavnika v zvezi z različnimi nalogami Evropskega odbora za polprevodnike. Vsak član Evropskega odbora za polprevodnike ima namestnika. Glasovalne pravice imajo samo države članice. Vsaka država članica ima samo en glas, ne glede na število predstavnikov, ki jih ima.

    3.   Na predlog Komisije in v dogovoru s predsednikom Evropski odbor za polprevodnike na prvem sestanku sprejme svoj poslovnik.

    4.   Predsednik lahko ustanovi stalne ali začasne podskupine za preučitev specifičnih vprašanj.

    Predsednik po potrebi pozove predstavniške organizacije iz vrednostne verige polprevodnikov, industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije, sindikate ter uporabnike polprevodnikov na ravni Unije, da kot opazovalci prispevajo k delu takih podskupin.

    Ustanovi se podskupina, ki vključuje raziskovalne in tehnološke organizacije Unije, da bi preučila posebne vidike strateških tehnoloških usmeritev in o tem poročala Evropskemu odboru za polprevodnike.

    Člen 30

    Delovanje Evropskega odbora za polprevodnike

    1.   Evropski odbor za polprevodnike se redno sestaja vsaj enkrat letno. Na zahtevo Komisije ali države članice ter v skladu s členoma 20 in 23 se lahko sestane na izrednih sestankih.

    2.   Evropski odbor za polprevodnike organizira ločene sestanke za svoje naloge iz člena 28(2), točka (a), in za svoje naloge iz člena 28(2), točke (b), (d), (e) in (f).

    3.   Predsedujoči skliče sestanke in po posvetovanju s člani Evropskega odbora za polprevodnike pripravi dnevni red v skladu z nalogami odbora na podlagi te uredbe in v skladu s poslovnikom.

    Komisija zagotovi upravno in analitično podporo za dejavnosti Evropskega odbora za polprevodnike na podlagi člena 28.

    4.   Predsedujoči po potrebi vključi predstavniške organizacije iz sektorja polprevodnikov in povabi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem o obravnavani zadevi, tudi iz organizacij deležnikov, ter imenuje opazovalce, ki se udeležijo sestankov, tudi na predlog članov. Predsedujoči lahko olajšuje izmenjave med Evropskim odborom za polprevodnike in drugimi organi, uradi, agencijami ter strokovnimi in svetovalnimi skupinami Unije. V ta namen povabi predstavnika Evropskega parlamenta kot stalnega opazovalca v Evropski odbor za polprevodnike, zlasti na sestanke, na katerih se obravnava poglavje IV o spremljanju in kriznem odzivanju. Predsedujoči zagotovi udeležbo ustreznih drugih institucij in organov Unije kot opazovalcev na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike, ki zadevajo poglavje IV o spremljanju in kriznem odzivanju.

    Opazovalci in strokovnjaki nimajo glasovalnih pravic in ne sodelujejo pri oblikovanju mnenj, priporočil ali nasvetov Evropskega odbora za polprevodnike in njegovih podskupin. Evropski odbor za polprevodnike lahko po potrebi te opazovalce in strokovnjake povabi, da prispevajo informacije in spoznanja.

    5.   Evropski odbor za polprevodnike sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi varnost ravnanja z zaupnimi informacijami in njihove obdelave v skladu s členom 32.

    Oddelek 2

    Pristojni nacionalni organi

    Člen 31

    Imenovanje pristojnih nacionalnih organov in enotnih kontaktnih točk

    1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih nacionalnih organov za nadzor uporabe in izvajanja te uredbe na nacionalni ravni.

    2.   Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, nedvoumno določi odgovornosti zadevnih organov in zagotovi, da učinkovito in uspešno sodelujejo za izpolnjevanje svojih nalog na podlagi te uredbe, vključno v zvezi z imenovanjem in dejavnostmi enotne kontaktne točke iz odstavka 3.

    3.   Vsaka država članica imenuje eno nacionalno enotno kontaktno točko s povezovalno vlogo, da se zagotovi čezmejno sodelovanje s pristojnimi nacionalnimi organi drugih držav članic, s Komisijo in Evropskim odborom za polprevodnike (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka). Kadar država članica določi le en pristojni organ, je ta tudi enotna kontaktna točka.

    4.   Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o imenovanju enega ali več pristojnih nacionalnih organov in nacionalne enotne kontaktne točke, vključno z njihovimi natančnimi nalogami in odgovornostmi na podlagi te uredbe, njihovimi kontaktnimi podatki in vsemi njihovimi naknadnimi spremembami.

    5.   Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organi, vključno z imenovano enotno kontaktno točko, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in pravočasno ter da imajo pooblastila in ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za izpolnjevanje svojih nalog iz te uredbe.

    6.   Države članice zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi po potrebi ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom posvetujejo in sodelujejo z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi ter ustreznimi deležniki.

    Komisija olajšuje izmenjavo izkušenj med pristojnimi nacionalnimi organi.

    POGLAVJE VI

    Zaupnost in kazni

    Člen 32

    Ravnanje z zaupnimi informacijami

    1.   Informacije, pridobljene med izvajanjem te uredbe, se uporabljajo samo za namene te uredbe in so varovane z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom.

    2.   Za informacije, pridobljene na podlagi členov 15, 20, 25 in člena 26(3), se šteje, da so poslovna skrivnost in se varujejo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za institucije Unije, in ustrezno nacionalno zakonodajo, vključno z uporabo določb, ki se uporabljajo v primeru kršitve teh pravil.

    3.   Komisija in nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, zagotavljajo zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog in dejavnosti, tako, da se varujejo zlasti pravice intelektualne lastnine ter občutljive poslovne informacije ali poslovne skrivnosti. Ta obveznost velja za vse predstavnike držav članic, opazovalce, strokovnjake in druge udeležence, ki se udeležujejo sestankov Evropskega odbora za polprevodnike na podlagi člena 28, ter za člane odbora za polprevodnike na podlagi člena 38(1).

    4.   Komisija zagotovi standardizirano in varno metodo za zbiranje, obdelavo in shranjevanje informacij, pridobljenih na podlagi te uredbe.

    5.   Kadar je to potrebno, lahko Komisija in države članice s pristojnimi organi tretjih držav, s katerimi so sklenile dvostranske ali večstranske dogovore o zaupnosti z namenom, da se zagotovi ustrezna raven zaupnosti, izmenjajo informacije, pridobljene na podlagi členov 20 in 25, samo v zbirni obliki, ki preprečuje razkritje kakršnih koli odločitev o posebnem položaju podjetja v državi članici. Preden se Komisija ali države članice vključijo v katero koli izmenjavo informacij, Evropski odbor za polprevodnike uradno obvestijo o informacijah, ki jih bodo izmenjale, in ustreznem dogovoru o zaupnosti.

    Komisija pri izmenjavi informacij s pristojnimi organi tretjih držav imenuje in uporablja enotno kontaktno točko v Uniji, da olajša prenos takih informacij ali podatkov na zaupen način v skladu z ustreznimi postopki Komisije.

    6.   Komisija lahko po potrebi na podlagi izkušenj, pridobljenih pri zbiranju informacij, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami v okviru izmenjave informacij na podlagi te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

    Člen 33

    Kazni

    1.   Kadar meni, da je to potrebno in sorazmerno, lahko Komisija sprejme sklep s katerim:

    (a)

    naloži globe, kadar podjetje v odgovor na zahtevo v skladu s členom 25 namerno ali iz hude malomarnosti predloži nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali jih ne predloži v predpisanem roku;

    (b)

    naloži globe, kadar podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti obveščanja Komisije o obveznosti do tretje države, na podlagi člena 25(7) in člena 26(3);

    (c)

    naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov na podlagi člena 26.

    2.   Komisija pred sprejetjem sklepa na podlagi odstavka 1 tega člena podjetjem v skladu s členom 36 omogoči, da se izjavijo. Pri odločanju, ali so globe ali periodične denarne kazni potrebne in sorazmerne, upošteva vse ustrezno utemeljene razloge, ki jih v zvezi s tem predloži podjetje.

    3.   Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (a), ne presegajo 300 000 EUR.

    Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (b), ne presegajo 150 000 EUR.

    Kadar je zadevno podjetje MSP, naložene globe ne presegajo 50 000 EUR.

    4.   Periodične denarne kazni, naložene v primeru iz odstavka 1, točka (c), ne presežejo 1,5 % tekočega dnevnega prometa za vsak delovni dan neskladnosti z obveznostjo na podlagi člena 26, izračunano od datuma, navedenega v sklepu, v katerem je bilo izdano prednostno naročilo.

    Kadar je zadevno podjetje MSP, naložene periodične denarne kazni ne presegajo 0,5 % tekočega dnevnega prometa.

    5.   Pri odmeri zneska globe ali periodične denarne kazni Komisija upošteva naravo, resnost in trajanje kršitve, tudi v primerih neizpolnjevanja obveznosti sprejetja in prednostne razvrstitve prednostnega naročila, kot je določeno v členu 26, ter ali je podjetje delno izpolnilo prednostno naročilo, pri čemer se ustrezno upoštevata načeli sorazmernosti in primernosti.

    6.   Kadar je podjetje izpolnilo zahteve, za izpolnitev katerih je bila periodična denarna kazen uvedena, lahko Komisija določi dokončni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska v prvotnem sklepu.

    7.   Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje sklepov, s katerimi je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.

    Člen 34

    Zastaranje izreka kazni

    1.   Pristojnosti Komisije po členu 33 zastarajo:

    (a)

    v dveh letih v primeru kršitev določb v zvezi z zahtevami po informacijah na podlagi člena 25;

    (b)

    v dveh letih v primeru kršitev določb v zvezi z obveznostjo obveščanja na podlagi člena 25(7) in člena 26(3);

    (c)

    v treh letih v primeru kršitev določb o obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov na podlagi člena 26.

    2.   Zastaralni roki iz odstavka 1 začnejo teči na dan, ko je storjena kršitev. V primeru trajajočih ali ponavljajočih se kršitev roki začnejo teči na dan, ko je bila storjena zadnja kršitev.

    3.   Vsak ukrep, ki ga Komisija ali pristojni organi držav članic sprejmejo za zagotovitev skladnosti s to uredbo, prekine zastaranje.

    4.   Prekinitev zastaranja velja za vse strani, ki so odgovorne za sodelovanje pri kršitvi.

    5.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa zastaranje nastopi najpozneje na dan, ko je minilo obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ne da bi Komisija v tem času naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za obdobje, v katerem je zastaranje prekinjeno, ker je sklep Komisije predmet postopkov pred Sodiščem.

    Člen 35

    Zastaranje izvršitve kazni

    1.   Pooblastilo Komisije za izvršitev sklepov, sprejetih na podlagi člena 33, zastara v treh letih.

    2.   Zastaralni rok začne teči na dan, ko sklep postane pravnomočen.

    3.   Zastaranje izvršitve glob in periodičnih denarnih kazni se prekine:

    (a)

    z uradnim obvestilom o sklepu, s katerim se spremeni prvotni znesek globe ali periodične denarne kazni ali zavrne vloga za tako spremembo;

    (b)

    z vsakim dejanjem Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

    4.   Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova.

    5.   Zastaranje izvršitve glob in periodičnih denarnih kazni se prekine, dokler:

    (a)

    traja plačilni rok,

    (b)

    je izvršitev plačila odložena v skladu z odločbo Sodišča.

    Člen 36

    Pravica do zaslišanja v zvezi z naložitvijo kazni

    1.   Pred sprejetjem odločitve na podlagi člena 33 Komisija zadevnemu podjetju omogoči, da se izjavi o:

    (a)

    predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovore;

    (b)

    ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev iz točke (a).

    2.   Zadevna podjetja lahko predložijo svoje pripombe k predhodnim ugotovitvam Komisije na podlagi odstavka 1, točka (a), v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 dni.

    3.   Odločitve Komisije lahko temeljijo le na ugovorih, h katerim so zadevna podjetja imela možnost podati pripombe.

    4.   V vseh postopkih se v celoti spoštuje pravica zadevnega podjetja do obrambe. Zadevno podjetje ima ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti pravico do vpogleda v spis Komisije v skladu s pogoji izpogajanega razkritja. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij in interne dokumentacije Komisije ali organov držav članic. Pravica do vpogleda zlasti ne zajema korespondence med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

    POGLAVJE VII

    Prenos pooblastil in postopek v odboru

    Člen 37

    Izvajanje prenosa pooblastila

    1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

    2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12(2) in (3) ter člena 17(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 19. septembra 2023.

    3.   Prenos pooblastila iz člena 12(2) in (3) ter člena 17(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Učinkovati začne dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

    4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

    5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12(2) ali (3) ali člena 17(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

    Člen 38

    Postopek v odboru

    1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za polprevodnike). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

    POGLAVJE VIII

    Končne določbe

    Člen 39

    Spremembe Uredbe (EU) 2021/694

    Uredba (EU) 2021/694 se spremeni:

    (1)

    člen 3(2) se spremeni:

    (a)

    uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

    „2.   Program ima šest medsebojno povezanih specifičnih ciljev:“;

    (b)

    doda se naslednja točka:

    „(f)

    Specifični cilj 6 – polprevodniki;“;

    (2)

    vstavi se naslednji člen:

    „Člen 8a

    Specifični cilj 6 – polprevodniki

    Finančni prispevek Unije v okviru specifičnega cilja 6 ‚polprevodniki‘ si prizadeva doseči cilje iz člena 4(2), točke (a) do (d), Uredbe (EU) 2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

    (*1)  Uredba (EU) 2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o čipih) (UL L 229, 18.9.2023, str. 1).“;"

    (3)

    v členu 9 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

    „1.   Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 8 168 000 000 EUR v tekočih cenah.

    2.   Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je naslednja:

    (a)

    2 019 914 000 EUR za specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo;

    (b)

    1 663 956 000 EUR za specifični cilj 2 – umetna inteligenca;

    (c)

    1 399 566 000 EUR za specifični cilj 3 – kibernetska varnost in zaupanje;

    (d)

    507 347 000 EUR za specifični cilj 4 – napredne digitalne veščine;

    (e)

    1 002 217 000 EUR za specifični cilj 5 – uvajanje in optimalna uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost;

    (f)

    1 575 000 000 EUR za specifični cilj 6 – polprevodniki.“

    ;

    (4)

    v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

    „2.   Za sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 tega člena glede specifičnih ciljev 1, 2, 3 in 6 velja člen 12.“

    ;

    (5)

    v členu 12 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

    „6.   Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostnih razlogov, je v programu dela lahko določeno, da so pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ustanovljeni v Uniji, ki pa so nadzirani iz tretjih držav, lahko upravičeni do sodelovanja pri vseh ali nekaterih ukrepih v okviru specifičnih ciljev 1, 2 in 6 le, če izpolnjujejo zahteve, ki jih morajo navedeni pravni subjekti izpolnjevati za jamstvo varstva bistvenih varnostnih interesov Unije in držav članic, ter za zagotavljanje varstva informacij v tajnih dokumentih. Te zahteve se določijo v programu dela.“

    ;

    (6)

    v členu 13 se doda naslednji odstavek:

    „3.   Sinergije specifičnega cilja 6 z drugimi programi Unije so opisane v členu 6 in Prilogi III k Uredbi (EU) 2023/1781.“

    ;

    (7)

    člen 14 se spremeni:

    (a)

    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.   Program se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo ali v okviru posrednega upravljanja s poverjenjem določenih nalog izvrševanja organom iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), finančne uredbe v skladu s členi 4 do 8a te uredbe. Organi, pooblaščeni za izvajanje Programa, smejo odstopati od pravil za sodelovanje in razširjanje, določenih v tej uredbi, le, kadar je tako odstopanje predvideno v pravnem aktu o ustanovitvi navedenih organov ali poverjenju nalog izvrševanja proračuna navedenim organom ali – ko gre za organe financiranja iz člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c)(ii), (c)(iii) ali (c)(v), finančne uredbe – kadar je tako odstopanje predvideno v sporazumu o prispevku in to zahtevajo posebne operativne potrebe takih organov ali narava ukrepa.“

    ;

    (b)

    doda se naslednji odstavek:

    „4.   Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27 Uredbe (EU) 2023/1781, se uporablja navedeni člen.“

    ;

    (8)

    v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

    „1.   Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz členov 3 do 8a.“

    ;

    (9)

    v Prilogi I se doda naslednja točka:

    „Specifični cilj 6 – Polprevodniki

    Ukrepi v okviru specifičnega cilja 6 so navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/1781.“;

    (10)

    v Prilogi II se doda naslednja točka:

    „Specifični cilj 6 – Polprevodniki

    Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in za poročanje o napredku v zvezi s specifičnim ciljem 6 so navedeni v Prilogi II k Uredbi (EU) 2023/1781.“;

    (11)

    v Prilogi III se doda naslednja točka:

    „Specifični cilj 6 – polprevodniki

    Sinergije s programi Unije za specifični cilj 6 so navedene v Prilogi III k Uredbi (EU) 2023/1781.“.

    Člen 40

    Ocena in pregled

    1.   Komisija do 20. septembra 2026 ter nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni in pregledu te uredbe. Poročila se objavijo.

    2.   Za namene ocenjevanja in pregleda te uredbe Evropski odbor za polprevodnike, države članice in pristojni nacionalni organi Komisiji na njeno zahtevo predložijo informacije.

    3.   Komisija pri izvajanju ocene in pregleda upošteva stališča in ugotovitve Evropskega odbora za polprevodnike, Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.

    Člen 41

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Strasbourgu, 13. septembra 2023

    Za Evropski parlament

    predsednica

    R. METSOLA

    Za Svet

    predsednik

    J. M. ALBARES BUENO


    (1)   UL C 365, 23.9.2022, str. 34.

    (2)   UL C 498, 30.12.2022, str. 94.

    (3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. julija 2023.

    (4)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

    (5)  Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

    (6)  Uredba Sveta (EU) 2021/2085 z dne 19. novembra 2021 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 219/2007, (EU) št. 557/2014, (EU) št. 558/2014, (EU) št. 559/2014, (EU) št. 560/2014, (EU) št. 561/2014 in (EU) št. 642/2014 (UL L 427, 30.11.2021, str. 17).

    (7)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

    (8)  Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

    (9)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

    (10)  Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2019 o določitvi splošnega režima za trošarino (UL L 58, 27.2.2020, str. 4).

    (11)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

    (12)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

    (13)  Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1).

    (14)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

    (15)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

    (16)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

    (17)  Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

    (18)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

    (19)  Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

    (20)  Priporočilo Komisije (EU) 2019/534 z dne 26. marca 2019 Kibernetska varnost omrežij 5G (UL L 88, 29.3.2019, str. 42).

    (21)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

    (22)  Uredba (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 34).

    (23)  Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164).

    (24)  Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).

    (25)  Priporočilo Komisije (EU) 2022/210 z dne 8. februarja 2022 o skupnem naboru orodij Unije za odpravo pomanjkanj polprevodnikov in mehanizmu EU za spremljanje ekosistema polprevodnikov (UL L 35, 17.2.2022, str. 17).

    (26)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

    (27)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

    (28)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

    (29)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

    (30)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

    (31)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

    (32)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

    (33)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


    PRILOGA I

    UKREPI

    Tehnični opis Pobude: področje uporabe ukrepov

    Začetni in po potrebi poznejši ukrepi, ki jih podpira Pobuda, se izvedejo v skladu z naslednjim tehničnim opisom:

    Del I

    Zmogljivosti za načrtovanje za integrirane polprevodniške tehnologije

    Pobuda prek platforme za virtualno načrtovanje, ki je na voljo po vsej Uniji, oblikuje obsežne inovativne zmogljivosti za načrtovanje za integrirane polprevodniške tehnologije. Platforma za virtualno načrtovanje bo sestavljena iz novih inovativnih zmogljivosti za načrtovanje z razširjenimi knjižnicami in orodji, ki vključujejo številne obstoječe in nove tehnologije (vključno z nastajajočimi tehnologijami, kot so integrirana fotonika, kvantna in umetna/nevromorfna inteligenca). V kombinaciji z obstoječimi orodji EDA bo omogočila načrtovanje inovativnih sestavnih delov in novih sistemskih konceptov ter prikaz ključnih funkcij, kot so novi pristopi k visoki učinkovitosti, nizki energiji, varnosti, novim tridimenzionalnim in heterogenim sistemskim arhitekturam itd.

    V tesnem sodelovanju z uporabniškimi industrijami iz različnih gospodarskih sektorjev bo platforma za virtualno načrtovanje povezala skupnosti načrtovalskih hiš, dobaviteljev intelektualne lastnine in orodij z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, da bi zagotovili virtualne prototipne rešitve, ki temeljijo na sorazvoju tehnologije. Tveganja in razvojni stroški se bodo delili, spodbujale pa se bodo tudi nove spletne metode za dostop do orodij za načrtovanje s prožnimi stroškovnimi modeli, zlasti za izdelavo prototipov, in skupnimi standardi za vmesnike.

    Platforma za virtualno načrtovanje se stalno posodablja z novimi zmogljivostmi za načrtovanje, saj nenehno vključuje vse več tehnologij in načrtov za procesorje z majhno porabo (vključno z odprtokodnimi, kot je RISC-V). Platforma za virtualno načrtovanje lahko poleg tega omogoča načrtovanje drugih tehnologij, kot so programljivi čipi na podlagi programljive matrike logičnih vrat, nove tridimenzionalne in heterogene sistemske arhitekture itd. Svoje storitve bo ponujala prek oblaka, s čimer bo s povezovanjem obstoječih in novih centrov za načrtovanje v vseh državah članicah kar najbolj povečala dostop in odprtost za celotno skupnost.

    Del II

    Pilotne linije za pripravo na inovativno proizvodnjo, preizkušanje in potrjevanje

    Pobuda podpira pilotne linije za proizvodnjo, preizkušanje in potrjevanje, s čimer se premošča vrzel med laboratorijem in izdelavo za napredne polprevodniške tehnologije, kot so: arhitekture in materiali za močnostno elektroniko, ki spodbujajo trajnostno energijo in energijo iz obnovljivih virov, shranjevanje energije, pametno proizvodnjo v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, avtomatizacijo in elektromobilnost, manjšo porabo energije, kibernetsko varnost, funkcionalno varnost, višje ravni računalniške zmogljivosti ali vključevanje preobrazbenih tehnologij, kot so nevromorfni in vgrajeni čipi za umetno inteligenco (AI), integrirano fotoniko, grafen in druge dvodimenzionalne na materialih temelječe tehnologije, vključevanje elektronike in mikrofluidike v heterogene sisteme, tehnološke rešitve za večjo trajnostnost in krožnost elektronskih komponent in sistemov. Prednostna področja zajemajo:

    (a)

    Pilotne linije za eksperimentiranje, preizkušanje in potrjevanje, tudi prek pripomočkov za načrtovanje procesov, zmogljivosti blokov IP, virtualnih prototipov, novih načrtov in novih integriranih heterogenih sistemov na odprt in dostopen način.

    Platforma za virtualno načrtovanje bo omogočila raziskovanje načrtovanja novih blokov IP in novih sistemskih konceptov, ki se preizkusijo in potrdijo na pilotnih linijah prek zgodnjih orodij za načrtovanje procesov, s čimer se omogočajo takojšnje povratne informacije za izpopolnitev in izboljšanje modelov pred prenosom v proizvodnjo. Od začetka bo Pobuda v sinergiji z infrastrukturo za načrtovanje razširila več obstoječih pilotnih linij, da se omogoči dostop do projektov načrtovanja in (virtualnih) projektov za izdelavo prototipov.

    (b)

    Nove pilotne linije za polprevodniške tehnologije, kot so popolnoma osiromašen silicij na izolatorju do 10–7 nm, napredna vozlišča Gate-All-Around in vrhunska vozlišča (npr. pod 2 nm), ki jih dopolnjujejo pilotne linije za tridimenzionalno integracijo heterogenih sistemov in napredno pakiranje. Pilotne linije bodo vključevale najnovejše raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter njihove rezultate.

    Pilotne linije bodo vključevale namensko infrastrukturo za načrtovanje, sestavljeno na primer iz modelov načrtovanja, ki posnemajo postopek izdelave orodij za načrtovanje, ki se uporabljajo za zasnovo vezij in sistemov na čipu. Ta infrastruktura za načrtovanje in uporabniku prijazna virtualizacija pilotnih linij bosta vzpostavljeni tako, da bosta prek platforme za virtualno načrtovanje neposredno dostopni po vsej Uniji. Taka povezava bo načrtovalski skupnosti omogočila preizkušanje in potrjevanje tehnoloških možnosti, preden bodo te na voljo na trgu. Zagotovila bo, da bo novo načrtovanje čipov in sistemov v celoti izkoristila potencial novih tehnologij in zagotovila vrhunske inovacije.

    Te pilotne linije bodo skupaj spodbudile intelektualno lastnino Unije, spretnosti in inovacije na področju tehnologije za proizvodnjo polprevodnikov ter okrepile in razširile evropski položaj Unije na področju nove proizvodne opreme in materialov za napredne polprevodniške tehnološke module, kot so npr. tehnologije litografije in rezin.

    Organizira se tesno usklajevanje in sodelovanje z industrijo za usmerjanje te širitve zmogljivosti in kritične vključitve od začetka izbranih kvalificiranih pilotnih linij, ki vključujejo na primer napredno pakiranje, tridimenzionalno tehnologijo heterogene integracije in pomembne dodatne funkcije, kot so silicijeva fotonika, močnostna elektronika, tehnologije zaznavanja, silicijev grafen in kvantne tehnologije. Ta močna razširjena vseunijska pilotna infrastruktura, ki je tesno povezana z infrastrukturo za omogočanje načrtovanja, je bistvenega pomena za razširitev znanja Unije, sposobnosti in zmogljivosti za odpravo inovacijske vrzeli od javno financiranih raziskav do komercialno financirane proizvodnje ter za povečanje povpraševanja in proizvodnje v Uniji do konca desetletja.

    Del III

    Napredne tehnološke in inženirske zmogljivosti za kvantne čipe

    Pobuda obravnava posebne potrebe prihodnje generacije sestavnih delov za obdelavo informacij, ki uporabljajo neklasična načela, zlasti čipe, ki izkoriščajo kvantne učinke (tj. kvantne čipe) na podlagi raziskovalnih dejavnosti. Prednostna področja zajemajo:

    (a)

    inovativne knjižnice za načrtovanje kvantnih čipov, ki temeljijo na postopkih načrtovanja in izdelave uveljavljenih postopkov klasične industrije polprevodnikov za kubitne platforme, ki temeljijo na polprevodnikih in fotoniki; dopolnjene z razvojem inovativnih in naprednih knjižnic za načrtovanje in postopkov izdelave za alternativne kubitne platforme, ki niso združljive s polprevodniki;

    (b)

    pilotne linije za integracijo kvantnih vezij in krmilne elektronike za gradnjo kvantnih čipov, ki temeljijo na tekočih raziskavah in jih plemenitijo, ter za zagotavljanje dostopa do namenskih čistih prostorov in proizvodnih obratov za izdelavo prototipov in proizvodnjo, pri čemer se zmanjšajo vstopne ovire za razvoj in proizvodnjo majhnih količin kvantnih komponent ter pospešijo inovacijski cikli;

    (c)

    obrate za preizkušanje in potrjevanje naprednih kvantnih sestavnih delov, vključno s tistimi, ki so proizvedeni v okviru pilotnih linij, s čimer se zapre povratna zanka inovacij med načrtovalci, proizvajalci in uporabniki kvantnih sestavnih delov.

    Del IV

    Mreža kompetenčnih centrov in razvoj spretnosti

    Pobuda podpira:

    (a)

    vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov v vsaki državi članici za spodbujanje uporabe teh tehnologij, ki delujejo kot vmesniki s platformo za virtualno načrtovanje in pilotnimi linijami, olajšujejo njihovo učinkovito uporabo ter zagotavljajo strokovne spretnosti deležnikom, vključno z MSP, ki so končni uporabniki. Kompetenčni centri bodo industriji zagotavljali inovativne storitve, s posebnim poudarkom na MSP, akademskih krogih in javnih organih, ki zagotavljajo prilagojene rešitve za najrazličnejše uporabnike, kar bo spodbudilo širšo uporabo načrtovalske in napredne tehnologije v Uniji. Pomagali bodo tudi pri ustvarjanju visoko usposobljene delovne sile v Uniji.

    (b)

    V zvezi s spretnostmi bodo organizirani posebni ukrepi usposabljanja v zvezi z orodji za načrtovanje in polprevodniškimi tehnologijami na lokalni, regionalni ravni ali ravni Unije. Podprte bodo štipendije za dodiplomski študij. Ti ukrepi bodo v sodelovanju z akademskimi krogi dopolnjevali zaveze industrije v okviru Pakta za spretnosti ter povečali število pripravništev in vajeništev. Pozornost bo namenjena tudi programom preusposabljanja in izpopolnjevanja delavcev, ki prihajajo iz drugih sektorjev.

    Del V

    Dejavnosti Sklada za čipe za dostop do kapitala za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP in druga podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov

    Pobuda podpira oblikovanje uspešnega polprevodniškega in kvantnega inovacijskega ekosistema s podpiranjem širokega dostopa do tveganega kapitala za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi in MSP, da bi lahko trajnostno razvijala svoje poslovanje in razširila svojo prisotnost na trgu.


    PRILOGA II

    MERLJIVI KAZALNIKI ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA IN ZA POROČANJE O NAPREDKU POBUDE PRI DOSEGANJU NJENIH CILJEV

    1.   

    Število pravnih subjektov (porazdeljeno po velikosti, vrsti in državi sedeža), udeleženih v ukrepih, ki jih podpira Pobuda.

    V zvezi z operativnim ciljem 1 Pobude:

    2.   

    Število orodij za načrtovanje, razvitih ali integriranih v okviru Pobude.

    V zvezi z operativnim ciljem 2 Pobude:

    3.   

    Skupni znesek, ki ga je zasebni sektor skupaj vložil v zmogljivosti za načrtovanje in pilotne linije v okviru Pobude.

    V zvezi z operativnim ciljem 3 Pobude:

    4.   

    Število uporabnikov ali skupnosti uporabnikov polprevodnikov, ki želijo imeti dostop do zmogljivosti za načrtovanje in pilotnih linij v okviru Pobude, ter število uporabnikov ali skupnosti uporabnikov polprevodnikov, ki ta dostop dobijo.

    V zvezi z operativnim ciljem 4 Pobude:

    5.   

    Število podjetij, ki so uporabila storitve nacionalnih kompetenčnih centrov, ki jih podpira Pobuda.

    6.   

    Število oseb, ki so uspešno zaključile programe usposabljanja, podprte v okviru Pobude, za pridobitev naprednih spretnosti ter usposabljanja na področju polprevodniških tehnologij in kvantnih tehnologij.

    7.   

    Število aktivnih kompetenčnih centrov v Uniji v okviru Pobude.

    V zvezi z operativnim ciljem 5 Pobude:

    8.   

    Število zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi in MSP, ki so prejela tvegani kapital iz dejavnosti v okviru Sklada za čipe, in skupni znesek opravljenih kapitalskih naložb.

    9.   

    Znesek naložb s strani podjetij, ki poslujejo v Uniji, tudi po segmentu vrednostne verige, v katerem poslujejo.


    PRILOGA III

    SINERGIJE S PROGRAMI UNIJE

    1.   

    Sinergije Pobude s posebnimi cilji 1 do 5 programa Digitalna Evropa zagotavljajo:

    (a)

    da ima ciljno usmerjena tematska osredotočenost Pobude na polprevodniške in kvantne tehnologije dopolnjevalni značaj;

    (b)

    specifični cilji 1 do 5 programa Digitalna Evropa podpirajo krepitev digitalnih zmogljivosti na področju naprednih digitalnih tehnologij, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco in kibernetsko varnostjo ter napredne digitalne veščine;

    (c)

    da bo Pobuda vlagala v krepitev zmogljivosti za okrepitev naprednih zmogljivosti za načrtovanje, proizvodnjo in povezovanje sistemov na področju vrhunskih polprevodniških tehnologij, polprevodniških tehnologij naslednje generacije in vrhunskih kvantnih tehnologij za razvoj inovativnih podjetij, krepitev oskrbovalnih in vrednostnih verig za polprevodnike v Uniji, zagotavljanje storitev ključnim industrijskim sektorjem in ustvarjanje novih trgov.

    2.   

    Sinergije z Obzorjem Evropa zagotavljajo:

    (a)

    da se kljub sovpadanju tematskih področij, ki jih obravnavajo Pobuda in več področij Obzorja Evropa, vrste ukrepov, ki se podprejo, njihovi pričakovani rezultati in njihova logika pomoči razlikujejo in dopolnjujejo;

    (b)

    da Obzorje Evropa obsežno podpira raziskave, tehnološki razvoj, predstavitve, pilotno izvajanje, potrditev koncepta, preizkušanje in izdelavo prototipov, vključno s predkomercialnim uvajanjem inovativnih digitalnih tehnologij, zlasti z:

    (i)

    namenskim proračunom iz stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za sklop „Digitalno področje, industrija in vesolje“, da se razvijejo omogočitvene tehnologije (umetna inteligenca in robotika, internet naslednje generacije, visokozmogljivostno računalništvo in velepodatki, ključne digitalne tehnologije (vključno z mikroelektroniko), kombiniranje digitalne tehnologije z drugimi tehnologijami);

    (ii)

    podporo raziskovalnim infrastrukturam v okviru stebra „Odlična znanost“;

    (iii)

    povezovanjem digitalnega z vsemi globalnimi izzivi (zdravje, varnost, energija in mobilnost, podnebje itd.) ter

    (iv)

    podporo širjenju prebojnih inovacij v okviru stebra „Inovativna Evropa “ (od katerih bodo mnoge združevale digitalne in druge tehnologije);

    (c)

    da se Pobuda osredotoča izključno na gradnjo obsežnih zmogljivosti na področju polprevodniških in kvantnih tehnologij po vsej Uniji. Vlagala bo v:

    (i)

    spodbujanje inovacij s podpiranjem dveh tesno medsebojno povezanih tehnoloških zmogljivosti, ki omogočata oblikovanje novih sistemskih konceptov ter njihovo preizkušanje in potrjevanje v pilotnih linijah;

    (ii)

    zagotavljanje ciljno usmerjene podpore za krepitev zmogljivosti usposabljanja in za izboljšanje uporabljenih naprednih digitalnih kompetenc in veščin, da se podpreta razvoj in uvajanje polprevodnikov s tehnološkim razvojem in industrijo končnih uporabnikov, ter

    (iii)

    mrežo nacionalnih kompetenčnih centrov, ki olajšujejo dostop in zagotavljajo strokovno znanje in inovacijske storitve skupnostim in industrijam končnih uporabnikov, da se razvijejo novi proizvodi in aplikacije ter se odpravi nedelovanja trga;

    (d)

    da bodo tehnološke zmogljivosti Pobude na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, tudi za ukrepe, podprte v okviru Obzorja Evropa;

    (e)

    da bo z dozorevanjem razvoja novih digitalnih tehnologij na področju polprevodnikov v okviru Obzorja Evropa navedene tehnologije, kjer kadar je to mogoče, postopoma prevzemala in uvajala Pobuda;

    (f)

    da se programi Obzorje Evropa iz Uredbe (EU) 2021/695 za oblikovanje učnih načrtov za spretnosti ter kompetence, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, dopolnjujejo z gradnjo zmogljivosti v naprednih uporabnih digitalnih veščinah na področju polprevodniških in kvantnih tehnologij, podprtih s Pobudo;

    (g)

    da se vzpostavijo močni koordinacijski mehanizmi načrtovanja in izvajanja, pri čemer se kolikor mogoče uskladijo vsi postopki za Obzorje Evropa in Pobudo. Njune strukture upravljanja bodo vključevale vse zadevne službe Komisije.

    3.   

    Sinergije s programi Unije v okviru deljenega upravljanja, vključno z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom plus, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, zagotavljajo razvoj in krepitev regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov, industrijsko preobrazbo ter digitalno preobrazbo družbe in javnih uprav. To vključuje podporo digitalni transformaciji industrije in prevzemanju rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev. Pobuda bo dopolnila in podpirala nadnacionalno mreženje in evidentiranje zmogljivosti, ki jih bo podpirala in omogočila dostop do njih MSP in industrijam končnih uporabnikov v vseh regijah Unije.

    4.   

    Sinergije z Instrumentom za povezovanje Evrope zagotavljajo:

    (a)

    da se Pobuda osredotoča na graditev digitalnih zmogljivosti in infrastrukture velikega obsega na področjih polprevodnikov; cilj je obsežno vseevropsko prevzemanje in uvajanje ključnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev v okviru Unije na področjih javnega interesa ali nedelovanja trga. Pobuda se bo izvajala predvsem z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami v krepitev digitalnih zmogljivosti na področju polprevodniških tehnologij, ki se bodo uporabljale po vsej Uniji, in v ukrepe na ravni Unije. To je zlasti pomembno pri elektrifikaciji in avtonomni vožnji ter naj bi koristilo razvoju konkurenčnejše industrije končnih uporabnikov, zlasti v sektorjih mobilnosti in prometa, ter ga olajšalo;

    (b)

    da se zmogljivosti in infrastrukture Pobude dajo na voljo za preizkušanje novih inovativnih tehnologij in rešitev, ki se lahko uvedejo v panogah mobilnosti in prometa. Instrument za povezovanje Evrope podpira širjenje in uvajanje inovativnih novih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa ter na drugih področjih;

    (c)

    da se vzpostavijo koordinacijski mehanizmi, zlasti prek ustreznih struktur upravljanja.

    5.   

    Sinergije s programom InvestEU zagotavljajo:

    (a)

    da se podpora priskrbi s tržnim financiranjem, vključno z izpolnjevanjem ciljev politik iz Pobude, v skladu z Uredbo (EU) 2021/523; tako tržno financiranje se lahko kombinira z nepovratnimi sredstvi;

    (b)

    da se mehanizem mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU podpira s financiranjem iz Obzorja Evropa ali programa Digitalna Evropa v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

    6.   

    Sinergije s programom Erasmus + zagotavljajo:

    (a)

    da Pobuda podpira razvoj in pridobivanje naprednih digitalnih veščin, potrebnih za razvoj in uvedbo vrhunskih polprevodniških tehnologij v sodelovanju z ustreznimi panogami;

    (b)

    da del programa Erasmus + , namenjen naprednim spretnostim, dopolnjuje ukrepe iz Pobude, ki so namenjeni pridobivanju spretnosti na vseh področjih in na vseh ravneh prek izkušenj z mobilnostjo.

    7.   

    Sinergije se zagotovijo tudi z drugimi programi in pobudami Unije, ki zadevajo kompetence in spretnosti.


    PRILOGA IV

    KRITIČNI SEKTORJI

    1.

    Energetika

    2.

    Promet

    3.

    Bančništvo

    4.

    Infrastruktura finančnega trga

    5.

    Zdravje

    6.

    Pitna voda

    7.

    Odpadna voda

    8.

    Digitalna infrastruktura

    9.

    Javna uprava

    10.

    Vesolje

    11.

    Pridelava, predelava in distribucija živil

    12.

    Obramba

    13.

    Varnost


    Top