EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32023R1695

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1695 z dne 10. avgusta 2023 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/919 (Besedilo velja za EGP)

C/2023/5019

OJ L 222, 8.9.2023, p. 380–560 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2023/1695/oj

8.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 222/380


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1695

z dne 10. avgusta 2023

o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/919

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (1) in zlasti člena 5(11) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Uredbi Komisije (EU) 2016/919 (2) je določena tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija (CCS).

(2)

V skladu s členom 3(5), točki (b) in (f), Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2017/1474 (3) je treba tehnične specifikacije za interoperabilnost pregledovati, da se upoštevajo razvoj železniškega sistema Unije in s tem povezane raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter da se posodobijo sklici na standarde.

(3)

Komisija je 24. januarja 2020 v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (4) Agencijo Evropske unije za železnice (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pozvala, naj pripravi priporočila o izvajanju izbranih posebnih ciljev iz členov 3 in 7 Delegiranega sklepa (EU) 2017/1474.

(4)

Agencija je 30. junija 2022 izdala priporočilo v zvezi s podsistemi CCS (ERA-REC-1175-1218-2022/REC). Ta uredba temelji na navedenem priporočilu.

(5)

Obstoječi regulativni okvir bi bilo treba posodobiti, da bi se omogočile nove funkcionalnosti, povezane z digitalizacijo železniških omrežij. Učinkovitost in trajnostnost železniškega tovornega prometa bi bilo treba izboljšati z nadaljnjo harmonizacijo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) ter širšo in bolj sistematično uvedbo ERTMS po vsej Uniji, zlasti v vseevropskem prometnem omrežju.

(6)

Zaradi novih funkcionalnosti, povezanih z digitalizacijo železniških omrežij in opredeljenih v poročilu Agencije o dolgoročnejši perspektivi ERTMS, je bilo treba posodobiti TSI za podsisteme CCS. Med temi novimi tehnologijami, ki jih je zahteval železniški sektor, so bili tudi prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistem (FRMCS), avtomatizirano obratovanje vlakov, napredno ugotavljanje položaja vlaka in digitalne avtomatske spenjače.

(7)

Zato so s to revizijo zagotovljene popolne specifikacije za avtomatizirano obratovanje vlakov (stopnja avtomatizacije 2) in za vmesnik s sistemom FRMCS, ki so bile na voljo. Popolne specifikacije za sistem FRMCS, napredno ugotavljanje položaja vlaka in digitalne avtomatske spenjače še niso bile na voljo, ker jih je treba dodatno razviti.

(8)

Da bi sledili tehnološkemu napredku, bodo morda potrebne inovativne rešitve, ki niso skladne s specifikacijami iz Priloge I ali za katere se ne morejo uporabiti metode ocenjevanja iz Priloge I. Take inovativne rešitve, zlasti tiste, ki jih zagotovi Skupno podjetje za evropske železnice, bi bilo treba spodbujati in pod določenimi pogoji dovoliti njihovo prostovoljno izvajanje. V ta namen je primerno, da se za potrjevanje takih inovativnih rešitev za prostovoljno izvajanje zagotovi postopek, harmoniziran za vse države članice.

(9)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1730 (5) so določeni harmonizirani pogoji za razpoložljivost in učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra za železniške mobilne radijske komunikacije. Države članice morajo te frekvence uporabljati za načrtovanje uvedbe sistema FRMCS.

(10)

Evropski sistem za nadzor vlakov (ETCS) je glavni sistem vodenja-upravljanja in signalizacije, ki se uporablja kot del sistema ERTMS. Za njegovo prilagoditev posodobljenim potrebam železniškega sektorja sta bili v okviru zadnje posodobitve ETCS, tj. osnovne konfiguracije 4, uvedeni dve novi različici ETCS (različica sistema 2.2 in različica sistema 3.0) in vključeni v to revizijo. Različica sistema 2.2 je v celoti povratno združljiva. Različica sistema 3.0 ni združljiva, saj vključuje funkcionalnosti, ki se zahtevajo na vozilu, če se izvajajo ob progi.

(11)

Da bi se dosegla nadaljnja harmonizacija sistema ERTMS, sta s to revizijo zagotovljena nova skladna ureditev prehoda in migracije ter zanesljiv postopek za popravke napak v specifikacijah, poleg tega pa je zmanjšano področje uporabe delne izpolnitve in postopno odpravljena potreba po preverjanju združljivosti.

(12)

Nova ureditev prehoda in migracije je bila oblikovana, da bi se zagotovil dosleden okvir za uvajanje novih funkcionalnosti v zvezi s TSI CCS v železniškem omrežju. Cilj te ureditve je zagotoviti ravnovesje med interesi deležnikov v železniškem prometu, zlasti upravljavcev infrastrukture in prevoznikov v železniškem prometu.

(13)

Glede na to, da je ERTMS zapleten sistem, ki temelji na programski opremi in zahteva dejavno vzdrževanje specifikacij, bi morala Agencija kot sistemski organ za ERTMS podpreti popravljanje napak v specifikacijah ERTMS. Za zagotovitev varnosti in interoperabilnosti bi bilo treba določiti postopek za izvedbo teh popravkov napak v komponentah interoperabilnosti in podsistemih CCS.

(14)

Popolna skladnost s TSI zagotavlja uresničitev enotnega evropskega železniškega območja s tehničnega vidika. Zagotavlja interoperabilna vozila in povečuje njihovo potencialno vrednost z vidika ponovne uporabe. Delna izpolnitev se je na začetku štela za potrebno za upoštevanje nekaterih nacionalnih omejitev, vendar bi bilo treba njeno področje uporabe v tej uredbi znatno zmanjšati, da bi se dosegel zgoraj navedeni cilj.

(15)

Celo uspešen postopek certificiranja ne more vedno preprečiti, da pri interakciji podsistema CCS na vozilu in podsistema CCS ob progi v določenih pogojih eden od teh podsistemov večkrat zapored ne deluje ali ne deluje, kot je predvideno. Zato bi bilo treba opraviti preverjanja, da se dokaže tehnična združljivost podsistemov CCS na območju uporabe vozila.

(16)

Ta preverjanja bi bilo treba obravnavati kot začasen ukrep za povečanje zaupanja v tehnično združljivost podsistemov. Načela, ki veljajo za navedena preverjanja, bi morala biti pregledna, z njimi pa bi se morali postaviti temelji za nadaljnjo harmonizacijo. Prednostno bi bilo treba obravnavati možnost izvajanja navedenih preverjanj v laboratoriju z uporabo konfiguracije ob progi, ki jo da na voljo upravljavec infrastrukture. Da bi se preverjanja čim bolj omejila, bi morala vsaka država članica spodbujati harmonizacijo znotraj svoje infrastrukture.

(17)

Razmisliti bi bilo treba o ukrepih, potrebnih za čim hitrejše povečanje zaupanja v tehnično združljivost enot na vozilu z različnimi izvedbami ERTMS ob progi ter za zmanjšanje in odpravo preizkusov ali preverjanj, potrebnih za dokazovanje tehnične združljivosti enot na vozilu z različnimi izvedbami ERTMS ob progi. Zato bi morala Agencija oceniti osnovne tehnične razlike in se odločiti o ukrepih, potrebnih za odpravo potrebe po preizkusih ali preverjanjih za dokazovanje tehnične združljivosti enot na vozilu in različnih naprav ob progi.

(18)

Namen analize sistemov za zaznavanje vlaka je izboljšati interoperabilnost in harmoniziranost evropskega železniškega sistema, kjer je to ekonomsko izvedljivo. Del te analize je pregledna opredelitev sistemov za zaznavanje vlaka, ki niso skladni s TSI.

(19)

Uredbo (EU) 2016/919 bi bilo zato treba razveljaviti.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so usklajeni z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 51(1) Direktive (EU) 2016/797 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa tehnično specifikacijo za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija (CCS) železniškega sistema v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

1.   TSI se uporablja za nove podsisteme CCS ob progi in na vozilu v železniškem sistemu, kakor so opredeljeni v točkah 2.3 in 2.4 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797. Točka 7.2.2 Priloge I k tej uredbi se uporablja za vse spremembe obstoječega podsistema CCS na vozilu.

2.   TSI se ne uporablja za obstoječe podsisteme CCS ob progi in na vozilu v železniškem sistemu, ki so se do 28. septembra 2023 že začeli uporabljati na celotnem železniškem omrežju ali delu železniškega omrežja katere koli države članice.

3.   Vendar se TSI uporablja za obstoječe podsisteme CCS ob progi in na vozilu, za katere velja ena od naslednjih značilnosti:

(a)

podsistem se obnavlja ali nadgrajuje v skladu s poglavjem 7 Priloge I k tej uredbi;

(b)

področje uporabe vozila se razširi v skladu s členom 54(3) Direktive (EU) 2016/797, pri čemer se uporablja točka 7.4.2.3 Priloge I k tej uredbi, razen če v registru železniške infrastrukture za naslednjih pet let ni navedena nobena namestitev ETCS na novem področju uporabe in je območje uporabe omejeno na dve državi članici;

(c)

za podsistem veljajo zahteve glede vzdrževanja specifikacij iz točke 7.2.10 Priloge I k tej uredbi.

4.   Tehnično in geografsko področje uporabe TSI je določeno v točkah 1.1 in 1.2 Priloge I.

Člen 3

Odprte točke

1.   Za vidike, ki so v Dodatku F k Prilogi I k tej uredbi navedeni kot „odprte točke“, so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za verifikacijo bistvenih zahtev iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797, lahko določeni z nacionalnimi predpisi, veljavnimi v državi članici.

2.   Vsaka država članica do 28. marca 2024 Agenciji v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/796 predloži naslednje informacije, razen če so bile take informacije Agenciji ali Komisiji že sporočene v skladu s prejšnjo različico te uredbe:

(a)

informacije o nacionalnih predpisih iz odstavka 1;

(b)

informacije o postopkih za ocenjevanje skladnosti in verifikacijo, ki jih je treba izvajati za uporabo nacionalnih predpisov iz odstavka 1;

(c)

informacije o organih, imenovanih za izvajanje postopkov za ocenjevanje skladnosti in verifikacijo v zvezi z odprtimi točkami.

Člen 4

Posebni primeri

1.   V zvezi s posebnimi primeri iz točke 7.7.2 Priloge I k tej uredbi so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za verifikacijo bistvenih zahtev iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797, pogoji, določeni v točki 7.7.2 Priloge I ali, če je to upravičeno, so lahko določeni v veljavnih nacionalnih predpisih države članice.

2.   Vsaka država članica do 28. marca 2024 Agenciji v skladu s postopkom iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/796 predloži naslednje informacije, razen če so bile take informacije Agenciji ali Komisiji že sporočene v skladu s prejšnjo različico te uredbe:

(a)

nacionalnih predpisih iz odstavka 1;

(b)

postopkih za ocenjevanje skladnosti in verifikacijo, ki jih je treba izvajati za uporabo nacionalnih predpisov iz odstavka 1;

(c)

informacije o organih, imenovanih za izvajanje postopkov za ocenjevanje skladnosti in verifikacijo v zvezi s posebnimi primeri.

Člen 5

Izvajanje

1.   Proizvajalci in vložniki vlog za dovoljenje za začetek obratovanja infrastrukture ali dajanje vozil na trg zagotovijo, da so podsistemi iz člena 2 te uredbe, ki naj bi se uporabljali v omrežjih iz člena 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/797, skladni s TSI iz Priloge I k tej uredbi.

2.   Proizvajalci in upravljavci infrastrukture, prevozniki v železniškem prometu ali kateri koli drug subjekt, odgovoren za tirno vozilo ali železniško infrastrukturo, zagotovijo, da podsistemi iz člena 2 izpolnjujejo zahteve glede vzdrževanja specifikacij iz točke 7.2.10 Priloge I.

3.   Priglašeni organi zagotovijo, da se potrdila, ki temeljijo na poglavju 6 Priloge I k tej uredbi, izdajo v okviru njihovih odgovornosti za komponente interoperabilnosti ali podsisteme v skladu s členom 10 oziroma 15 Direktive (EU) 2016/797.

4.   Države članice druge države članice in Komisijo do 15. decembra 2024 uradno obvestijo o svojem nacionalnem izvedbenem načrtu, pripravljenem v skladu s točko 7.4.4 Priloge I.

Člen 6

Razpoložljivost izdelkov ETCS, ATO in FRMCS na vozilu

1.   Agencija do 1. januarja 2025 pripravi poročilo za Komisijo o:

(a)

razpoložljivosti izdelkov ETCS na vozilu, skladnih s specifikacijami osnovne konfiguracije 4;

(b)

razpoložljivosti izdelkov ATO na vozilu, skladnih s specifikacijami osnovne konfiguracije 1;

(c)

razpoložljivosti prototipov FRMCS na vozilu na podlagi osnutkov specifikacij.

2.   Komisija svoje poročilo predstavi odboru iz člena 51 Direktive (EU) 2016/797 in sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 7

Sistemi razreda B

1.   Države članice zagotovijo, da funkcionalnost, zmogljivost in vmesniki sistemov razreda B ostanejo taki, kot so določeni v Prilogi II k tej uredbi, razen če so potrebne spremembe, da se zmanjšajo napake v navedenih sistemih, pomembne za varnost.

2.   Države članice Komisijo in Agencijo uradno obvestijo o spremembah iz odstavka 1 in od Agencije zahtevajo tehnično mnenje o skladnosti na podlagi člena 10(1) in (3) Uredbe (EU) 2016/796.

Člen 8

Projekti, ki jih financira Unija

1.   Finančna podpora iz sredstev Unije za odhodke, povezane s CCS, je omejena na upravičene stroške, ki so neposredno povezani z namestitvijo ali nadgradnjo ERTMS ob progi in na vozilu ali povezani s pripravo uvajanja ERTMS v prihodnosti, vključno s sistemi za zaznavanje vlaka, skladnimi s to uredbo, in zaporami.

Finančna podpora iz skladov Unije lahko zajema tudi tekoče in prihodnje projekte za izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter nacionalnih izvedbenih načrtov ERTMS, ki so na voljo ob začetku veljavnosti te uredbe.

2.   Vozilom, za katera velja odstavek 1, ki za promet po poteh, opremljenih samo s sistemi razreda B, potrebujejo sisteme na vozilu razreda B, se lahko dodelijo sredstva Unije, če se uporabijo možnosti iz točke 4.2.6.1 (1), (2) in (3) Priloge I.

Člen 9

Popravki napak

1.   Agencija v skladu s svojo vlogo sistemskega organa za ERTMS v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2016/796 analizira vse zahteve, naslovljene nanjo, za spremembe sistema. Prednostno obravnava zahteve po spremembah, za katere se šteje, da se nanašajo na napake, ki bi lahko preprečile normalno delovanje železniškega sistema.

2.   Agencija na zahtevo Komisije v skladu s postopkom vzdrževanja specifikacij iz Priloge I k tej uredbi redno zagotavlja izdajo za vzdrževanje specifikacij.

Člen 10

Prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistem

Če je Agencija izdala mnenje z osnutki specifikacij v zvezi s prihodnjim železniškim mobilnim komunikacijskim sistemom (FRMCS), proizvajalci in zgodnji izvajalci navedene specifikacije uporabijo pri svojih pilotnih projektih ter na začetku vsakega pilotnega projekta o njem obvestijo Komisijo in Agencijo.

Člen 11

Inovativne rešitve

1.   Skupno podjetje za evropske železnice (ERJU) Komisiji predloži inovativne rešitve, ki so potrebne za tehnološki napredek in jih je odobril sistemski steber ERJU, skupaj z informacijami o tem, kako te rešitve odstopajo od ustreznih določb te TSI ali jih dopolnjujejo.

2.   Komisija v skladu s členom 6 Direktive (EU) 2016/797 Agenciji naroči mnenje o inovativni rešitvi.

3.   Agencija kot sistemski organ izda mnenje o inovativni rešitvi. Komisija analizira mnenje Agencije in lahko ERJU pozove, naj predloži ustrezne funkcionalne specifikacije in specifikacije vmesnikov ter metodo ocenjevanja, ki jih je treba vključiti v TSI, da se omogoči uporaba inovativne rešitve.

4.   Komisija Agenciji naroči, naj specifikacije in metode ocenjevanja vključi v ERA v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2016/797. Do pregleda TSI lahko Komisija Agenciji naroči, naj izda mnenje z osnutki specifikacij in metodo ocenjevanja v zvezi z inovativno rešitvijo.

Člen 12

Združljivost in prihodnja revizija ERTMS

Upravljavci infrastrukture do 28. marca 2024 Agenciji predložijo opredelitev preverjanj združljivosti vozil z infrastrukturo v zvezi s sistemom ETCS in radijskim sistemom za obstoječe proge z delujočim sistemom ERTMS ali GSM-R. Države članice do istega datuma razveljavijo s tem povezana nacionalna pravila. Agencija Komisiji do 1. decembra 2024 predloži analizo o tem, kako postopno odpraviti preverjanja za dokazovanje tehnične združljivosti med enotami na vozilu in različnimi napravami ERTMS ob progi ter zagotoviti harmonizacijo projektantskih in operativnih predpisov za enotno evropsko železniško območje.

Člen 13

Združljivost sistemov za zaznavanje vlaka

1.   Države članice, katerih upravljavci infrastrukture upravljajo sisteme za zaznavanje vlaka, ki niso v skladu s to uredbo, morajo do 31. decembra 2024 zaprositi za poseben primer in te sisteme priglasiti Agenciji tako, da jo obvestijo o:

(a)

interferenčnih tokovih za tirne tokokroge, vključno z metodami ocenjevanja in impedanco vozila v skladu z določbo 3.2.2 standarda ERA/ERTMS/033281 rev 5.0;

(b)

mejnih vrednostih polja zaznavanja za števce osi na oseh X, Y in Z, vključno z metodami ocenjevanja v skladu z določbo 3.2.1 standarda ERA/ERTMS/033281 rev 5.0;

(c)

posebnih primerih sistemov za zaznavanje vlaka, ki niso skladni s to uredbo, na predlogi iz Priloge B.1 k ERA/ERTMS 033281 rev. 5.0.

2.   Države članice Agencijo do 31. decembra 2024 obvestijo o zahtevanih mejnih vrednostih interferenčnega toka/frekvencah iz upravljanja frekvenc za sisteme za zaznavanje vlaka, skladne s TSI, kot je določeno v oddelkih 3.2.2.1 do 3.2.2.6 standarda ERA/ERTMS/033281 rev 5.0, za njihova ustrezna omrežja. Te mejne vrednosti/frekvence se objavijo na spletišču Agencije.

3.   Države članice ustrezno posodobijo vrednosti ustreznih parametrov v registru infrastrukture.

4.   Države članice do 31. decembra 2025 razveljavijo vse nacionalne predpise v zvezi z združljivostjo s sistemi za zaznavanje vlaka, razen v primerih iz člena 13(2), točka (f), Direktive (EU) 2016/797.

5.   Do 31. decembra 2027 se ponovno pregledajo posebni primeri sistemov za zaznavanje vlaka in ustrezni končni datumi, da se izboljšata interoperabilnost in harmonizacija evropskega železniškega sistema ob upoštevanju ekonomske izvedljivosti.

Člen 14

Razveljavitev in prehodne določbe

Uredba (EU) 2016/919 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporablja za podsisteme, odobrene v skladu z navedeno uredbo, ki v skladu s členom 2 ne spadajo na področje uporabe te uredbe.

Zadevna poglavja/tabele/dokumenti iz razveljavljene uredbe se še naprej uporabljajo za podsisteme in komponente interoperabilnosti v takšnem obsegu in tako dolgo, kot je za ta poglavja/tabele/dokumente določen prehodni režim v skladu z Dodatkom B k Prilogi I.

Upravljavce infrastrukture še naprej zavezuje obveznost, da v skladu s točko 6.1.2.4 Priloge k Uredbi (EU) 2016/919 do 16. januarja 2020 priglasijo opredelitev preverjanj združljivosti vozil z infrastrukturo v zvezi s sistemom ETCS in radijskim sistemom za obstoječe proge z delujočim sistemom ERTMS ali GSM-R.. Upravljavci infrastrukture v zvezi s projekti, začetimi po 16. januarju 2020 in pred začetkom veljavnosti te uredbe, te informacije sporočijo v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. avgusta 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 138, 26.5.2016, str. 44.

(2)  Uredba Komisije (EU) 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 158, 15.6.2016, str. 1).

(3)  Delegirani sklep Komisije (EU) 2017/1474 z dne 8. junija 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih ciljev za pripravo, sprejetje in pregled tehničnih specifikacij za interoperabilnost (UL L 210, 15.8.2017, str. 5).

(4)  Uredba (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L 138, 26.5.2016, str. 1).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1730 z dne 28. septembra 2021 o harmonizirani uporabi parnih frekvenčnih pasov 874,4–880,0 MHz in 919,4–925,0 MHz ter neparnega frekvenčnega pasu 1 900–1 910 MHz za železniške mobilne radijske komunikacije (UL L 346, 30.9.2021, str. 1).


PRILOGA I

Vsebina

1.

UVOD 391

1.1

Tehnično področje uporabe 391

1.2

Geografsko področje uporabe 391

1.3

Vsebina te TSI 391

2.

OPREDELITEV PODSISTEMOV IN PODROČJE UPORABE 392

2.1

Uvod 392

2.2

Področje uporabe 392

2.3

Stopnje uporabe ob progi (ETCS) 393

3.

BISTVENE ZAHTEVE ZA PODSISTEME VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA 393

3.1

Splošno 393

3.2

Posebni vidiki podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija 395

3.2.1

Varnost 395

3.2.2

Zanesljivost in razpoložljivost 395

3.2.3

Tehnična združljivost 395

3.3

Bistvene zahteve, ki niso neposredno zajete v tej TSI 396

3.3.1

Varnost 396

3.3.2

Zdravje 396

3.3.3

Varstvo okolja 396

3.3.4

Tehnična združljivost 396

3.3.5

Dostopnost 396

4.

OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV 397

4.1

Uvod 397

4.1.1

Osnovni parametri 397

4.1.2

Pregled zahtev 397

4.1.3

Deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija 398

4.2

Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov 398

4.2.1

Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo 398

4.2.2

Funkcionalnost ETCS na vozilu 400

4.2.3

Funkcionalnost ETCS ob progi 401

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR 402

4.2.5

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO 403

4.2.6

Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu 404

4.2.7

Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije 406

4.2.8

Upravljanje ključev 407

4.2.9

Upravljanje ETCS-ID 407

4.2.10

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi 407

4.2.11

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi 407

4.2.12

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) 407

4.2.13

RMR DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) 407

4.2.14

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene 408

4.2.15

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi 408

4.2.16

Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS 408

4.2.17

Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema 408

4.2.18

Funkcionalnost ATO na vozilu 412

4.2.19

Funkcionalnost ATO ob progi 413

4.2.20

Tehnična dokumentacija za vzdrževanje 413

4.3

Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike z drugimi podsistemi 414

4.3.1

Vmesnik s podsistemom vodenje in upravljanje prometa 414

4.3.2

Vmesnik s podsistemom tirna vozila 415

4.3.3

Vmesniki s podsistemom infrastruktura 418

4.3.4

Vmesniki s podsistemom energija 418

4.4

Operativna pravila 418

4.5

Pravila glede vzdrževanja 418

4.6

Strokovna usposobljenost 418

4.7

Zdravstveni in varnostni pogoji 419

4.8

Registri 419

4.9

Preverjanja združljivosti s potjo pred uporabo dovoljenih vozil 419

5.

KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI 419

5.1

Opredelitev 419

5.2

Seznam komponent interoperabilnosti 419

5.2.1

Osnovne komponente interoperabilnosti 419

5.2.2

Združevanje komponent interoperabilnosti 419

5.3

Zmogljivost in specifikacije komponent 420

6.

OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMOV 426

6.1

Uvod 426

6.1.1

Splošna načela 426

6.1.2

Načela za preizkušanje ETCS, ATO in RMR 427

06.2

Komponente interoperabilnosti 427

6.2.1

Postopki ocenjevanja za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija 427

6.2.2

Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija 428

6.2.3

Zahteve glede ocenjevanja 428

6.2.4

Posebna vprašanja 431

6.3

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija 432

6.3.1

Postopki ocenjevanja za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija 432

6.3.2

Moduli za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija 433

6.3.3

Zahteve glede ocenjevanja za podsistem na vozilu 433

6.3.4

Zahteve glede ocenjevanja za progovni podsistem 438

6.4

Določbe v primeru delne ocene zahtev TSI 443

6.4.1

Ocenjevanje delov podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija 443

6.4.2

Vmesna izjava o verifikaciji 444

6.5

Upravljanje napak 444

6.5.1

Vsebina potrdil ES 444

6.5.2

Vsebina izjav ES 445

7.

IZVAJANJE TSI ZA VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJO 445

7.1

Uvod 445

7.2

Splošno veljavna pravila 445

7.2.1

Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje ali njihovih delov 445

7.2.2

Spremembe obstoječega podsistema na vozilu 445

7.2.3

Nadgradnja ali obnova obstoječega progovnega podsistema 451

7.2.4

Potrdila ES o pregledu tipa ali projektiranja 454

7.2.5

Obstoječi sistemi 455

7.2.6

Zagotavljanje specifičnih prenosnih modulov in vmesnikov za povezavo z opremo razreda B na vozilu 455

7.2.7

Dodatna oprema razreda B na progi, opremljeni z opremo razreda A 456

7.2.8

Vozilo z opremo razreda A in razreda B 456

7.2.9

Pogoji za obvezne in neobvezne funkcije 456

7.2.10

Vzdrževanje specifikacij (popravki napak) 458

7.3

Posebna pravila za izvedbo RMR 459

7.3.1

Naprave ob progi 459

7.3.2

Naprave na vozilu 460

7.4

Posebna pravila za izvedbo ETCS 461

7.4.1

Naprave ob progi 461

7.4.2

Naprave na vozilu 462

7.4.3

Nacionalne zahteve 464

7.4.4

Nacionalni izvedbeni načrti 464

7.5

Pravila o izvajanju preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema 466

7.6

Posebna pravila za izvedbo sistemov za zaznavanje vlaka 466

7.7

Posebni primeri 466

7.7.1

Uvod 466

7.7.2

Seznam posebnih primerov 467
Dodatek A 478

Preglednica A 1

Sklici med osnovnimi parametri in obveznimi specifikacijami 478

Preglednica A 2

Seznam obveznih specifikacij 481

Preglednica A 3

Seznam standardov 486

Preglednica A 4

Seznam obveznih standardov za akreditirane laboratorije 486
Dodatek B 487

B1.

Spremembe zahtev in prehodne ureditve za podsisteme na vozilu 487

B2.

Spremembe zahtev in prehodne ureditve za podsistem CCS ob progi 499

B3.

Spremembe zahtev glede komponent interoperabilnosti in prehodne ureditve za podsistem CCS 501
Dodatek C 503

Dodatek C.1:

Predloga za izjavo o ESC 504

Dodatek C.2:

Predloga za izjavo o ESC za komponento interoperabilnosti 505

Dodatek C.3:

Predloga za izjavo o RSC 506

Dodatek C.4:

Predloga za izjav o RSC za komponento interoperabilnosti 507

Dodatek C.5:

Predloga za združeno izjavo o ESC/RSC 508

Dodatek C.6:

Predloga za združeno izjavo o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti 509
Dodatek D 510
Dodatek E 511
Dodatek F 515
Dodatek G 516
Dodatek H 518

1.   UVOD

1.1   Tehnično področje uporabe

Ta TSI se nanaša na podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ta TSI se uporablja za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi železniškega omrežja, opredeljenega v točki 1.2 (Geografsko področje uporabe) te TSI, in za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu pri vozilih, ki na njem obratujejo (ali katerih obratovanje je na njem predvideno). Ta vozila so ene od naslednjih vrst (kot so opredeljene v točki 2 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797):

(1)

lokomotive in potniška tirna vozila, vključno z vlečnimi enotami z motorji z notranjim zgorevanjem ali električnimi vlečnimi enotami, potniškimi vlaki z motorji z notranjim zgorevanjem na lastni pogon ali električnimi potniškimi vlaki na lastni pogon ter potniškimi vagoni, če imajo strojevodsko kabino;

(2)

posebna vozila, kot so tirni delovni stroji, če imajo strojevodsko kabino in so predvidena za uporabo v načinu vožnje na lastnih kolesih.

Ta seznam vozil vključuje vozila, zasnovana posebej za obratovanje na različnih vrstah prog za visoke hitrosti iz točke 1.2 (Geografsko področje uporabe).

1.2   Geografsko področje uporabe

Geografsko področje uporabe te TSI je omrežje celotnega železniškega sistema, kot je opisano v točki 1 Priloge I k Direktivi (EU) 2016/797, in ne zajema primerov infrastrukture iz člena 1(3) in (4) Direktive (EU) 2016/797.

TSI se uporablja za omrežja s tirnimi širinami 1 435 mm, 1 520 mm, 1 524 mm, 1 600 mm in 1 668 mm. Ne uporablja pa se za kratke čezmejne proge s tirno širino 1 520 mm, ki so povezane z omrežjem tretjih držav.

1.3   Vsebina te TSI

V skladu s členom 4(3) Direktive (EU) 2016/797 ta TSI:

(1)

navaja predvideno področje uporabe – poglavje 2 (Opredelitev podsistemov in področje uporabe );

(2)

določa bistvene zahteve za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ter njihove vmesnike za povezavo z drugimi podsistemi – poglavje 3 ( Bistvene zahteve za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija);

(3)

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi in njihovi vmesniki z drugimi podsistemi – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistemov);

(4)

določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih morajo zajemati evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, in ki so potrebni za doseganje interoperabilnosti v železniškem sistemu Unije – poglavje 5 (Komponente interoperabilnosti);

(5)

za vsak obravnavani primer posebej navaja, katere postopke je treba uporabiti za oceno skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za ES-verifikacijo podsistemov – poglavje 6 ( Ocena skladnosti in/ali primernosti za uporabo komponent in verifikacija podsistemov);

(6)

navaja strategijo za izvajanje te TSI – poglavje 7 (Izvajanje TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo);

(7)

navaja strokovne kompetence ter zahtevane zdravstvene in varnostne pogoje pri delu za osebje, ki upravlja in vzdržuje te podsisteme ter izvaja TSI – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistemov);

(8)

navaja določbe, ki se uporabljajo za obstoječe podsisteme, zlasti v primeru nadgradnje in obnove, ter za take primere navaja spremembe, zaradi katerih je treba vložiti vlogo za novo dovoljenje za vozilo ali podsistem ob progi – poglavje 7 (Izvajanje TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo);

(9)

navaja parametre podsistemov, ki jih mora preveriti prevoznik v železniškem prometu, in postopke, ki se uporabljajo za preverjanje teh parametrov po izdaji dovoljenja za dajanje vozila na trg in pred prvo uporabo vozila, da se zagotovi združljivost med vozili in potmi, na katerih naj bi obratovala – poglavje 4 (Opis značilnosti podsistemov).

V skladu s členom 4(5) Direktive (EU) 2016/797 so določbe za posebne primere navedene v poglavju 7 (Izvajanje TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo).

V tej TSI so v poglavju 4 (Opis značilnosti podsistemov) določena tudi pravila glede obratovanja in vzdrževanja, specifična za področje uporabe, navedeno v odstavkih 1.1 in 1.2.

2.   OPREDELITEV PODSISTEMOV IN PODROČJE UPORABE

2.1   Uvod

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija so opredeljeni v Prilogi II k Direktivi (EU) 2016/797, kot sledi:

(1)

vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi sta opredeljena kot: „vsa oprema ob progi, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenje in nadzor voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju“;

(2)

vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu je opredeljeno kot: „vsa oprema na vozilih, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenje in nadzor voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju“.

Značilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija so naslednje:

(1)

funkcije, ki so bistvene za varen nadzor železniškega prometa in njegovo delovanje, vključno s tistimi, ki se zahtevajo za načine delovanja v poslabšanih razmerah (1);

(2)

vmesniki;

(3)

raven zmogljivosti, ki je potrebna za izpolnjevanje bistvenih zahtev.

2.2   Področje uporabe

TSI v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija (TSI CCS) določa le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema Unije in skladnosti z bistvenimi zahtevami (2).

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija vsebujejo naslednje dele:

(1)

zaščita vlakov;

(2)

glasovna radijska komunikacija;

(3)

podatkovna radijska komunikacija;

(4)

zaznavanje vlaka;

(5)

avtomatizirano obratovanje vlakov (3).

ERTMS (Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa) sestavljajo zaščita vlakov (ETCS), radijska komunikacija (RMR) in avtomatizirano obratovanje vlakov (ATO).

Sistem zaščite vlakov razreda A je ETCS (evropski sistem za nadzor vlakov) (4), radijski sistem razreda A pa je RMR (železniški mobilni radijski sistem). V tej TSI sistem RMR zajema dva radijska sistema razreda A, in sicer GSM-R in FRMCS (prihodnji železniški mobilni komunikacijski sistem), ki se lahko uvedeta hkrati ali neodvisno drug od drugega (5).

Glede sistemov za zaznavanje vlaka so s to TSI določene le zahteve za vmesnik za povezavo z drugimi podsistemi.

Seznam sistemov razreda B je določen v Prilogi II k tej uredbi.

Zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu so določene glede na mobilne radijske aparate razreda A, zaščito vlakov in avtomatizirano obratovanje vlakov.

Zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi so določene glede na naslednje:

(1)

radijsko omrežje razreda A;

(2)

zaščita vlakov razreda A;

(3)

avtomatizirano obratovanje vlakov razreda A;

(4)

zahteve za vmesnike za sisteme za zaznavanje vlaka, da se zagotovi njihova združljivost s tirnimi vozili.

Vsi podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija se ocenijo v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 402/2013, tudi če niso navedeni v tej TSI (6).

2.3   Stopnje uporabe ob progi (ETCS)

Vmesniki, navedeni v tej TSI, opredeljujejo način prenosa podatkov vlakom in (kadar je primerno) z vlakov. Specifikacije za ETCS, navedene v tej TSI, določajo stopnje uporabe, med katerimi se lahko za izvedbo ob progi izberejo prenosna sredstva, ki ustrezajo njenim zahtevam.

S to TSI so opredeljene zahteve za vse stopnje uporabe. Za tehnično opredelitev stopenj uporabe ETCS glej točko 4.1 c v preglednici A 1 v Dodatku A.

3.   BISTVENE ZAHTEVE ZA PODSISTEME VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA

3.1   Splošno

Direktiva (EU) 2016/797 zahteva, da podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki, izpolnjujejo bistvene zahteve, določene v splošnih pogojih v Prilogi III k navedeni direktivi.

Bistvene zahteve so:

(1)

varnost;

(2)

zanesljivost in razpoložljivost;

(3)

zdravje;

(4)

varstvo okolja;

(5)

tehnična združljivost;

(6)

dostopnost.

Bistvene zahteve za sisteme razreda A so opisane v preglednici 3.1 .

Za zahteve za sisteme razreda B je odgovorna zadevna država članica.

V preglednici v nadaljevanju so navedene bistvene zahteve, kot so opredeljene in oštevilčene v Prilogi III k Direktivi (EU) 2016/797 ter se upoštevajo pri osnovnih parametrih iz poglavja 4 te TSI.

Preglednica 3.1

Povezave med bistvenimi zahtevami in osnovnimi parametri

Osnovni parameter – točka

Osnovni parameter – naslov

Varnost

Zanesljivost – razpoložljivost

Zdravje

Varstvo okolja

Tehnična združljivost

4.2.1

Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo

1.1.1

1.1.3

2.3.1

1.2

 

 

 

4.2.2

Funkcionalnost ETCS na vozilu

1.1.1

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.3

Funkcionalnost ETCS ob progi

1.1.1

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

 

 

 

1.4.3

1.5

2.3.2

4.2.5

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.6

Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.7

Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.8

Upravljanje ključev

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.9

Upravljanje ETCS-ID

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.10

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.11

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

 

 

 

1.4.3

1.5

2.3.2

4.2.12

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.13

RMR DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.14

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

1.1.1

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.15

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.16

Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS

1.1.3

1.1.4

 

1.3.2

1.4.2

 

4.2.17

Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.18

Funkcionalnost ATO na vozilu

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.19

Funkcionalnost ATO ob progi

 

 

 

 

1.5

2.3.2

4.2.20

Tehnična dokumentacija za vzdrževanje

1.1.5

1.1.1

 

 

 

 

3.2   Posebni vidiki podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

3.2.1   Varnost

Pri vsakem projektu v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija se izvedejo ukrepi, potrebni za zagotovitev, da stopnja tveganja, da pride do napake, ki spada na področje uporabe podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, ni višja od ciljne stopnje tveganja, določene za zadevno storitev.

Da ukrepi, sprejeti za zagotavljanje varnosti, ne bi ogrozili interoperabilnosti, je treba upoštevati zahteve osnovnega parametra, opredeljenega v točki 4.2.1 (Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo).

Za sistem ETCS razreda A je cilj varnosti porazdeljen med podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Podrobne zahteve so navedene v osnovnem parametru, opredeljenem v točki 4.2.1 (Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo). Ta varnostna zahteva se izpolni skupaj z zahtevami glede razpoložljivosti, kakor je opredeljeno v točki 3.2.2 (Zanesljivost in razpoložljivost).

3.2.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Za sistem razreda A so cilji zanesljivosti in razpoložljivosti porazdeljeni med podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Podrobne zahteve so navedene v osnovnem parametru, opredeljenem v točki 4.2.1 (Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo).

Stopnja tveganja, ki nastane zaradi staranja in obrabe komponent, uporabljenih v podsistemu, se spremlja. Upoštevajo se zahteve glede vzdrževanja iz točke 4.5.

3.2.3   Tehnična združljivost

Tehnična združljivost obsega funkcije, vmesnike in zmogljivosti, ki so potrebne za dosego interoperabilnosti.

Zahteve tehnične združljivosti so razdeljene v tri kategorije:

(1)

prva kategorija opredeljuje splošne tehnično-tehnološke zahteve za interoperabilnost, to je okoljske pogoje, interno elektromagnetno združljivost (EMC) znotraj meja železniškega območja in vgradnjo. Te zahteve za združljivost so opredeljene v tem poglavju;

(2)

druga kategorija opisuje, kako je treba podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija tehnično uporabljati in katere funkcije morajo opravljati, da se zagotovi interoperabilnost. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4;

(3)

tretja kategorija opisuje, kako so podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija povezani s podsistemom vodenje in upravljanje prometa, da se doseže operativna interoperabilnost. Ta kategorija je opredeljena v poglavju 4.

3.2.3.1   Tehnično-tehnološka združljivost

3.2.3.1.1    Fizikalno-okoljski pogoji

Oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo lahko obratuje v podnebnih in fizičnih razmerah, značilnih za območje, v katerem je zadevni del železniškega omrežja Unije.

Upoštevajo se zahteve osnovnega parametra 4.2.16 (Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS).

3.2.3.1.2    Interna elektromagnetna združljivost železnice

Osnovni parameter za elektromagnetno združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi je opisan v točki 4.2.11 (Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi).

3.3   Bistvene zahteve, ki niso neposredno zajete v tej TSI

3.3.1   Varnost

Bistvena zahteva 1.1.2 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797 ne spada na področje uporabe te TSI.

Bistvena zahteva 1.1.4 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797 za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi je zajeta v veljavnih evropskih in nacionalnih določbah.

3.3.2   Zdravje

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, je treba zagotoviti, da uporabljeni materiali in projektiranje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija niso nevarni za zdravje oseb, ki imajo dostop do njih. To je povezano z bistveno zahtevo 1.3.1 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797. Bistvena zahteva 1.3.2 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797 za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi je zajeta v veljavnih evropskih in nacionalnih določbah.

3.3.3   Varstvo okolja

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, velja naslednje:

(1)

če je oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo izpostavljena čezmerni vročini ali ognju, ne sme prekoračiti omejitev za emisijo dima ali plinov, ki škodujejo okolju. To je povezano z bistveno zahtevo 1.4.2 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797;

(2)

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne vsebuje snovi, ki bi lahko med njeno običajno uporabo izjemno onesnažile okolje. To je povezano z bistveno zahtevo 1.4.1 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797;

(3)

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo je predmet veljavne zakonodaje Unije, ki določa omejitve emisij elektromagnetnih motenj in dovzetnosti zanje ob mejah železniškega območja. To je povezano z bistveno zahtevo 1.4.3 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797;

(4)

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo je v skladu z veljavnimi določbami o obremenitvah s hrupom. To je povezano z bistveno zahtevo 1.4.4 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797;

(5)

oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne povzroča nedopustne stopnje vibracij, ki bi lahko ogrozile trdnost infrastrukture (kadar je infrastruktura pravilno vzdrževana). To je povezano z bistveno zahtevo 1.4.5 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797.

3.3.4   Tehnična združljivost

3.3.4.1   Interna elektromagnetna združljivost železnice

V skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je združljiva z zakonodajo Unije, oprema za vodenje-upravljanje in signalizacijo ne sme motiti delovanja ostale opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo ali ostalih podsistemov in tudi sama ne sme biti motena zaradi njihovega delovanja.

3.3.5   Dostopnost

Bistvena zahteva 1.6 iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/797 ne spada na področje uporabe te TSI.

4.   OPIS ZNAČILNOSTI PODSISTEMOV

4.1   Uvod

4.1.1   Osnovni parametri

V skladu z zadevnimi bistvenimi zahtevami so za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija značilni naslednji osnovni parametri:

(1)

Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo (točka 4.2.1);

(2)

Funkcionalnost ETCS na vozilu (točka 4.2.2);

(3)

Funkcionalnost ETCS ob progi (točka 4.2.3);

(4)

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR (točka 4.2.4);

(5)

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO (točka 4.2.5);

(6)

Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu (točka 4.2.6);

(7)

Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije (točka 4.2.7);

(8)

Upravljanje ključev (točka 4.2.8);

(9)

Upravljanje ETCS-ID (točka 4.2.9);

(10)

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi (točka 4.2.10);

(11)

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi (točka 4.2.11);

(12)

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) (točka 4.2.12);

(13)

RMR DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem) (točka 4.2.13);

(14)

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene (točka 4.2.14);

(15)

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi (točka 4.2.15);

(16)

Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS (točka 4.2.16);

(17)

Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema (točka 4.2.17);

(18)

Funkcionalnost ATO na vozilu (točka 4.2.18);

(19)

Funkcionalnost ATO ob progi (točka 4.2.19);

(20)

Tehnična dokumentacija za vzdrževanje (točka 4.2.20).

4.1.2   Pregled zahtev

Vse zahteve v točki 4.2 (Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov) glede teh osnovnih parametrov se uporabljajo za sistem razreda A.

Zahteve za sisteme razreda B in specifične prenosne module (STM) (ki omogočajo, da sistem razreda A na vozilu deluje na infrastrukturi razreda B) so v pristojnosti ustrezne države članice.

Ta TSI temelji na načelih omogočanja, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, skladnimi s TSI. Da bi se ta cilj dosegel, je potrebno naslednje:

(1)

funkcije, vmesniki in zmogljivost podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu so standardizirani, kar zagotavlja, da se bo vsak vlak predvidljivo odzval na podatke, prejete od naprav ob progi;

(2)

za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi so v tej TSI komunikacije proga-vlak in vlak-proga popolnoma standardizirane. Specifikacije, navedene v točkah spodaj, omogočajo, da se funkcionalnost vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi uporablja prožno, tako da se lahko na optimalen način vključi v železniški sistem. Ta prožnost se mora izkoristiti brez omejevanja gibanja vozil s podsistemi na vozilu, skladnimi s TSI.

Funkcije vodenje-upravljanje in signalizacija so razvrščene v kategorije, ki označujejo, ali so neobvezne ali obvezne. Te kategorije so opredeljene v točki 7.2.9 te TSI in specifikacijah iz Dodatka A, zadevna besedila pa tudi navajajo, kako so funkcije razvrščene.

Točka 4.1 c v preglednici A 1 v Dodatku A se sklicuje na glosar izrazov in opredelitev za ETCS in ATO, ki se uporabljajo v specifikacijah iz Dodatka A.

4.1.3   Deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

V skladu s točko 2.2 (Scope) se lahko podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija razdelijo na več delov.

Naslednja preglednica kaže, kateri osnovni parametri so pomembni za vsak podsistem in za vsak del.

Preglednica 4.1

Deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

Podsistem

Del

Osnovni parametri

Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Zaščita vlakov

4.2.1, 4.2.2, 4.2.5, 4.2.6, 4.2.8, 4.2.9, 4.2.12, 4.2.14, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Glasovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4.1, 4.2.4.2, 4.2.5.1, 4.2.13, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Podatkovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4.1, 4.2.4.3, 4.2.5.1, 4.2.6.2, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Avtomatizirano obratovanje vlakov (Automated Train Operation)

4.2.1.2, 4.2.5.1, 4.2.6, 4.2.12, 4.2.16, 4.2.18, 4.2.20

Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Zaščita vlakov

4.2.1, 4.2.3, 4.2.5, 4.2.7, 4.2.8, 4.2.9, 4.2.15, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Glasovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4, 4.2.5.1, 4.2.7, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Podatkovna radijska komunikacija

4.2.1.2, 4.2.4, 4.2.5.1, 4.2.7, 4.2.16, 4.2.17, 4.2.20

Zaznavanje vlaka

4.2.10, 4.2.11

Avtomatizirano obratovanje vlaka (Automated Train Operation)

4.2.1.2, 4.2.5.1, 4.2.7, 4.2.16, 4.2.19, 4.2.20

4.2   Funkcionalne in tehnične specifikacije podsistemov

4.2.1   Značilnosti glede zanesljivosti, razpoložljivosti in varnosti vodenja-upravljanja in signalizacije, povezane z interoperabilnostjo

Ta osnovni parameter opisuje zahteve za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi s sklicevanjem na točko 3.2.1 (Varnost) in točko 3.2.2 (Zanesljivost in razpoložljivost).

Da bi se dosegla interoperabilnost, je treba pri izvedbi podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi upoštevati naslednje določbe:

(1)

projektiranje, izvedba in uporaba podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ne prenašajo zahtev:

(a)

prek vmesnika med podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi poleg zahtev, določenih v tej TSI;

(b)

na noben drug podsistem poleg zahtev, določenih v ustreznih TSI;

(2)

upoštevajo se zahteve, določene v točkah 4.2.1.1 in 4.2.1.2.

4.2.1.1   Varnost

Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi upoštevajo zahteve za opremo in naprave ETCS, navedene v tej TSI.

Za nevarnost „prekoračitev omejitve hitrosti in/ali razdalje, priporočenih za ETCS“ znaša dopustna stopnja nevarnosti (THR) 10-9 h-1 za naključne prekoračitve za ETCS na vozilu in 10-9 h-1 za naključne prekoračitve za ETCS ob progi. Glej točko 4.2.1 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Za dosego interoperabilnosti mora ETCS na vozilu v celoti upoštevati vse zahteve iz točke 4.2.1 v preglednici A 1 v Dodatku A. Kljub temu so za ETCS ob progi sprejemljive manj stroge varnostne zahteve, če se v kombinaciji s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, skladnimi s TSI, doseže varnostna raven za obratovanje.

Za sistem ETCS razreda A:

(1)

spremembe, ki jih prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture uvedejo za izvajanje ukrepov preventivnega ali korektivnega vzdrževanja, se upravljajo v skladu s procesi in postopki njihovega sistema upravljanja varnosti v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o varnosti) (7);

(2)

druge vrste sprememb, ki jih uvedejo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture (npr. spremembe projektiranja ali izvajanja ETCS), ter spremembe, ki jih uvedejo drugi akterji (npr. proizvajalci ali drugi dobavitelji), se upravljajo v skladu s postopkom upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 402/2013, kot je navedeno v členu 6(1), točka (a), Direktive (EU) 2016/798.

Poleg tega bo ocenjevalni organ SVM v skladu s členom 6 Izvedbene Uredbe (EU) št. 402/2013 opravil neodvisno oceno pravilne uporabe postopka upravljanja s tveganji iz Priloge I k navedeni uredbi in ustreznosti rezultatov uporabe postopka. Ni omejitev glede neodvisnosti ocenjevalnega organa SVM tipa A, B ali C, ki jih dovoljuje Izvedbena uredba (EU) št. 402/2013. Imenovani ocenjevalni organ SVM se akreditira ali prizna v skladu z zahtevami iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 402/2013 na področju podsistema „vodenje-upravljanje in signalizacija“, kot je navedeno pod postavko 5 „razvrstitev“ podatkovne zbirke ERADIS za ocenjevalne organe.

Akreditacija ali priznanje na področju podsistema „vodenje-upravljanje in signalizacija“ zajema pristojnost ocenjevalnega organa SVM za neodvisno oceno „varne integracije“ na ravni podsistema ETCS ali komponente interoperabilnosti ETCS. To vključuje pristojnost za:

(1)

oceno varne integracije vseh notranjih komponent in vmesnikov, ki tvorijo arhitekturo podsistema ETCS ali komponente interoperabilnosti ETCS;

(2)

oceno varne integracije vseh zunanjih vmesnikov podsistema ETCS ali komponente interoperabilnosti ETCS v njenem neposrednem fizičnem, funkcionalnem, okoljskem, operativnem in vzdrževalnem okviru.

Uporaba standardov iz preglednice A 3 v Dodatku A je ustrezno sredstvo za popolno skladnost s postopkom upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 402/2013 za projektiranje, izvajanje, proizvodnjo, namestitev in validacijo (vključno s potrditvijo varnosti) komponent interoperabilnosti in podsistemov. Če se uporabljajo drugačni standardi od tistih iz preglednice A 3 v Dodatku A, se dokaže vsaj enakovrednost.

Kadar se za podsistem ETCS ali komponento interoperabilnosti ETCS specifikacije iz preglednice A 3 v Dodatku A uporabljajo kot ustrezno sredstvo za popolno skladnost s postopkom upravljanja s tveganji iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 402/2013, dejavnosti neodvisnega varnostnega ocenjevanja, ki se zahtevajo v skladu s specifikacijami iz preglednice A 3 v Dodatku A, opravi ocenjevalni organ SVM, akreditiran ali priznan, kot je določeno v zgornji točki, in ne neodvisni ocenjevalec varnosti iz Cenelec, da bi se preprečilo nepotrebno podvajanje neodvisnega ocenjevanja.

4.2.1.2   Razpoložljivost/zanesljivost

Ta točka se nanaša na pojav vrst napak, ki ne ogrožajo varnosti, temveč povzročajo poslabšane razmere, katerih obvladovanje bi lahko zmanjšalo splošno varnost sistema.

V okviru tega parametra „napaka“ pomeni konec zmožnosti elementa, da izvaja zahtevano funkcijo z zahtevano uspešnostjo, „vrsta napake“ pa pomeni učinek, prek katerega se napaka opazi.

Za zagotovitev, da imajo ustrezni upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu na voljo vse informacije, ki jih potrebujejo za opredelitev ustreznih postopkov za obvladovanje poslabšanih razmer, mora tehnični spis, priložen izjavi ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija (CCS) na vozilu ali ob progi, vsebovati izračunane vrednosti razpoložljivosti/zanesljivosti, povezane z vrstami napak, ki vplivajo na zmožnost podsistema CCS, in sicer zaradi nadzora varnega premikanja enega ali več vozil ali vzpostavitve glasovne radijske komunikacije med kontrolo prometa in strojevodji.

Zagotovi se skladnost z naslednjimi izračunanimi vrednostmi:

(1)

povprečni čas ur delovanja med napakami podsistema CCS na vozilu, zaradi katerih je potrebna ločitev funkcij zaščite vlaka: (odprta točka);

(2)

povprečni čas ur delovanja med napakami podsistema CCS na vozilu, ki preprečujejo glasovno radijsko komunikacijo med kontrolo prometa in strojevodjo: (odprta točka).

Da lahko upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu v okviru življenjske dobe podsistemov spremljajo raven tveganja in spoštovanje vrednosti zanesljivosti/razpoložljivosti, uporabljenih za opredelitev postopkov za obvladovanje poslabšanih razmer, je treba spoštovati zahteve glede vzdrževanja iz točke 4.2.20 (Tehnična dokumentacija za vzdrževanje).

4.2.2   Funkcionalnost ETCS na vozilu

Osnovni parameter za funkcionalnost ETCS na vozilu opisuje vse funkcije, potrebne za varno obratovanje vlaka. Glavna funkcija je zagotavljanje avtomatske zaščite vlakov in kabinske signalizacije:

(1)

nastavitev značilnosti vlaka (npr. najvišje hitrosti vlaka, zmogljivosti zaviranja);

(2)

izbor načina nadzorovanja na podlagi informacij iz opreme ob progi;

(3)

izvajanje funkcij meritve poti in hitrosti;

(4)

zaznavanje vlaka v koordinatnem sistemu, ki temelji na lokacijah Eurobalise;

(5)

izračunavanje dinamičnega profila hitrosti za njegovo vožnjo na podlagi značilnosti vlaka in informacij iz opreme ob progi;

(6)

nadziranje dinamičnega profila hitrosti med vožnjo;

(7)

omogočanje funkcije intervencije.

Te funkcije se izvajajo v skladu s točko 4.2.2 b v preglednici A 1 v Dodatku A, njihova zmogljivost pa je v skladu s točko 4.2.2 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.2 c v preglednici A 1 v Dodatku A.

Glavno funkcionalnost podpirajo druge funkcije, na katere se nanašata tudi točki 4.2.2 a in 4.2.2 b v preglednici A 1 v Dodatku A, skupaj z dodatnimi specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju:

(1)

Komuniciranje s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi:

(a)

prenos podatkov Eurobalise. Glej točko 4.2.5.2 (Komunikacija Eurobalise z vlakom za aplikacije ERTMS);

(b)

prenos podatkov Euroloop. Glej točko 4.2.5.3 (Komunikacija Euroloop z vlakom za aplikacije ERTMS). Ta funkcionalnost je na vozilu neobvezna, razen če se zahteva zaradi posebnih primerov iz točke 7.7, ki se nanašajo samo na specifikacije iz Dodatka A;

(c)

radijski prenos podatkov za radijsko posredovanje. Glej točko 4.2.2 d v preglednici A 1 v Dodatku A ter točke 4.2.5.1 (Vmesnik zračne reže RMR ), 4.2.6.2 (Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in aplikacijami ETCS/ATO) in 4.2.8 (Upravljanje ključev ). Ta funkcionalnost je na vozilu neobvezna, razen če se zahteva zaradi posebnih primerov iz točke 7.7. Izvajanje te funkcionalnosti. Vključno s posebnimi primeri, mora biti skladno s specifikacijami iz Dodatka A.

(d)

radijski prenos podatkov. Glej točke 4.2.5.1 (Vmesnik zračne reže RMR ), 4.2.6.2 (Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in aplikacijami ETCS/ATO ) in 4.2.8 (Upravljanje ključev). Ta radijski prenos je neobvezen, razen če deluje na progi z ETCS stopnjo 2 (prej ETCS stopnja 2 ali stopnja 3).

(2)

Komuniciranje s strojevodjo. Glej točko 4.2.2 e v preglednici A 1 v Dodatku A in točko 4.2.12 (ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)).

(3)

Komuniciranje s STM. Glej točko 4.2.6.1 (ETCS in zaščita vlaka razreda B). Ta funkcija vključuje:

(a)

upravljanje izhodnih podatkov STM;

(b)

zagotavljanje podatkov, ki jih uporablja STM;

(c)

upravljanje prehodov STM.

(4)

Upravljanje informacij o:

(a)

celovitosti vlaka – zagotavljanje informacij o integriteti vlaka in varni dolžini sestave vlaka podsistemu na vozilu je neobvezno, razen če ga zahteva naprava ob progi;

(b)

zaznavanje gibanja v stanju izklopljenosti (Cold Movement Detection – CMD) – oprema ETCS na vozilu je opremljena z zaznavanjem gibanja v stanju izklopljenosti.

(5)

Spremljanje stanja opreme in podpora ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah. Ta funkcija vključuje:

(a)

sprožitev funkcionalnosti ETCS na vozilu;

(b)

zagotavljanje podpore ob okvari z uporabo načina delovanja v poslabšanih razmerah;

(c)

ločitev funkcionalnosti ETCS na vozilu.

(6)

Snemanje podpornih podatkov za regulativne namene. Glej točko 4.2.14 (Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene).

(7)

Posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od tirnih vozil:

 

na vmesnik med opremo na vlaku in vlakom ter s tega vmesnika. Glej točko 4.2.2 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

Opomba:

ETCS na vozilu je skladen s FFFIS vlaka samo pri novorazvitih konstrukcijah vozil, za katere je potrebno prvo dovoljenje, kot je opredeljeno v členu 14(1), točka (a), Izvedbene uredbe Komisije(EU) 2018/545 (8).

(8)

Posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od ATO na vozilu. Glej točko 4.2.2 h v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.3   Funkcionalnost ETCS ob progi

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ETCS ob progi. Vsebuje vso funkcionalnost ETCS za zagotavljanje varne poti posameznega vlaka.

Glavne funkcionalnosti so:

(1)

zaznavanje določenega vlaka v koordinatnem sistemu, ki temelji na lokacijah Eurobalise (ETCS stopnje 2);

(2)

pretvorba informacij iz opreme za signalizacijo ob progi v standardno obliko za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu;

(3)

pošiljanje dovoljenj za vožnjo, skupaj z opisom proge in nalogi, za posamezen vlak.

Te funkcije se izvajajo v skladu s točko 4.2.3 b v preglednici A 1 v Dodatku A, njihova zmogljivost pa je v skladu s točko 4.2.3 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Glavno funkcionalnost podpirajo druge funkcije, na katere se nanašata tudi točki 4.2.3 a in 4.2.3 b v preglednici A 1 v Dodatku A, skupaj z dodatnimi specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju:

(1)

komuniciranje s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu. To vključuje:

(a)

prenos podatkov Eurobalise. Glej točki 4.2.5.2 (Komunikacija Eurobalise z vlakom za aplikacije ERTMS ) in 4.2.7.4 (Eurobalise/LEU);

(b)

prenos podatkov Euroloop. Glej točki 4.2.5.3 (Komunikacija Euroloop z vlakom za aplikacije ERTMS ) in 4.2.7.5 (Euroloop/LEU). Euroloop je relevanten le na stopnji 1, na kateri je neobvezen;

(c)

radijski prenos podatkov za radijsko posredovanje. Glej točke 4.2.5.1.2.1 (Vmesnik zračne reže GSM-R za aplikacijo ETCS ), 4.2.7.3.1.1 (GSM-R/ETCS ob progi) in 4.2.8 (Upravljanje ključev ). Radijsko posredovanje je relevantno le na stopnji 1, na kateri je neobvezno;

(d)

radijski prenos podatkov. Glej točke 4.2.5.1 (Vmesnik zračne reže RMR ), 4.2.7.3 (RMR/ETCS ob progi in RMR/ATO ob progi ) in 4.2.8 (Upravljanje ključev). Radijski prenos podatkov je relevanten le za ETCS stopnje 2;

(2)

pošiljanje informacij/nalogov opremi ETCS na vozilu, npr. informacij, povezanih z odpiranjem/zapiranjem zračnih loput, spuščanjem/dviganjem odjemnika toka, vklopom/izklopom glavnega stikala in prehodom z vlečnega sistema A na vlečni sistem B. Izvajanje te funkcionalnosti je neobvezno za opremo ob progi; lahko pa je obvezno na podlagi drugih veljavnih TSI ali nacionalnih pravil oziroma izvajanja ovrednotenja in ocene tveganja za zagotovitev varne integracije podsistemov;

(3)

upravljanje prehodov med področji, ki jih nadzorujejo različni radijski blokovni centri (RBCs – Radio Block Centres) (relevantno le za ETCS stopnje 2). Glej točki 4.2.7.1 (Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokovnimi centri (RBC)) in 4.2.7.2 (RBC/RBC).

4.2.4   Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

Ta osnovni parameter opisuje radijske komunikacijske funkcije. Te funkcije se izvajajo v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju.

4.2.4.1   Osnovna komunikacijska funkcija

4.2.4.1.1    Osnovna komunikacijska funkcija GSM-R

Splošne zahteve so določene v točki 4.2.4 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Poleg tega se upoštevajo naslednje specifikacije:

(1)

storitve ASCI; točka 4.2.4 b v preglednici A 1 v Dodatku A;

(2)

kartica SIM; točka 4.2.4 c v preglednici A 1 v Dodatku A;

(3)

naslavljanje, odvisno od lokacije; točka 4.2.4 e v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.1.2    Osnovna komunikacijska funkcija FRMCS

Splošne zahteve so določene v točki 4.2.4 l v preglednici A 1 v Dodatku A.

Poleg tega se upoštevajo naslednje specifikacije:

(1)

profil FRMCS; točka 4.2.4 n v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.2   Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

4.2.4.2.1    Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije GSM-R

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 g v preglednici A 1 v Dodatku A.

Poleg tega se upoštevajo naslednje specifikacije:

(1)

potrditev prednostnih pozivov; točka 4.2.4 h v preglednici A 1 v Dodatku A;

(2)

funkcionalno naslavljanje; točka 4.2.4 j v preglednici A 1 v Dodatku A;

(3)

prikaz funkcionalnih številk; točka 4.2.4 k v preglednici A 1 v Dodatku A;

(4)

signalizacija uporabnik–uporabnik (User-to-User); točka 4.2.4 d v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.2.2    Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije FRMCS

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 m v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 o v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.3   Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS in ATO

4.2.4.3.1    Sporočanje podatkov za ETCS

Del „podatkovna radijska komunikacija“ podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu lahko podpira vzpostavitev najmanj dveh hkratnih komunikacijskih sej z ETCS.

4.2.4.3.1.1   Sporočanje podatkov GSM-R za ETCS

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 g v preglednici A 1 v Dodatku A.

Ta funkcionalnost je obvezna le v primeru ETCS stopnje 2 ter aplikacij za radijsko posredovanje.

4.2.4.3.1.2   Sporočanje podatkov FRMCS za ETCS

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 m v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 o v preglednici A 1 v Dodatku A.

Ta funkcionalnost je obvezna v primeru aplikacij ETCS stopnje 2.

4.2.4.3.2    Sporočanje podatkov za ATO

4.2.4.3.2.1   Sporočanje podatkov GSM-R za ATO

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.3.2.2 Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 g v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.4.3.2.2   Sporočanje podatkov FRMCS za ATO

Splošne zahteve so opredeljene v točki 4.2.4 m v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.4 o v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5   Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO

Ta osnovni parameter določa zahteve glede zračne reže med podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi in podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter ga je treba upoštevati v povezavi z zahtevami za vmesnike med opremo ETCS, ATO in RMR, kot je določeno v točkah 4.2.6 (Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu) in 4.2.7 (Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije).

Ta osnovni parameter vključuje:

(1)

fizikalne, električne in elektromagnetne vrednosti, ki jih je treba upoštevati za varno delovanje;

(2)

komunikacijski protokol, ki ga je treba uporabiti;

(3)

razpoložljivost komunikacijskega kanala.

Specifikacije, ki se uporabijo, so navedene v nadaljevanju.

4.2.5.1   Vmesnik zračne reže RMR

4.2.5.1.1    Splošni vmesnik zračne reže RMR

4.2.5.1.1.1   Vmesnik zračne reže GSM-R

Vmesnik zračne reže izpolnjuje zahteve iz točk 4.2.5 a in 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

Opomba 1:

vmesniki za radijsko komunikacijo GSM-R delujejo v frekvenčnem pasu, določenem v točkah 4.2.5 a in 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

Opomba 2:

podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu so zaščiteni pred interferenčnimi motnjami, pri čemer so izpolnjene zahteve iz točke 4.2.4 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.1.1.2   Vmesnik zračne reže FRMCS

Vmesnik zračne reže izpolnjuje zahteve iz točke 4.2.5 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.1.2    Vmesnik zračne reže RMR za aplikacijo ETCS

4.2.5.1.2.1   Vmesnik zračne reže GSM-R za aplikacijo ETCS

Podatkovni komunikacijski protokoli so v skladu s točko 4.2.5 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

Kadar se izvaja radijsko posredovanje, se upoštevajo zahteve iz točke 4.2.5 c v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.1.2.2   Vmesnik zračne reže FRMCS za aplikacijo ETCS

Podatkovni komunikacijski protokoli so v skladu s točko 4.2.5 j v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.1.3    Vmesnik zračne reže RMR za aplikacijo ATO

4.2.5.1.3.1   Vmesnik zračne reže GSM-R za aplikacijo ATO

Uporablja se paketno komutirana komunikacija, podatkovni komunikacijski protokoli pa so v skladu z ustreznimi zahtevami iz točke 4.2.5 h v preglednici A 1 v Dodatku A.

Za aplikacijo ATO je dovoljena uporaba drugih brezžičnih komunikacijskih omrežij, ki jih na primer upravljajo operaterji javnih ali zasebnih mobilnih omrežij, vendar se šteje, da takšna uporaba ne spada na področje uporabe te TSI.

Uporaba teh omrežij ne sme ovirati govornih in podatkovnih komunikacij GSM-R.

4.2.5.1.3.2   Vmesnik zračne reže FRMCS za aplikacijo ATO

Podatkovni komunikacijski protokoli so v skladu s točko 4.2.5 i v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.2   Komunikacija Eurobalise z vlakom za aplikacije ERTMS

Vmesniki za komunikacijo Eurobalise so v skladu s točko 4.2.5 d v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.5.3   Komunikacija Euroloop z vlakom za aplikacije ERTMS

Vmesniki za komunikacijo Euroloop so v skladu s točko 4.2.5 e v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6   Notranji vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije na vozilu

Ta osnovni parameter je sestavljen iz naslednjih delov:

4.2.6.1   ETCS in zaščita vlaka razreda B

Če so na vozilu nameščene funkcije ETCS in funkcije razreda B za zaščito vlaka, se njihova integracija in prehodi med njimi upravljajo z eno od naslednjih naprav:

(1)

standardizirani vmesnik (STM), ali

(2)

nestandardizirani vmesnik, ali

(3)

razred B in razred A, integrirana v isto opremo (npr. t. i. bistandardi), ali

(4)

ni neposrednega vmesnika med obema vrstama opreme.

Kadar se integracija sistemov ETCS in sistemov razreda B ter prehodi med njimi upravljajo s standardiziranim vmesnikom (STM), ta izpolnjuje zahteve, kot so določene v točki 4.2.6 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

V točki 4.2.6 b v preglednici A 1 v Dodatku A je določen vmesnik K (ki nekaterim STM omogoča, da berejo informacije iz baliz razreda B prek antene ETCS na vozilu), v točki 4.2.6 c v preglednici A 1 v Dodatku A pa vmesnik G (zračna reža med anteno ETCS na vozilu in balizami razreda B).

Uvedba vmesnika K je neobvezna, če pa se uvede, mora biti v skladu s točko 4.2.6 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

Nadalje, če se vmesnik K uvede, mora biti funkcionalnost prenosnega kanala na vozilu zmožna delovati pri lastnostih iz točke 4.2.6 c v preglednici A 1 v Dodatku A.

Če se integracija ETCS in zaščite vlaka razreda B na vozilu ter prehodi med njima ne upravljajo s standardiziranimi vmesniki, določenimi v točki 4.2.6 a v preglednici A 1 v Dodatku A, uporabljena metoda ne uvede dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

4.2.6.2   Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in aplikacijami ETCS/ATO

4.2.6.2.1    Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in ETCS

4.2.6.2.1.1   Vmesnik med podatkovno komunikacijo GSM-R in ETCS

Zahteve za vmesnik med opremo GSM-R na vozilu in funkcionalnostjo ETCS na vozilu so določene v točki 4.2.6 d v preglednici A 1 v Dodatku A.

Kadar se izvaja radijsko posredovanje, se upoštevajo zahteve iz točke 4.2.6 e v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.2.1.2   Vmesnik med podatkovno komunikacijo FRMCS in ETCS

Zahteve za vmesnik med opremo FRMCS na vozilu in funkcionalnostjo ETCS na vozilu so določene v točki 4.2.6 g v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.2.2    Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in ATO

4.2.6.2.2.1   Vmesnik med podatkovno komunikacijo GSM-R in ATO

Zahteve za vmesnik med opremo GSM-R na vozilu in funkcionalnostjo ATO na vozilu so določene v točki 4.2.6 j v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.2.2.2   Vmesnik med podatkovno komunikacijo FRMCS in ATO

Zahteve za vmesnik med opremo FRMCS na vozilu in funkcionalnostjo ATO na vozilu so določene v točki 4.2.6 k v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.2.3    Vmesnik med glasovno aplikacijo FRMCS na vozilu in opremo FRMCS na vozilu

Zahteve za vmesnik med glasovno aplikacijo FRMCS na vozilu in opremo FRMCS na vozilu so določene v točki 4.2.6 l v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.3   Meritev poti in hitrosti

Ni posebnih zahtev za vmesnik za meritev poti in hitrosti.

4.2.6.4   Vmesnik med ATO in ETCS

Zahteve za vmesnik med funkcionalnostjo ATO na vozilu in funkcionalnostjo ETCS na vozilu so določene v točki 4.2.6 h v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.6.5   Dodatni notranji vmesniki CCS na vozilu

4.2.6.5.1    Komunikacijski sloji sestave omrežja CCS

Vmesnik med končnimi napravami (npr. ETCS na vozilu, ATO na vozilu in FRMCS na vozilu) in sestavo omrežja Ethernet (ECN) je v skladu s točko 4.2.6 i v preglednici A 1 v Dodatku A, razen če je določeno drugače. Ta vmesnik se uporablja samo na novorazvitih konstrukcijah vozil, za katere je potrebno prvo dovoljenje, kot je opredeljeno v členu 14(1), točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

4.2.7   Progovni interni vmesniki vodenja-upravljanja in signalizacije

Ta osnovni parameter je sestavljen iz petih delov.

4.2.7.1   Funkcionalni vmesnik med radijskimi blokovnimi centri (RBC)

Ta vmesnik opredeljuje podatke, ki se izmenjujejo med sosednjimi RBC, tako da je omogočeno varno gibanje vlaka z območja enega RBC na območje drugega RBC:

(1)

informacije iz „predajnega“ RBC v „prejemni“ RBC;

(2)

informacije iz „prejemnega“ RBC v „predajni“ RBC;

(3)

zahteve so določene v točki 4.2.7 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.2   RBC/RBC

To je tehnični vmesnik med dvema RBC. Zahteve so določene v točki 4.2.7 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.3   RMR/ETCS ob progi in RMR/ATO ob progi

4.2.7.3.1    RMR/ETCS ob progi

4.2.7.3.1.1   GSM-R/ETCS ob progi

Zahteve za vmesnik med opremo GSM-R in funkcionalnostjo ETCS ob progi so določene v točki 4.2.7 c v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.3.1.2   FRMCS/ETCS ob progi

Zahteve za vmesnik med opremo FRMCS in funkcionalnostjo ETCS ob progi so določene v točki 4.2.7 f v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.3.2    RMR/ATO ob progi

4.2.7.3.2.1   GSM-R/ATO ob progi

Zahteve za vmesnik med opremo GSM-R in funkcionalnostjo ATO ob progi so določene v točki 4.2.7 g v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.3.2.2   FRMCS/ATO ob progi

Zahteve za vmesnik med opremo FRMCS in funkcionalnostjo ATO ob progi so določene v točki 4.2.7 h v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.7.4   Eurobalise/LEU

To je vmesnik med komponentama Eurobalise in LEU. Zahteve so določene v točki 4.2.7 d v preglednici A 1 v Dodatku A.

Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, če sta Eurobalise in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej točko 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.7.5   Euroloop/LEU

To je vmesnik med komponentama Euroloop in LEU. Zahteve so določene v točki 4.2.7 e v preglednici A 1 v Dodatku A.

Ta vmesnik prispeva k temu osnovnemu parametru le, če sta Euroloop in LEU zagotovljena kot ločeni komponenti interoperabilnosti (glej točko 5.2.2, Združevanje komponent interoperabilnosti).

4.2.8   Upravljanje ključev

Ta osnovni parameter določa zahteve za upravljanje kriptografskih ključev, ki se uporabljajo za zaščito podatkov, ki se radijsko prenašajo.

Zahteve so določene v točki 4.2.8 a v preglednici A 1 v Dodatku A. V področje uporabe te TSI spadajo le zahteve, povezane z vmesniki opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo.

4.2.9   Upravljanje ETCS-ID

Ta osnovni parameter se nanaša na identitete ETCS (ETCS-ID) za opremo v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

Zahteve so določene v točki 4.2.9 a v Dodatku A.

4.2.10   Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi

Ta osnovni parameter določa zahteve za vmesnik med sistemi za zaznavanje vlaka ob progi in tirnimi vozili, ki so povezane s konstrukcijo in delovanjem vozila.

Zahteve za vmesnik, ki jih morajo upoštevati sistemi za zaznavanje vlaka, so določene v točki 4.2.10 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.11   Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

Ta osnovni parameter določa zahteve za vmesnik za elektromagnetno združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo za zaznavanje vlaka ob progi.

Zahteve za vmesnik, ki jih morajo upoštevati sistemi za zaznavanje vlaka, so določene v točki 4.2.11 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.12   ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih ETCS in ATO posredujeta strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v opremo na vozilu. Glej točko 4.2.12 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zajema:

(1)

ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

(2)

funkcije ETCS in ATO, ki naj bodo prikazane;

(3)

funkcije ETCS in ATO, ki se sprožijo z vnosom strojevodje.

4.2.13   RMR DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Ta osnovni parameter opisuje informacije, ki jih RMR posreduje strojevodji, ter informacije, ki jih strojevodja vnese v RMR na vozilu.

Zajema:

(1)

ergonomijo (vključno z vidljivostjo);

(2)

funkcije RMR, ki naj bodo prikazane;

(3)

odhodne informacije, povezane s klicem;

(4)

dohodne informacije, povezane s klicem.

4.2.13.1   GSM-R DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Za GSM-R glej točko 4.2.13 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.13.2   FRMCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

Za FRMCS glej točko 4.2.13 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.14   Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

Ta osnovni parameter opisuje izmenjavo podatkov med ETCS na vozilu in snemalno napravo na tirnem vozilu.

Glej točko 4.2.14 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.15   Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

Ta osnovni parameter opisuje:

(1)

značilnosti odsevajočih znakov za zagotavljanje pravilne vidnosti;

(2)

značilnosti interoperabilnih signalov;

(3)

namestitev interoperabilnih signalov za izpolnitev njihovega predvidenega operativnega namena.

Za (1) in (2) glej točko 4.2.15 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Za (3) glej točko 4.2.15 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

Poleg tega je treba pri namestitvi objektov za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi upoštevati vidno polje strojevodje in infrastrukturne zahteve.

4.2.16   Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS

Upoštevajo se okoljski pogoji iz dokumentov, navedenih v preglednici A 2 v Dodatku A k tej TSI.

Komponente interoperabilnosti in podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu upoštevajo zahteve za materiale iz Uredbe Komisije (EU) št. 1302/2014 (9) (TSI lokomotive in potniška tirna vozila) (npr. zahteve v zvezi s požarno zaščito).

4.2.17   Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema

Zaradi različnih možnih izvedb in stanja prehoda na popolnoma skladne podsisteme CCS se opravijo preverjanja, da se dokaže tehnična združljivost med podsistemi CCS na vozilu in podsistemi CCS ob progi. Zahteva po teh preverjanjih se obravnava kot ukrep za povečanje zaupanja v tehnično združljivost podsistemov CCS. Število teh preverjanj se bo predvidoma zmanjševalo, dokler ne bo doseženo načelo iz točke 6.1.2.1.

4.2.17.1   Združljivost sistema ETCS

Združljivost sistema ETCS (ETCS System Compatibility – ESC) se nanaša na evidentiranje tehnične združljivosti med deli sistema ETCS na vozilu in deli sistema ETCS ob progi v okviru podsistemov CCS na posameznem območju uporabe.

Vsak tip ESC opredeljuje nabor preverjanj ESC (npr. preverjanje dokumentov, laboratorijski preizkus ali preizkus na progi ...), ki se uporablja za odsek ali skupino odsekov na območju uporabe. Za čezmejno infrastrukturo in različne nacionalne infrastrukture je mogoče uporabiti isti tip ESC.

Rezultati preverjanj ESC za enoto na vozilu na ravni komponente interoperabilnosti ali podsistema, vključno z ugotovitvami in pogoji, ki izhajajo iz teh preverjanj, se evidentirajo v poročilu o preverjanju ESC.

„Reprezentativna konfiguracija“ pomeni konfiguracijo, na podlagi katere se lahko dosežejo rezultati preizkusov, veljavni za različne konfiguracije iste certificirane komponente interoperabilnosti ETCS na vozilu ali certificiranega podsistema na vozilu. Ti rezultati so enakovredni tudi za različne konfiguracije certificiranega podsistema ETCS ob progi.

Pri preverjanjih ESC na ravni komponente interoperabilnosti ETCS na vozilu je treba upoštevati naslednje:

(1)

v izjavi o ESC za komponento interoperabilnosti so evidentirani rezultati ESC za komponento interoperabilnosti ETCS na vozilu na podlagi tipov ESC, ki so veljavni ne glede na posebno konfiguracijo komponente interoperabilnosti ETCS na vozilu. Ta dokument pripravi dobavitelj komponente na vozilu. Uporabi se predloga iz Dodatka C.2 ali C.6;

(2)

izjava o ESC za komponento interoperabilnosti vsebuje povzetek ugotovitev in pogojev iz poročil o preverjanjih ESC v zvezi z rezultati uspešno opravljenih preverjanj ESC (opredeljenimi v enem ali več tipih ESC), ki so veljavni ne glede na posebne konfiguracijske parametre komponente interoperabilnosti na vozilu in jih je zato mogoče uporabiti na vsaki ustrezni posebni ravni podsistema CCS na vozilu;

(3)

izjava o ESC za komponento interoperabilnosti vključuje seznam opravljenih preverjanj ESC za tipe ESC;

(4)

izjava o ESC za komponento interoperabilnosti vključuje sklic na poročilo o oceni priglašenega organa v skladu s točko 6.2.4.3 (Preverjanje združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema za komponento interoperabilnosti).

ESC posameznega podsistema CCS na vozilu v zvezi z enim ali več tipi ESC je navedena v izjavi o ESC. Uporabi se predloga iz Dodatka C.1 ali C.5.

Na ravni podsistema izjava o ESC vsebuje tudi povzetek poročila o preverjanju ESC in dokazuje, da so bila opravljena zahtevana preverjanja ESC (za vsak tip ESC, vključen v izjavo), objavljena v tehničnem dokumentu Agencije o ESC/RSC, poleg že predloženih izjav o ESC za komponento interoperabilnosti.

Izjava o ESC vključuje tudi popoln seznam izjav o ESC za komponento interoperabilnosti, ki se upoštevajo pri oceni (če obstaja), pogoje (če obstajajo) v zvezi z različnimi tipi ESC in poročilo o oceni priglašenega organa v skladu s točko 6.3.3.1 (Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema).

4.2.17.2   Zahteve za združljivost sistema ETCS

Upravljavec infrastrukture je odgovoren za opredelitev tipov ESC. Vsi odseki omrežja Unije, za katere se zahteva isti nabor preverjanj za dokazovanje ESC, imajo isti tip ESC.

Seznam tipov ESC objavi in vzdržuje Agencija Evropske unije za železnice v tehničnem dokumentu ESC/RSC Technical Document, TD/011REC1028. Glej točko 4.2.17 a v preglednici A 1 v Dodatku A. Agencija oceni preverjanja, razen če jih oceni priglašeni organ, kot se zahteva v vrstici 10 preglednice 6.3. Agencija oceno opravi v dveh mesecih od njenega prejema, razen če se Agencija in upravljavec infrastrukture dogovorita za daljše obdobje, ki pa skupaj ne sme biti daljše od štirih mesecev. Tehnični dokument se posodobi v desetih delovnih dneh po pozitivni oceni.

Tipi ESC se uporabljajo le, če so v zgoraj navedenem tehničnem dokumentu Agencije objavljeni s statusom „veljaven“.

Upravljavci infrastrukture ob podpori dobaviteljev ETCS za njihovo omrežje predložijo Agenciji opredelitev potrebnih preverjanj za vsak tip ESC na njihovem omrežju. Vključiti je treba vsaj naslednje informacije:

(1)

opredelitev vsakega preverjanja, ki ga je treba opraviti;

(2)

merila za opredelitev vsakega preverjanja kot uspešno opravljenega;

(3)

ali se preverjanje zahteva le za vlake, združljive z določeno funkcionalnostjo M_VERSION in določeno izdajo TSI;

(4)

ali je treba preverjanja opraviti v laboratorijih ali na progi. V primeru proge se navede, ali se zahteva določena lokacija;

(5)

kontaktni podatki za zahtevo po izvedbi posameznega preverjanja;

(6)

opis reprezentativne konfiguracije preverjanja, kadar zadevni upravljavec infrastrukture določi, da ga je treba opraviti v laboratoriju;

(7)

predlog prehodnega obdobja med novo različico opredelitve tipov ESC in predhodno različico ali nacionalnim postopkom. Navede se tudi veljavnost prejšnjih tipov ESC. O končnem prehodnem obdobju se je treba dogovoriti z Agencijo. Če se dogovor ne doseže, prehodno obdobje traja šest mesecev.

Upravljavci infrastrukture razvrstijo proge z ETCS glede na tipe ESC, tipe pa registrirajo v registru železniške infrastrukture (RINF). Če opredelitev ESC za obstoječe proge, opremljene z ETCS, ni objavljena v tehničnem dokumentu ESC/RSC ali je ne prejme Agencija, se šteje, da za zadevne proge niso potrebna preverjanja ESC.

Upravljavec infrastrukture zagotovi potrebna sredstva, laboratorij ali dostop do infrastrukture za izvajanje preverjanj, kot zahteva člen 6 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

Upravljavci infrastrukture predložijo Agenciji morebitne spremembe navedenih preverjanj za njihovo omrežje.

Tipi ESC so veljavni za nedoločen čas, razen če jih upravljavec infrastrukture spremeni ali umakne. V primeru sprememb se upoštevajo določbe iz točke 7.2.3.4 (Učinek na tehnično združljivost med deli podsistemov CCS na vozilu in ob progi). Če je treba napravo na vozilu ponovno preveriti, je treba opraviti le nova/posodobljena preverjanja ESC, pri čemer se upošteva načelo, da preverjanja, ki so bila že uspešno opravljena, ostanejo veljavna, če vozilo ni spremenjeno.

Ko Agencija v tehničnem dokumentu ESC/RSC Technical Document, TD/011REC1028, objavi ali posodobi preverjanja ESC, se ustrezni obstoječi nacionalni predpisi za preizkušanje združljivosti ETCS razveljavijo, za dokazovanje tehnične združljivosti podsistemov pa se izvedejo samo preverjanja ESC. Upravljavec infrastrukture navede enakovrednost ESC (ni enakovredna, delno enakovredna ali v celoti enakovredna) s prejšnjim nacionalnim postopkom, če obstaja. V takem primeru se lahko za komponento interoperabilnosti ali podsisteme, pri katerih je bila dokazana tehnična združljivost s prejšnjim nacionalnim postopkom, ti dokazi ponovno uporabijo za dokazovanje skladnosti z enakovrednim delom nove ESC, ne da bi bilo treba ponovno izvesti postopke za dokazovanje. Če ESC ni v celoti enakovredna, upravljavec infrastrukture navede prehodno obdobje, kot je navedeno v točki 7.

Subjekt, odgovoren za dokazovanje ESC, opredeli reprezentativno konfiguracijo podsistema ETCS na vozilu.

Izjavo o ESC pripravi subjekt, ki vloži vlogo za dokazovanje ESC.

Subjekt, ki vloži vlogo za dokazovanje ESC, poskrbi, da poročilo o preverjanju ESC za komponento interoperabilnosti ali podsistem oceni priglašeni organ v skladu s točko 6.2.4.3 (Preverjanje združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema za komponento interoperabilnosti) ali 6.3.3.1 (Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema).

Če poročilo o preverjanju ali izjava o ESC za komponento interoperabilnosti, na katero se sklicuje izjava o ESC, vsebuje pogoje, se evidentirajo vsi pogoji, ki odražajo status, in če je tako dogovorjeno, način, kako jih upravlja zadevna stran (npr. prevoznik v železniškem prometu, ki je pripravljen dokazati združljivost s potjo), pri čemer se ta odgovornost evidentira v izjavi o ESC.

4.2.17.3   Združljivost radijskega sistema

Združljivost radijskega sistema (Radio System Compatibility – RSC) se nanaša na evidentiranje tehnične združljivosti med deli za glasovno ali podatkovno radijsko komunikacijo na vozilu in deli RMR ob progi v okviru podsistemov CCS na posameznem območju uporabe.

Vsak tip RSC opredeljuje nabor preverjanj RSC (npr. preverjanje dokumentov, laboratorijski preizkus ali preizkus na progi), ki se uporablja za odsek ali skupino odsekov na območju uporabe. Za čezmejno infrastrukturo in različne nacionalne infrastrukture je mogoče uporabiti isti tip RSC.

Rezultati preverjanj RSC za del za glasovno ali podatkovno radijsko komunikacijo na vozilu na ravni komponente interoperabilnosti ali podsistema, vključno z ugotovitvami in pogoji, ki izhajajo iz teh preverjanj, se evidentirajo v poročilu o preverjanju RSC.

Reprezentativna konfiguracija pomeni konfiguracijo, na podlagi katere se lahko dosežejo rezultati preizkusov, veljavni za različne konfiguracije iste certificirane komponente interoperabilnosti ali certificiranega podsistema na vozilu. Ti rezultati so enakovredni tudi za različne konfiguracije certificiranega podsistema RMR ob progi.

Pri preverjanjih RSC na ravni komponente interoperabilnosti je treba upoštevati naslednje:

(1)

v izjavi o RSC za komponento interoperabilnosti so evidentirani rezultati RSC za komponento interoperabilnosti (npr. kabinski radijski sistem ali EDOR) na podlagi tipov RSC, ki so veljavni ne glede na posebno konfiguracijo komponent interoperabilnosti. Ta dokument pripravi dobavitelj. Uporabi se predloga iz Dodatka C.4 ali C.6;

(2)

izjava o RSC za komponento interoperabilnosti vsebuje povzetek ugotovitev in pogojev iz poročil o preverjanjih RSC v zvezi z rezultati uspešno opravljenih preverjanj RSC (opredeljenimi v enem ali več tipih RSC), ki so veljavni ne glede na posebne konfiguracijske parametre komponente interoperabilnosti na vozilu in jih je zato mogoče uporabiti na vsaki ustrezni ravni podsistema CCS na vozilu;

(3)

izjava o RSC za komponento interoperabilnosti vključuje seznam opravljenih preverjanj RSC za tipe RSC;

(4)

izjava RSC za komponento interoperabilnosti vključuje sklic na poročilo o oceni priglašenega organa v skladu s točko 6.2.4.3 (Preverjanje združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema za komponento interoperabilnosti).

RSC posameznega podsistema CCS na vozilu v zvezi z enim ali več tipi RSC je navedena v izjavi o RSC. Uporabi se predloga iz Dodatka C.3 ali C.5.

Na ravni podsistema izjava o RSC vsebuje tudi povzetek poročila o preverjanju in dokazuje, da so bila opravljena zahtevana preverjanja RSC (za vsak tip RSC, vključen v izjavo), objavljena v tehničnem dokumentu Agencije o ESC/RSC, poleg že predloženih izjav o RSC za komponento interoperabilnosti.

Izjava o RSC vključuje tudi popoln seznam izjav o RSC za komponento interoperabilnosti, ki se upoštevajo pri oceni (če obstaja), pogoje (če obstajajo) v zvezi z različnimi tipi RSC in poročilo o oceni priglašenega organa v skladu s točko 6.3.3.1 (Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema).

4.2.17.4   Zahteve za združljivost radijskega sistema

Upravljavec infrastrukture je odgovoren za opredelitev tipov RSC. Vsi odseki omrežja Unije, za katere se zahteva isti nabor preverjanj za dokazovanje RSC, imajo isti tip RSC.

Seznam tipov RSC objavi in vzdržuje Agencija Evropske unije za železnice v tehničnem dokumentu ESC/RSC Technical Document, TD/011REC1028. Glej točko 4.2.17 a v preglednici A 1 v Dodatku A. Agencija oceni preverjanja, razen če jih oceni priglašeni organ, kot se zahteva v vrstici 10 preglednice 6.3. Agencija oceno opravi v dveh mesecih od njenega prejema, razen če se Agencija in upravljavec infrastrukture dogovorita za daljše obdobje, ki pa skupaj ne sme biti daljše od štirih mesecev. Tehnični dokument se posodobi v desetih delovnih dneh po pozitivni oceni.

Tipi RSC se uporabljajo le, če so v zgoraj navedenem tehničnem dokumentu Agencije objavljeni s statusom „veljaven“.

Upravljavci infrastrukture ob podpori dobaviteljev RMR za njihovo omrežje predložijo Agenciji opredelitev potrebnih preverjanj za vsak tip RSC na njihovem omrežju. Vključiti je treba vsaj naslednje informacije:

(1)

opredelitev vsakega preverjanja, ki ga je treba opraviti;

(2)

merila za opredelitev vsakega preverjanja kot uspešno opravljenega;

(3)

ali se preverjanje zahteva le za vlake, opremljene z določeno osnovno konfiguracijo RMR GSM-R/FRMCS in skladne z določeno izdajo TSI;

(4)

ali je treba preverjanja opraviti v laboratorijih ali na progi. V primeru proge se navede, ali se zahteva določena lokacija;

(5)

kontaktni podatki za zahtevo po izvedbi posameznega preverjanja;

(6)

opis reprezentativne konfiguracije preverjanja, kadar zadevni upravljavec infrastrukture določi, da ga je treba opraviti v laboratoriju;

(7)

predlog prehodnega obdobja med novo različico opredelitve tipov RSC in predhodno različico ali nacionalnim postopkom. Navede se tudi veljavnost prejšnjih tipov RSC. O končnem prehodnem obdobju se je treba dogovoriti z Agencijo. Če se dogovor ne doseže, prehodno obdobje traja šest mesecev.

Upravljavci infrastrukture razvrstijo svoje proge v skladu s tipi RSC za glasovno komunikacijo, po potrebi pa tudi za podatke ETCS. Ta razvrstitev tipov RSC se registrira v registru RINF. Če opredelitev RSC za obstoječe proge, opremljene z RMR GSM-R, ni objavljena v tehničnem dokumentu ESC/RSC ali je ne prejme Agencija, se šteje, da za zadevne proge niso potrebna preverjanja RSC.

Upravljavec infrastrukture zagotovi potrebna sredstva, laboratorij ali dostop do infrastrukture za izvajanje preverjanj, kot zahteva člen 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545.

Upravljavci infrastrukture predložijo Agenciji morebitne spremembe navedenih preverjanj za njihovo omrežje.

Tipi RSC so veljavni za nedoločen čas, razen če jih upravljavec infrastrukture spremeni ali umakne. V primeru sprememb se upoštevajo določbe iz točke 7.2.3.4 (Učinek na tehnično združljivost med deli podsistemov CCS na vozilu in ob progi). Če je treba napravo na vozilu ponovno preveriti, je treba opraviti le nova/posodobljena preverjanja RSC, pri čemer se upošteva načelo, da preverjanja, ki so bila že uspešno opravljena, ostanejo veljavna, če vozilo ni spremenjeno.

Ko Agencija v tehničnem dokumentu ESC/RSC Technical Document, TD/011REC1028, objavi ali posodobi preverjanja RSC, se ustrezni obstoječi nacionalni predpisi za preizkušanje združljivosti radijskega sistema razveljavijo, za dokazovanje tehnične združljivosti podsistemov pa se izvedejo samo preverjanja RSC. Upravljavec infrastrukture navede enakovrednost RSC (ni enakovredna, delno enakovredna ali v celoti enakovredna) s prejšnjim nacionalnim postopkom, če obstaja. V takem primeru se lahko za komponento interoperabilnosti ali podsisteme, pri katerih je bila dokazana tehnična združljivost s prejšnjim nacionalnim postopkom, ti dokazi ponovno uporabijo za dokazovanje RSC, ne da bi bilo treba ponovno opraviti preizkuse.

Subjekt, odgovoren za dokazovanje RSC, opredeli reprezentativno konfiguracijo radijskega podsistema na vozilu.

Izjavo o RSC pripravi subjekt, ki vloži vlogo za dokazovanje RSC.

Subjekt, ki vloži vlogo za dokazovanje RSC, poskrbi, da poročilo o preverjanju za komponento interoperabilnosti ali podsistem oceni priglašeni organ v skladu s točko 6.2.4.3 (Preverjanje združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema za komponento interoperabilnosti ) ali 6.3.3.1 (Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema).

Če poročilo o preverjanju ali izjava o RSC za komponento interoperabilnosti, na katero se sklicuje izjava o RSC, vsebuje pogoje, se evidentirajo vsi pogoji, ki odražajo status, in če je tako dogovorjeno, način, kako jih upravlja zadevna stran (npr. prevoznik v železniškem prometu, ki je pripravljen dokazati združljivost s potjo), pri čemer se ta odgovornost evidentira v izjavi o RSC.

4.2.18   Funkcionalnost ATO na vozilu

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ATO na vozilu, ki je potrebna za upravljanje vlaka do stopnje avtomatizacije 2, pri čemer ETCS zagotavlja funkcionalnost avtomatske zaščite vlakov, da se omogoči navedena funkcionalnost ATO. Poleg funkcij, ki se zahtevajo v točki 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu), se funkcije izvajajo v skladu s točko 4.2.18 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Funkcionalnost ATO je podprta z dodatnimi specifikacijami, navedenimi v nadaljevanju:

(1)

komuniciranje s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi za radijski prenos podatkov. Glej točki 4.2.5.1 (Vmesnik zračne reže RMR) in 4.2.6.2 (Vmesnik med podatkovno komunikacijo RMR in aplikacijami ETCS/ATO);

(2)

komuniciranje s strojevodjo. Glej točki 4.2.2 e in 4.2.12 a v preglednici A 1 v Dodatku A (ETCS DMI);

(3)

posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od tirnih vozil. Glej točko 4.2.18 c v preglednici A 1 v Dodatku A;

(4)

posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od ETCS na vozilu. Glej točko 4.2.18 d v preglednici A 1 v Dodatku A.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.18 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.19   Funkcionalnost ATO ob progi

Ta osnovni parameter opisuje funkcionalnost ATO ob progi, ki je potrebna za upravljanje vlaka do stopnje avtomatizacije 2, pri čemer ETCS zagotavlja funkcionalnost avtomatske zaščite vlakov, da se to omogoči.

Poleg funkcij, ki se zahtevajo v točki 4.2.3 (Funkcionalnost ETCS ob progi), se funkcije izvajajo v skladu s točko 4.2.19 a v preglednici A 1 v Dodatku A.

Funkcionalnost ATO je podprta z dodatnimi specifikacijami za komunikacijo s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu na podlagi radijskega prenosa podatkov. Glej Dodatek A ter točki 4.2.5.1 (Vmesnik zračne reže RMR) in 4.2.7.3 (RMR/ETCS ob progi in RMR/ATO ob progi.

Zahteve za preizkuse so določene v točki 4.2.19 b v preglednici A 1 v Dodatku A.

4.2.20   Tehnična dokumentacija za vzdrževanje

Ta osnovni parameter opisuje potrebne zahteve v zvezi s tehnično dokumentacijo za vzdrževanje, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci opreme in vložnik vloge za verifikacijo podsistemov.

4.2.20.1   Odgovornost proizvajalca opreme

Proizvajalec opreme, ki je vgrajena v podsistem, navede:

(1)

vse zahteve in postopke za vzdrževanje (vključno s spremljanjem stanja opreme, diagnozo dogodkov, preizkusnimi metodami in orodji ter tudi zahtevano strokovno usposobljenostjo), potrebne za doseganje bistvenih zahtev in vrednosti, navedenih v obveznih zahtevah te TSI, med celotno življenjsko dobo opreme (prevoz in skladiščenje pred namestitvijo, normalno obratovanje, okvare in njihovi učinki, popravila, preverjanje in vzdrževanje, izločitev iz obratovanja itd.). Za več podrobnosti o popravkih napak glej točki 6.5 (Upravljanje napak) in 7.2.10 (Vzdrževanje specifikacij (popravki napak));

(2)

vse zahteve in postopke (preizkusne metode in orodja, zahtevana strokovna usposobljenost in ocena učinka posodobljene komponente interoperabilnosti na podsistem), potrebne za uporabo posodobljenih komponent interoperabilnosti zaradi popravkov napak v specifikacijah med celotno življenjsko dobo opreme (vzdrževanje specifikacij). To vključuje opredelitev potrebnih postopkov za posodobitve odobrenih sistemskih modulov in postopkov v vseh fazah življenjskega cikla v primeru popravkov napak v skladu s členom 9 te uredbe, ki se uporabljajo za podsisteme;

(3)

vsa tveganja za zdravje in varnost, ki lahko zadevajo javnost in osebje, odgovorno za vzdrževanje;

(4)

pogoje za osnovno vzdrževanje na progi, tj. opredelitev enot, ki se lahko zamenjajo na progi (LRU – Line Replaceable Units), opredelitev odobrenih združljivih različic strojne in programske opreme, postopke zamenjave okvarjenih enot LRU ter pogoje za skladiščenje enot LRU in za popravilo okvarjenih enot LRU;

(5)

preverjanja, ki so potrebna, če je oprema podvržena izjemnim obremenitvam (npr. neugodne okoljske razmere ali neobičajni sunki);

(6)

preverjanja, ki jih je treba izvajati ob vzdrževanju opreme, ki ni del opreme za vodenje-upravljanje in signalizacijo in ki vpliva na podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija (npr. spreminjanje premera koles).

4.2.20.2   Odgovornost vložnika vloge za verifikacijo podsistemov

Vložnik:

(1)

zagotovi, da so za vse komponente znotraj področja uporabe te TSI, ne glede na to, ali so to komponente interoperabilnosti ali ne, opredeljene zahteve glede vzdrževanja, opisane v točki 4.2.20.1 (Odgovornost proizvajalca opreme);

(2)

izpolni zgornje zahteve iz točke 4.2.20.1, pri čemer upošteva tveganja zaradi medsebojnega delovanja različnih komponent podsistema in vmesnikov za povezavo z drugimi podsistemi;

(3)

opredeli postopke za uvedbo posodobljenih komponent interoperabilnosti zaradi popravkov napak v specifikacijah (vzdrževanje specifikacij) v skladu z ustrezno dokumentacijo komponente interoperabilnosti, kadar je to ustrezno. Vložnik vloge zagotovi sistem za upravljanje konfiguracije za opredelitev vpliva na podsistem. Zagotovi tudi razpoložljivost dokumentacije v zvezi z različico komponent interoperabilnosti, vključenih v njegove podsisteme.

4.2.20.3   Identifikator sistema

Funkcionalnost ERTMS (ETCS, RMR, ATO) komponente interoperabilnosti ali podsistema se opiše z „identifikatorjem sistema“, ki je shema oštevilčevanja za opredelitev različice sistema ter razlikovanje med funkcionalnim identifikatorjem in identifikatorjem realizacije. „Funkcionalni identifikator“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije, ki predstavljajo referenco funkcionalnosti za CCS, ki se izvaja v podsistemu CCS ali komponenti interoperabilnosti. „Identifikator realizacije“ je del identifikatorja sistema in pomeni številko ali številke, opredeljene na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije s strani dobavitelja, ki označujejo specifično konfiguracijo podsistema CCS ali komponente interoperabilnosti (npr. strojna in programska oprema). „Identifikator sistema“, „funkcionalni identifikator“ in „identifikator realizacije“ opredeli posamezni dobavitelj.

4.3   Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike z drugimi podsistemi

4.3.1   Vmesnik s podsistemom vodenje in upravljanje prometa

Vmesnik s TSI vodenje in upravljanje prometa

Sklic na TSI CCS

 

Sklic na TSI vodenje in upravljanje prometa (10)

 

Parameter

Točka

Parameter

Točka

Operativna pravila

Seznam harmoniziranih besedilnih navedb in sporočil, prikazanih na vmesniku med strojevodjo in strojem ETCS

4.4

Dodatek E

Priročnik za strojevodjo

Operativna pravila

Informacije o projektiranju ERTMS ob progi, pomembne za obratovanje

4.2.1.2.1

4.4

Dodatek D3

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Zahteve glede opazovanja signalov in progovnih znamenj

4.2.2.8

Zavorna zmogljivost in zavorne značilnosti vlaka

4.2.2

Zaviranje vlaka

4.2.2.6

Uporaba opreme za posipanje s peskom

Mazanje sledilnega venca na vozilu

Uporaba kompozitnih zavornjakov

4.2.10

Priročnik za strojevodjo

4.2.1.2.1

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

4.2.14

Snemanje podatkov

4.2.3.5

ETCS DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

4.2.12

Oblika številke vlaka

4.2.3.2.1

RMR DMI (vmesnik med strojevodjo in strojem)

4.2.13

Oblika številke vlaka

4.2.3.2.1

Upravljanje ključev

4.2.8

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7

Preverjanja združljivosti s potjo pred uporabo dovoljenih vozil

4.9

Parametri združljivosti vozil in vlakov na predvideni poti obratovanja

Dodatek D1

4.3.2   Vmesnik s podsistemom tirna vozila

Vmesnik s TSI tirna vozila

Sklic na TSI CCS

Sklic na TSI tirna vozila

Parameter

Točka

Parameter

 

Točka

Združljivost s sistemi za zaznavanje vlaka ob progi: konstrukcija vozila

4.2.10

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na tirnih tokokrogih

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.3.1.1

TSI za tovorne vagone (11)

4.2.3.2

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na števcih osi

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.3.1.2

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Značilnosti tirnih vozil, združljive s kabelskimi zankami

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.3.1.3

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Elektromagnetna združljivost med tirnimi vozili in opremo za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi t

4.2.11

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na tirnih tokokrogih

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.3.1.1

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Značilnosti tirnih vozil, združljive s sistemi za zaznavanje vlaka, ki temeljijo na števcih osi

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.3.1.2

TSI za tovorne vagone

4.2.3.3

Zavorna zmogljivost in zavorne značilnosti vlaka

4.2.2

4.2.18

Zavorna zmogljivost

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

Zaviranje v sili

4.2.4.5.2

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

Delovno zaviranje

4.2.4.5.3

TSI za tovorne vagone

4.2.4.1.2

Položaj anten za vodenje-upravljanje in signalizacijo na vozilu

4.2.2

Kinematični profil

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Izolacija funkcionalnosti ETCS na vozilu

4.2.2

Operativna pravila

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.12.3

TSI za tovorne vagone

je ni

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Zunanja vidljivost

Čelne luči

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.7.1.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Zunanje vidno polje strojevodje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

Vidno polje

4.2.9.1.3.1

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

Vetrobransko steklo

4.2.9.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Vmesnik za snemanje podatkov za regulativne namene

4.2.14

Snemalna naprava

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.6

TSI za tovorne vagone

je ni

ETCS na vozilu: posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od tirnih vozil

4.2.2

Odseki ločevanja

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.8.2.9.8

TSI za tovorne vagone

je ni

Ukaz za dinamično zaviranje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.4.4

TSI za tovorne vagone

je ni

Magnetna tirna zavora

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.8.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Tirna zavora na vrtinčne tokove

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.8.3

TSI za tovorne vagone

je ni

Največja moč in tok iz voznega voda

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.8.2.4

TSI za tovorne vagone

je ni

Odpiranje vrat

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.5.5.6

TSI za tovorne vagone

je ni

Zahteve za zmogljivost

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.8.1.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Nadzor dima

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.10.4.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Funkcija radijskega daljinskega upravljanja za premikalno osebje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.3.6

TSI za tovorne vagone

je ni

Strojevodski pult – ergonomija

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.1.6

TSI za tovorne vagone

je ni

Zahteve za upravljanje načinov ETCS: način mirovanja

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.3.7.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Zahteve za upravljanje načinov ETCS: pasivno premikanje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.3.7.2

TSI za tovorne vagone

je ni

Zahteve za upravljanje načinov ETCS: nevodilen

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.3.7.3

TSI za tovorne vagone

je ni

Tip zavornega sistema

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.3

TSI za tovorne vagone

je ni

Status vleke

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.9.3.8

TSI za tovorne vagone

je ni

Dinamično vozno vedenje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.3.4.2

TSI za tovorne vagone

je ni

ATO na vozilu: posredovanje informacij/nalogov in sprejemanje informacij o stanju od tirnih vozil

4.2.18

Zahteve za vmesnike s sistemom za avtomatizirano obratovanje vlakov na vozilu

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.13

TSI za tovorne vagone

je ni

Ukaz za zaviranje v sili

4.2.2

Ukaz za zaviranje v sili

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.4.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Konstrukcija opreme, ki se uporablja v podsistemih CCS

4.2.16

Zahteve glede materiala

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.10.2.1

TSI za tovorne vagone

je ni

Ukaz za delovno zaviranje

4.2.2

Ukaz za delovno zaviranje

TSI lokomotive in potniška tirna vozila

4.2.4.4.2

TSI za tovorne vagone

je ni

4.3.3   Vmesniki s podsistemom infrastruktura

Vmesnik s TSI infrastruktura

Sklic na TSI CCS

 

Sklic na TSI infrastruktura

 

Parameter

Točka

Parameter

 

Točka

Komunikacija Eurobalise (prostor za namestitev)

4.2.5.2

Svetli profil

INF TSI (12)

4.2.3.1

Komunikacija Euroloop (prostor za namestitev)

4.2.5.3

Svetli profil

INF TSI

4.2.3.1

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi

4.2.15

Svetli profil

INF TSI

4.2.3.1

4.3.4   Vmesniki s podsistemom energija

Vmesnik s TSI energija

Sklic na TSI CCS

 

Sklic na TSI energija

 

Parameter

Točka

Parameter

 

Točka

Ukazi za opremo tirnih vozil

4.2.2

4.2.3

Odseki ločevanja faz

Odseki ločevanja sistemov

ENE TSI (13)

4.2.15

4.2.16

4.4   Operativna pravila

Pravila za izvajanje železniških prevoznih storitev z ETCS, ATO in RMR so določena v TSI vodenje in upravljanje prometa.

Harmonizirane besedilne navedbe in sporočila, prikazana na vmesniku med strojevodjo in strojem ETCS, so navedeni v Dodatku E.

4.5   Pravila glede vzdrževanja

Pravila glede vzdrževanja podsistemov, ki jih zajema ta TSI, zagotavljajo, da se vrednosti, navedene v osnovnih parametrih iz poglavja 4, ohranjajo v okviru mejnih vrednosti v celotni življenjski dobi podsistemov. Med preventivnim ali korektivnim vzdrževanjem pa se lahko zgodi, da podsistem ne more dosegati vrednosti, navedenih v osnovnih parametrih; pravila glede vzdrževanja morajo zagotoviti, da varnost med temi dejavnostmi ni ogrožena.

Subjekt, ki je odgovoren za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija, določi pravila glede vzdrževanja, da doseže zgoraj navedene cilje. Kot pomoč pri pripravi teh pravil se uporabijo zahteve iz točke 4.2.20 (Tehnična dokumentacija za vzdrževanje).

4.6   Strokovna usposobljenost

Proizvajalci opreme in podsistemov zagotovijo informacije, ki zadoščajo za opredelitev strokovne usposobljenosti, potrebne za nameščanje, končni pregled in vzdrževanje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija. Glej točko 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

4.7   Zdravstveni in varnostni pogoji

Poskrbeti je treba za zagotovitev zdravja in varnosti osebja, odgovornega za vzdrževanje in obratovanje, v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, ki je skladna z zakonodajo Unije.

Proizvajalci navedejo tveganja za zdravje in varnost, ki izhajajo iz uporabe in vzdrževanja njihove opreme in podsistemov. Glej točki 4.4 (Operativna pravila) in 4.5 (Pravila glede vzdrževanja).

4.8   Registri

Podatki, ki se zagotavljajo za registre iz členov 48 in 49 Direktive (EU) 2016/797, so podatki, navedeni v Izvedbenem sklepu Komisije 2011/665/EU (14) in Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/777 (15).

4.9   Preverjanja združljivosti s potjo pred uporabo dovoljenih vozil

Parametri podsistema CCS na vozilu, ki jih mora prevoznik v železniškem prometu uporabiti za preverjanje združljivosti s potjo, so opisani v Dodatku D1 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/773.

5.   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1   Opredelitev

V skladu s členom 2(7) Direktive (EU) 2016/797 komponente interoperabilnosti „pomeni vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerih je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost železniškega sistema, vključno z opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi“.

5.2   Seznam komponent interoperabilnosti

5.2.1   Osnovne komponente interoperabilnosti

Osnovne komponente interoperabilnosti v podsistemih vodenje-upravljanje in signalizacija so opredeljene v:

(1)

preglednici 5.1 za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu;

(2)

preglednici 5.2 za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

5.2.2   Združevanje komponent interoperabilnosti

5.2.2.1

Funkcije osnovnih komponent interoperabilnosti se lahko združijo v skupino. Ta skupina se potem opredeli na podlagi navedenih funkcij in na podlagi njenih preostalih zunanjih vmesnikov. Tako oblikovana skupina se šteje za komponento interoperabilnosti.

Skladnosti notranjih vmesnikov skupine komponent interoperabilnosti z osnovnimi parametri iz poglavja 4 ni treba preveriti. Skladnost zunanjih vmesnikov skupine komponent interoperabilnosti je treba preveriti, da se dokaže skladnost z osnovnimi parametri v zvezi z zahtevami za te zunanje vmesnike.

5.2.2.2

Kadar so komponente interoperabilnosti združene v skupino, mora biti mogoče združene funkcije in njihovo naslavljanje konfigurirati tako, da se lahko združene funkcije ATO, ETCS in radijskih komponent interoperabilnosti med življenjskim ciklom podsistema CCS nadomestijo z zunanjimi ATO, ETCS ali radijskimi komponentami interoperabilnosti. Zato se v komunikacijskih slojih sestave omrežja CCS iz točke 4.2.6 i v preglednici A 1 v Dodatku A zagotovi zunanja dostopnost naslednjih vmesnikov v skupini komponent interoperabilnosti:

(1)

vmesnik med ATO na vozilu in ETCS na vozilu, kot je določen v točki 4.2.6 h v preglednici A 1 v Dodatku A;

(2)

vmesnik med ATO na vozilu in radijskim sistemom GSM-R za prenos podatkov na vozilu, kot je določen v točki 4.2.6 j v preglednici A 1 v Dodatku A;

(3)

vmesnik med FRMCS na vozilu in aplikacijami CCS (ETCS iz točke 4.2.6 g v preglednici A 1 v Dodatku A in ATO iz točke 4.2.6 k v preglednici A 1 v Dodatku A).

5.3   Zmogljivost in specifikacije komponent

V preglednicah v poglavju 5 so za vsako osnovno komponento interoperabilnosti ali skupino komponent interoperabilnosti navedeni:

(1)

v stolpcu 3 funkcije in vmesniki. Upoštevati je treba, da imajo nekatere komponente interoperabilnosti neobvezne funkcije in/ali vmesnike;

(2)

v stolpcu 4 obvezne specifikacije za oceno skladnosti vsake funkcije ali vmesnika, kadar je to ustrezno, s sklicevanjem na ustrezni razdelek poglavja 4.

Preglednica 5.1

Osnovne komponente interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Št.

Komponenta interoperabilnosti (KI)

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

ETCS na vozilu

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS na vozilu (razen meritev poti in hitrosti)

Identifikator sistema

4.2.2

4.2.20.3

Vmesniki zračne reže ETCS:

 

RBC (neobvezen radijski prenos podatkov)

 

Enota za radijsko posredovanje (neobvezna funkcionalnost)

 

zračna reža Eurobalise

 

zračna reža Euroloop (neobvezna funkcionalnost)

4.2.5

4.2.5.1.2

4.2.5.1.2.1

4.2.5.2

4.2.5.3

Vmesniki:

 

STM (izvedba vmesnika K neobvezna)

 

radijski sistem GSM-R za prenos podatkov

 

FRMCS na vozilu

 

upravljanje ključev

 

upravljanje ETCS-ID

 

vmesnik med strojevodjo in strojem ETCS

 

vlakovni vmesnik (glej spodnjo opombo)

 

snemalna naprava na vozilu

 

vmesnik ATO

 

komunikacijski sloji sestave omrežja CCS

Opomba za vlakovni vmesnik:

izvajanje vseh funkcij, opisanih v dokumentu iz Dodatka A, zaporedna številka 7, je obvezno na ravni komponente interoperabilnosti.

4.2.6.1

4.2.6.2.1.1

4.2.6.2.1.2

4.2.8

4.2.9

4.2.12

4.2.2

4.2.14

4.2.6.4

4.2.6.5.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost sistema ETCS (ESC) (neobvezno)

4.2.17.1

4.2.17.2

2

Oprema za meritev poti in hitrosti

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS na vozilu: samo meritev poti in hitrosti

4.2.2

Konstrukcija opreme

4.2.16

3

Standardizirani vmesnik STM

Vmesniki:

 

ETCS na vozilu

4.2.6.1

4

Kabinski glasovni radijski sistem GSM-R

Opomba:

SIM kartica, antena, priključni kabli in filtri niso del te komponente interoperabilnosti.

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1.1

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

Identifikator sistema

4.2.4.2.1

4.2.20.3

Vmesniki

 

zračna reža GSM-R

 

vmesnik med strojevodjo in strojem GSM-R

4.2.5.1.1.1

4.2.13.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

5

radijski sistem GSM-R za prenos podatkov

Opomba:

SIM kartica, antena, priključni kabli in filtri niso del te komponente interoperabilnosti.

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1.1

Aplikacije za sporočanje podatkov ETCS

Identifikator sistema

4.2.4.3.1.1

4.2.20.3

Vmesniki

 

ETCS na vozilu

 

ATO na vozilu

 

zračna reža GSM-R

 

zračna reža GSM-R za ETCS

 

zračna reža GSM-R za ATO

4.2.6.2.1.1

4.2.6.2.2.1

4.2.5.1.1.1

4.2.5.1.2.1

4.2.5.1.3.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

6

SIM kartica za GSM-R

Opomba:

omrežni operater GSM-R je odgovoren, da prevoznikom v železniškem prometu zagotovi SIM kartice, ki se vstavijo v terminalsko opremo GSM-R.

Osnovne komunikacijske funkcije

Identifikator sistema

4.2.4.1.1

4.2.20.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

7

ATO na vozilu

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ATO na vozilu (razen komunikacije)

Identifikator sistema

4.2.18

4.2.20.3

Vmesniki zračne reže ATO

4.2.5.1.3

Vmesniki:

 

radijski sistem GSM-R za prenos podatkov

 

FRMCS na vozilu

 

vlakovni vmesnik

 

vmesnik ETCS

 

komunikacijski sloji sestave omrežja CCS

4.2.6.2.2.1

4.2.6.2.2.2

4.2.18

4.2.6.4

4.2.6.5.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

8

Glasovna aplikacija FRMCS na vozilu

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Osnovne komunikacijske funkcije

4.2.4.1.2

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

Identifikator sistema

4.2.4.2.2

4.2.20.3

Vmesniki

 

FRMCS na vozilu

 

vmesnik med strojevodjo in strojem FRMCS

4.2.6.2.3

4.2.13.2

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

9

FRMCS na vozilu

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Osnovne komunikacijske funkcije

Identifikator sistema

4.2.4.1.2

4.2.20.3

Vmesniki

 

glasovna aplikacija FRMCS na vozilu

 

zračna reža FRMCS

 

zračna reža FRMCS za aplikacijo ETCS

 

zračna reža FRMCS za aplikacijo ATO

 

ETCS na vozilu

 

ATO na vozilu

 

komunikacijski sloji sestave omrežja CCS

4.2.6.2.3

4.2.5.1.1.2

4.2.5.1.2.2

4.2.5.1.3.2

4.2.6.2.1.2

4.2.6.2.2.2

4.2.6.5.1

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

10

Profil FRMCS

Opomba:

omrežni operater FRMCS je odgovoren za zagotovitev, da je profil FRMCS na voljo naročnikom.

Osnovne komunikacijske funkcije

Identifikator sistema

4.2.4.1.2

4.2.20.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

Združljivost radijskega sistema (RSC) (neobvezno)

4.2.17.3

4.2.17.4

Preglednica 5.2

Osnovne komponente interoperabilnosti za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

1

2

3

4

Št.

Komponenta interoperabilnosti (KI)

Značilnosti

Posebne zahteve, ki jih je treba oceniti s sklicevanjem na poglavje 4

1

RBC

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Eurobalise, radijskega posredovanja in Euroloop)

Identifikator sistema

4.2.3

4.2.20.3

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO: le radijska komunikacija z vlakom

 

vmesnik zračne reže GSM-R za ETCS

 

vmesnik zračne reže FRMCS za ETCS

4.2.5.1.2.1

4.2.5.1.2.2

Vmesniki:

 

sosednji RBC

 

podatkovna radijska komunikacija GSM-R

 

FRMCS ob progi

 

upravljanje ključev

 

upravljanje ETCS-ID

4.2.7.1, 4.2.7.2

4.2.7.3.1.1

4.2.7.3.1.2

4.2.8

4.2.9

Konstrukcija opreme

4.2.16

2

Enota za radijsko posredovanje

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek Eurobalise, Euroloop ter funkcionalnosti stopnje 2)

Identifikator sistema

4.2.3

4.2.20.3

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO: le radijska komunikacija z vlakom

 

vmesnik zračne reže GSM-R za ETCS

4.2.5.1.2.1

Vmesniki:

 

podatkovna radijska komunikacija GSM-R

 

upravljanje ključev

 

upravljanje ETCS-ID

 

postavljalnica in LEU

4.2.7.3

4.2.8

4.2.9

4.2.3

Konstrukcija opreme

4.2.16

3

Eurobalise

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Vmesniki zračne reže ETCS in RMR: le komunikacija Eurobalise z vlakom

Identifikator sistema

4.2.5.2

4.2.20.3

Vmesniki

 

LEU – Eurobalise

4.2.7.4

Konstrukcija opreme

4.2.16

4

Euroloop

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Vmesniki zračne reže ETCS in RMR: le komunikacija Euroloop z vlakom

Identifikator sistema

4.2.5.3

4.2.20.3

Vmesniki

 

LEU – Euroloop

4.2.7.5

Konstrukcija opreme

4.2.16

5

LEU Eurobalise

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek radijskega posredovanja, Euroloop in funkcionalnosti stopnje 2)

Identifikator sistema

4.2.3

4.2.20.3

Vmesniki

 

LEU – Eurobalise

4.2.7.4

Konstrukcija opreme

4.2.16

6

LEU Euroloop

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS):

 

varnost

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.1

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ETCS ob progi (razen komunikacij prek radijskega posredovanja, Eurobalise in funkcionalnosti stopnje 2)

Identifikator sistema

4.2.3

4.2.20.3

Vmesniki

 

LEU – Euroloop

4.2.7.5

Konstrukcija opreme

4.2.16

7

Števec osi

Sistemi za zaznavanje vlaka ob progi (samo parametri, ustrezni za števce osi)

4.2.10

Elektromagnetna združljivosti (samo parametri, ustrezni za števce osi)

4.2.11

8

Signali

Objekti za vodenje-upravljanje in signalizacijo ob progi (samo točki 1 in 2)

4.2.15

Konstrukcija opreme

4.2.16

9

ATO ob progi

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja (RAM):

 

razpoložljivost/zanesljivost

 

možnost vzdrževanja

4.2.1.2

4.2.20.1

Funkcionalnost ATO ob progi

Identifikator sistema

4.2.19

4.2.20.3

Vmesniki zračne reže RMR, ETCS in ATO: le radijska komunikacija z vlakom

 

vmesnik zračne reže GSM-R za ATO

 

vmesnik zračne reže FRMCS za ATO

4.2.5.1.3.1

4.2.5.1.3.2

Vmesniki:

 

podatkovna radijska komunikacija GSM-R

 

FRMCS ob progi

4.2.7.3.2.1

4.2.7.3.2.2

Konstrukcija opreme

4.2.16

6.   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT IN VERIFIKACIJA PODSISTEMOV

6.1   Uvod

6.1.1   Splošna načela

6.1.1.1   Skladnost z osnovnimi parametri

Izpolnjevanje bistvenih zahtev iz poglavja 3 te TSI se zagotovi z izpolnjevanjem osnovnih parametrov iz poglavja 4.

To izpolnjevanje se dokaže z:

(1)

ocenjevanjem skladnosti komponent interoperabilnosti, določenih v poglavju 5 (glej točke 6.2.1, 6.2.2, 6.2.3 in 6.2.4);

(2)

verifikacijo podsistemov (glej točki 6.3 in 6.4).

V primeru sprememb obstoječih podsistemov se pri ocenjevanju upoštevajo zahteve za podsisteme na vozilu iz točke 7.2.2 in zahteve za podsisteme ob progi iz točke 7.2.3.

6.1.1.2   Delna izpolnitev zahtev TSI

Dovoljeno je, da podsistem na vozilu ne izvaja vseh obveznih funkcionalnosti, določenih v tej TSI, če izpolnjuje oba spodnja pogoja:

(1)

funkcionalnosti so navedene v Dodatku G;

(2)

upravljavec infrastrukture (ob podpori države članice) je v RINF navedel, da delna izpolnitev navedene zahteve ne preprečuje optimalnega in varnega obratovanja na njegovem omrežju;

Če komponenta interoperabilnosti ali podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ne izvaja vseh funkcionalnosti, določenih v tej TSI, je to izraženo v ustreznih pogojih uporabe v skladu z določbami točk 6.5.1 in 6.5.2.

6.1.2   Načela za preizkušanje ETCS, ATO in RMR

6.1.2.1   Načelo

V skladu z načelom je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, na katerega se nanaša izjava ES o verifikaciji, zmožen delovati na vsakem podsistemu vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, na katerega se nanaša izjava ES o verifikaciji, pod pogoji, določenimi v tej TSI, brez dodatnih verifikacij.

Dosego tega načela olajšuje naslednje:

(1)

pravila za projektiranje in nameščanje podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi;

(2)

preizkusna dokumentacija, s katero se dokaže, da podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ustrezajo zahtevam te TSI in so medsebojno združljivi.

6.1.2.2   Operativni preizkusni scenariji

Za namene te TSI pojem „operativni preizkusni scenarij“ pomeni niz dogodkov ob progi in na vozilu, ki so povezani s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija ali nanje vplivajo (npr. pošiljanje/prejemanje sporočil, prekoračitev omejitve hitrosti, dejanja upravljavcev), ter določeno časovno obdobje med njimi za preizkušanje predvidenega delovanja železniškega sistema v situacijah, ki so relevantne za sisteme ETCS, ATO in RMR (npr. vstop vlaka v opremljeno območje, aktivacija vlaka, prevoz signala stop).

Operativni preizkusni scenariji temeljijo na projektantskih pravilih, sprejetih za projekt.

Preverjanje skladnosti dejanskega izvajanja z operativnim preizkusnim scenarijem je možno z zbiranjem informacij prek lahko dostopnih vmesnikov (najbolje standardnih vmesnikov, določenih v tej TSI).

6.1.2.3   Zahteve za operativne preizkusne scenarije

Niz projektantskih pravil za dele sistemov ETCS, ATO in RMR ob progi ter z njimi povezani operativni preizkusni scenariji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi zadostujejo za opis vseh predvidenih delovanj sistema, relevantnih za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v običajnih in ugotovljenih poslabšanih razmerah, ter:

(1)

so skladni s specifikacijami, navedenimi v tej TSI;

(2)

zagotavljajo, da so funkcije, vmesniki in delovanje podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ki vzajemno delujejo s podsistemom ob progi, skladni z zahtevami te TSI;

(3)

so isti kot tisti, ki se uporabljajo pri ES-verifikaciji podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, da se preveri, da lahko izvedene funkcije, vmesniki in delovanje zagotovijo, da se upoštevajo predvideno delovanje sistema v kombinaciji z zadevnimi načini ter prehodi med stopnjami in načini podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu.

6.2   Komponente interoperabilnosti

6.2.1   Postopki ocenjevanja za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

Pred dajanjem komponente interoperabilnosti in/ali skupin komponent interoperabilnosti na trg mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji sestaviti izjavo ES o skladnosti v skladu s členoma 9(2) in 10(1) Direktive (EU) 2016/797.

Za izvedbo postopka ocenjevanja se uporabi eden od modulov iz točke 6.2.2 (Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija).

Za komponente interoperabilnosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ni potrebna izjava ES o primernosti za uporabo. Skladnost z zadevnimi osnovnimi parametri, kot je dokazana z izjavo ES o skladnosti, zadostuje za dajanje komponent interoperabilnosti na trg (16).

6.2.2   Moduli za komponente interoperabilnosti podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

Za oceno komponent interoperabilnosti znotraj podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija lahko proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji izbere:

(1)

postopek pregleda tipa (modul CB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul CD) za proizvodno fazo, ali

(2)

postopek pregleda tipa (modul CB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul CF), ali

(3)

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul CH1).

Poleg tega lahko za preverjanje komponente interoperabilnosti SIM kartice in signalov proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik izbere modul CA.

Moduli so podrobno opisani v Sklepu Komisije 2010/713/EU (17).

Za uporabo nekaterih modulov veljajo naslednja pojasnila:

(1)

s sklicevanjem na poglavje 2 opisa „modula CB“ se mora ES-pregled tipa izvesti s kombinacijo tipa proizvodnje in tipa projektiranja;

(2)

s sklicevanjem na poglavje 3 opisa „modula CF“ (preverjanje proizvoda) statistično preverjanje ni dovoljeno, tj. vse komponente interoperabilnosti se pregledajo posamično.

6.2.3   Zahteve glede ocenjevanja

Neodvisno od izbranega modula:

(1)

se zahteve iz točke 6.2.4.1 te TSI upoštevajo za komponento interoperabilnosti „ETCS na vozilu“;

(2)

dejavnosti, prikazane v preglednici 6.1.1, se izvajajo pri ocenjevanju skladnosti komponente interoperabilnosti ali skupine komponent interoperabilnosti, kot je opredeljeno v poglavju 5 te TSI. Vsa preverjanja se izvajajo s sklicevanjem na ustrezno preglednico v poglavju 5 in na osnovne parametre, navedene v njej;

(3)

proizvajalec opreme priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki vplivajo na skladnost komponente interoperabilnosti zaradi zahtev iz izdaje TSI, ki se uporablja. Proizvajalec dokaže tudi, da so zaradi teh specifikacij popravkov napak potrebna nova preverjanja v skladu s preglednico 6.1.1, pri katerih se uporabijo moduli za skladnost ES v skladu s točko 6.2.2. Proizvajalec te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim potrdilom ES. Proizvajalec utemelji in dokumentira, da so veljavne zahteve izpolnjene na ravni komponente interoperabilnosti, kar oceni priglašeni organ.

Proizvajalec zadevne subjekte obvesti o spremembah, na primer v zvezi z obratovanjem in vzdrževanjem, če vplivajo na obstoječe in že izvedene proizvode/komponente.

Preglednica 6.1.1

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za komponente interoperabilnosti ali skupine komponent interoperabilnosti

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1a

Funkcije, vmesniki in zmogljivosti

Preveriti, da so izvedene vse obvezne funkcije, vmesniki in zmogljivosti, opisani v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, in da so v skladu z zahtevami te TSI.

Projektna dokumentacija ter izvajanje preizkusnih primerov in zaporedja preizkusov, kot je opisano v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

1b

Preveriti, katere neobvezne funkcije in vmesniki, opisani v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, so izvedeni in ali so v skladu z zahtevami te TSI.

Projektna dokumentacija ter izvajanje preizkusnih primerov in zaporedja preizkusov, kot je opisano v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

1c

Preveriti, katere dodatne funkcije in vmesniki (ki niso določeni v tej TSI) so izvedeni in da niso v navzkrižju z izvedenimi funkcijami, določenimi v tej TSI.

Analiza učinka

2a

Konstrukcija opreme

Preveriti skladnost z obveznimi pogoji, kadar so določeni v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

Dokumentacija o uporabljenih materialih in po potrebi preizkusi za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve osnovnih parametrov iz zadevne preglednice v poglavju 5.

2b

Poleg tega preveriti, da komponenta interoperabilnosti deluje pravilno v okoljskih pogojih, za katere je projektirana.

Preizkusi v skladu z vložnikovimi specifikacijami.

3

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

Preveriti skladnost z varnostnimi zahtevami, če so določene v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5, tj.

1.

upoštevanje količinskih dopustnih stopenj nevarnosti (THR – Tolerable Hazard Rates), ki jih povzročajo naključne okvare;

2.

razvojni proces lahko zazna in odpravi sistematične okvare.

1.

Izračuni v zvezi s THR, ki jih povzročajo naključne okvare, podprti s podatki o zanesljivosti.

2.1

Proizvajalčevo upravljanje kakovosti in varnosti med vsemi fazami razvoja, proizvodnje in preizkušanja ustreza priznanim standardom (gl. opombo).

2.2

Razvojni ciklus programske opreme in razvojni ciklus strojne opreme ter integracija programske in strojne opreme so v skladu z ustreznimi priznanimi standardi (glej opombo).

2.3

Proces verifikacije in validacije varnosti je v skladu s priznanim standardom (glej opombo) in izpolnjuje varnostne zahteve, opisane v osnovnih parametrih iz zadevne preglednice v poglavju 5.

2.4

Funkcionalne in tehnične varnostne zahteve (pravilno delovanje v pogojih brez okvar, učinki okvar in zunanjih vplivov) se preverijo v skladu s priznanim standardom (glej opombo).

Opomba:

standard izpolnjuje vsaj naslednje zahteve:

(1)

biti mora skladen z zahtevami za kodeks ravnanja iz točke 2.3.2 Priloge I k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 402/2013;

(2)

biti mora splošno sprejet na železniškem področju. Če ni, mora biti utemeljen in sprejemljiv za priglašeni organ;

(3)

biti mora relevanten za nadzor obravnavanih nevarnosti v ocenjevanem sistemu;

(4)

biti mora javno dostopen za vse udeležence, ki ga želijo uporabljati.

4

Preveriti, da je izpolnjen količinski cilj glede zanesljivosti (v zvezi z naključnimi okvarami), ki ga je navedel vložnik.

Izračuni

5

Odprava sistematičnih okvar

Preizkusi opreme (celotna komponenta interoperabilnosti ali ločeno za podsestave) v obratovalnih pogojih s popravilom v primeru odkritih napak.

Dokumentacija, priložena potrdilu, v kateri je navedeno, katere vrste verifikacij so bile izvedene, kateri standardi so bili uporabljeni in katera merila so bila sprejeta za to, da se ti preizkusi štejejo za zaključene (v skladu z odločitvami vložnika).

6

Tehnična dokumentacija za vzdrževanje

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.2.20.1.

Preverjanje dokumentacije

6.2.4   Posebna vprašanja

6.2.4.1   Obvezni preizkusi za ETCS na vozilu

Posebna pozornost se nameni ocenjevanju skladnosti komponente interoperabilnosti ETCS na vozilu, ker je zapletena in ima ključno vlogo pri doseganju interoperabilnosti.

Priglašeni organ ne glede na to, ali je bil izbran modul CB ali CH1, preveri, da:

(1)

je bil na reprezentativnem vzorcu komponente interoperabilnosti opravljen celoten niz zaporedij preizkusov, vključno z vsemi preizkusnimi primeri, potrebnimi za preverjanje funkcij, navedenih v točki 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu). Vložnik je odgovoren za opredelitev preizkusnih primerov in njihovo razporeditev v zaporedjih, če to ni vključeno v specifikacijah, navedenih v tej TSI;

(2)

so bili ti preizkusi izvedeni v laboratoriju, akreditiranem v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (18) ter standardi iz preglednice A 4 v Dodatku A za izvajanje preizkusov z uporabo strukture in postopkov preizkusov iz preglednice A 1 v Dodatku A:

(a)

za ETCS na vozilu, ki podpira različice sistema do 2.1: 4.2.2 c;

(b)

za ETCS na vozilu, ki podpira različice sistema do 2.2 in 3.0: ni vključen, glej prejšnjo točko 1.

Laboratorij zagotovi popolno poročilo, ki jasno navaja rezultate preizkusnih primerov in uporabljena zaporedja. Priglašeni organ je odgovoren za oceno primernosti preizkusnih primerov in zaporedij, da se preveri skladnost z vsemi zadevnimi zahtevami in ovrednotijo rezultati preizkusov za namene certifikacije komponente interoperabilnosti.

6.2.4.2   Vmesniki razreda B

Vsaka država članica je odgovorna za preverjanje, ali so sistemi razreda B in njihovi vmesniki za povezavo s komponento interoperabilnosti ETCS na vozilu skladni z njenimi nacionalnimi zahtevami.

Za verifikacijo standardiziranega vmesnika STM za povezavo z ETCS na vozilu je potrebna ocena skladnosti, ki jo opravi priglašeni organ.

6.2.4.3   Preverjanje združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema za komponento interoperabilnosti

Ker preverjanja ESC/RSC v preglednici 6.1.1 niso zahtevana, niso potrebna za izdajo potrdila za komponento interoperabilnosti.

Če so preizkusi ESC/RSC izvedeni na ravni komponente interoperabilnosti, je naloga priglašenega organa v zvezi z izjavami o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti in z njimi povezanim poročilom preveriti pravilnost in popolnost poročila o preverjanju ESC/RSC za komponento interoperabilnosti v skladu z zahtevami iz te točke.

V skladu z Direktivo (EU) 2016/797 lahko to oceno in postopek ES skladnosti ali primernosti za komponento interoperabilnosti opravita različna priglašena organa.

Preglednica 6.1.2

Ocena preverjanja združljivosti sistema ETCS ali radijskega sistema za komponente interoperabilnosti, ki jo opravi priglašeni organ

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1

Razpoložljivost rezultatov

Oceniti, ali se poročilo o preverjanju sklicuje na preglede v skladu z opredelitvijo tipov ESC/RSC iz tehničnega dokumenta, ki ga objavi ERA (19).

Oceniti, ali je v poročilu o preverjanju komponente interoperabilnosti jasno navedeno, katera preverjanja so bila potrjena za tip ESC/RSC.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

2

Razpoložljivost rezultatov

Oceniti, ali rezultati ESC/RSC za vsako preverjanje ESC/RSC kažejo, ali je bilo preverjanje ESC/RSC uspešno opravljeno, kot je določeno.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

3

Sporočene neskladnosti in napake

Oceniti, ali so za vsako preverjanje ESC/RSC, ki ni bilo uspešno opravljeno, kot je določeno, navedene neskladnosti in napake, sporočene med preverjanji ESC/RSC.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

4

Analiza učinka

Oceniti, ali je bila za vsako preverjanje ESC/RSC, ki ni bilo uspešno opravljeno, kot je določeno, opravljena in evidentirana analiza učinka na ESC/RSC z uporabo predloge iz Dodatka D.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

6.3   Podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija

6.3.1   Postopki ocenjevanja za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija

To poglavje obravnava izjavo ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter izjavo ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Na zahtevo vložnika priglašeni organ izvede ES-verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s Prilogo IV k Direktivi (EU) 2016/797.

Vložnik sestavi izjavo ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ali podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi v skladu s členom 15(1) in (9) Direktive (EU) 2016/797.

Vsebina izjave ES o verifikaciji je v skladu s členom 15(9) Direktive (EU) 2016/797.

Za izvedbo postopka ocenjevanja se uporabijo moduli iz točke 6.3.2 (Moduli za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija).

Izjava ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu ter izjava ES o verifikaciji za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi se skupaj s potrdili o skladnosti štejeta za zadostni za zagotovitev, da sta podsistema združljiva, pod pogoji, določenimi v tej TSI.

6.3.2   Moduli za podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija

Vsi spodaj navedeni moduli so opisani v Sklepu 2010/713/EU.

6.3.2.1   Podsistem na vozilu

Za verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu lahko vložnik izbere:

(1)

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo, ali

(2)

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF), ali

(3)

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH1).

6.3.2.2   Progovni podsistem

Za verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi lahko vložnik izbere:

(1)

postopek verifikacije enote (modul SG), ali

(2)

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom sistema vodenja kakovosti proizvodnje (modul SD) za proizvodno fazo, ali

(3)

postopek pregleda tipa (modul SB) za fazo projektiranja in razvoja v kombinaciji s postopkom verifikacije proizvodov (modul SF), ali

(4)

celovit sistem vodenja kakovosti s postopkom pregleda projektiranja (modul SH1).

6.3.2.3   Pogoji za uporabo modulov za podsisteme na vozilu in ob progi

S sklicevanjem na točko 4.2 modula SB (pregled tipa) se zahteva pregled projektiranja.

S sklicevanjem na točko 4.2 modula SH1 (celovit sistem vodenja kakovosti s pregledom projektiranja) se zahteva dodatni preizkus tipa.

6.3.3   Zahteve glede ocenjevanja za podsistem na vozilu

V preglednici 6.2.1 so navedeni preverjanja, ki jih je treba izvesti pri verifikaciji podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu, ter osnovni parametri, ki jih je treba upoštevati.

Neodvisno od izbranega modula:

(1)

se z verifikacijo dokaže, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu v skladu z osnovnimi parametri, ko je vgrajen v vozilo;

(2)

funkcionalnost in zmogljivosti komponent interoperabilnosti, ki so obravnavane že v njihovi izjavi ES o skladnosti, ne zahtevajo dodatne verifikacije;

(3)

za posodobitev zaradi vzdrževanja specifikacij že vključene komponente interoperabilnosti ni potrebna dodatna verifikacija s strani priglašenega organa za podsistem, če priglašeni organ za komponento interoperabilnosti potrdi, da je učinek posodobitve, ki jo je treba oceniti, omejen na komponento interoperabilnosti, in če ocenjevalni organ SVM, ki oceni vključitev posodobitve v podsistem, ne ugotovi nobenega učinka na ravni podsistema.

Preglednica 6.2.1

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za podsistem na vozilu ali za skupine delov

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1a

Uporaba komponent interoperabilnosti

Preveriti, da za vse komponente interoperabilnosti, ki naj bi se vgradile v podsistem, obstaja izjava ES o skladnosti in ustrezno potrdilo.

Podsistem mora biti pregledan s SIM kartico, ki je skladna z zahtevami te TSI. Zamenjava SIM kartice z drugo SIM kartico, ki je skladna s to TSI, ne pomeni spremembe podsistema.

Obstoj in vsebina dokumentov

1b

Preveriti pogoje in omejitve uporabe glede uporabe komponent interoperabilnosti na podlagi značilnosti podsistema in okolja.

Analiza s preverjanjem dokumentacije

1c

Za komponente interoperabilnosti, ki jim je bilo potrdilo izdano na podlagi različice TSI CCS, ki se razlikuje od različice, uporabljene za ES-verifikacijo podsistema, in/ali na podlagi seznama specifikacij, ki se razlikuje od seznama, uporabljenega za ES-verifikacijo podsistema, preveriti, da potrdilo še vedno zagotavlja skladnost podsistema z zahtevami zdaj veljavne TSI.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije

2a

Vključitev komponent interoperabilnosti v podsistem

Preveriti pravilno namestitev in delovanje notranjih vmesnikov podsistema – osnovni parameter 4.2.6.

Preverjanja v skladu s specifikacijami

2b

Preveriti, da dodatne funkcije (ki niso določene v tej TSI) ne vplivajo na obvezne funkcije.

Analiza učinka

2c

Preveriti, da so vrednosti identitet ETCS (ETCS ID) znotraj dopustnega območja in imajo edinstvene vrednosti, če se to zahteva s to TSI – osnovni parameter 4.2.9.

Preverjanje specifikacij projektiranja.

2d

Preveriti, ali obstaja identifikator sistema za ETCS kot del podsistema.

V primeru spremembe funkcionalnega dela identifikatorja sistema ali dela identifikatorja sistema, ki se nanaša na realizacijo, preveriti, da sprememba ustreza opredelitvi – osnovni parameter 4.2.20.3.

Preverjanje dokumentacije.

3

Vključitev delov v podsistem

Preveriti vmesnike in integracijo med različnimi deli podsistema – preglednica 4.1 in osnovnim parametrom4.2.6.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije.

4a

Vključitev v tirna vozila

Preveriti pravilno namestitev opreme – osnovni parametri 4.2.2, 4.2.4, 4.2.14 in 4.2.18 – ter pogoje za namestitev opreme, kot jih določi proizvajalec.

Rezultati preverjanj (v skladu s specifikacijami iz osnovnih parametrov in proizvajalčevih pravil namestitve).

4b

Preveriti, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu združljiv z okoljem tirnih vozil – osnovni parameter 4.2.16.

Preverjanje dokumentacije (potrdila komponent interoperabilnosti in morebitne metode integracije, ki se preverjajo na podlagi značilnosti tirnih vozil).

4c

Preveriti, da so parametri (npr. parametri zaviranja) pravilno konfigurirani in da so znotraj dovoljenega območja.

Preverjanje dokumentacije (vrednosti parametrov, preverjene na podlagi značilnosti tirnih vozil).

5a

Vključitev v razred B, odvisno od vmesnika med ETCS na vozilu in opremo razreda B

Preveriti, da je standardizirani vmesnik STM povezan z ETCS na vozilu z vmesniki, skladnimi s TSI.

Ničesar ni treba preizkušati: obstaja standardni vmesnik, ki je bil že preizkušen na ravni komponent interoperabilnosti. Njegovo delovanje je bilo že preizkušeno pri preverjanju vključenosti komponent interoperabilnosti v podsistem.

5b

Preveriti, da funkcije razreda B, vključene v ETCS na vozilu – osnovni parameter 4.2.6.1 – zaradi prehodov ne ustvarjajo dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ničesar ni treba preizkušati: vse je bilo že preizkušeno na ravni komponent interoperabilnosti.

5c

Preveriti, da ločena oprema razreda B, ki ni povezana z ETCS na vozilu – osnovni parameter 4.2.6.1 – zaradi prehodov ne ustvarja dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi.

Ničesar ni treba preizkušati: ni vmesnika (20).

5d

Preveriti, da ločena oprema razreda B, povezana z ETCS na vozilu z uporabo vmesnikov, ki (delno) niso skladni s TSI – osnovni parameter 4.2.6.1 –, zaradi prehodov ne ustvarja dodatnih zahtev za podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi. Preveriti tudi, da funkcije ETCS niso prizadete.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije in poročilo o preizkusih vključitve.

6a

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi

Preveriti, da je mogoče brati telegrame Eurobalise (obseg tega preizkusa je omejen na preverjanje, ali je bila antena ustrezno nameščena; preizkusi, ki so bili že izvedeni na ravni komponent interoperabilnosti, se ne ponovijo) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus z uporabo potrjenega sistema Eurobalise: podporni dokaz je zmožnost pravilnega branja telegrama.

6b

Preveriti, da je mogoče brati telegrame Euroloop (če je potrebno) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus z uporabo potrjenega sistema Euroloop: podporni dokaz je zmožnost pravilnega branja telegrama.

6c

Preveriti, da je mogoče z opremo izvesti glasovni in podatkovni klic RMR (če je potrebno) – osnovni parameter 4.2.5.

Preizkus s potrjenim omrežjem RMR. Podporni dokaz je zmožnost vzpostaviti, ohranjati in prekiniti zvezo.

7 a

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

Preveriti, da je oprema v skladu z varnostnimi zahtevami – osnovni parameter 4.2.1.

Uporaba postopkov, določenih v skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja.

7b

Preveriti, da je izpolnjen količinski cilj glede zanesljivosti – osnovni parameter 4.2.1.

Izračuni.

7c

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.2.20.2.

Preverjanje dokumentacije.

8

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter druge podsisteme:

preizkusi pri pogojih, ki izražajo predvideno obratovanje.

Preizkusiti obnašanje podsistema pri največjem možnem smiselnem številu različnih pogojev, ki izražajo predvideno obratovanje (npr. naklon proge, hitrost vlaka, vibracije, vlečna moč, vremenske razmere, tehnična zasnova funkcionalnosti podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi). S preizkusom mora biti mogoče preveriti naslednje:

(1)

da so funkcije meritev poti in hitrosti pravilno opravljene – osnovni parameter 4.2.2;

(2)

da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu združljiv z okoljem tirnih vozil – osnovni parameter 4.2.16.

Ti preizkusi morajo biti tudi taki, da povečujejo zaupanje, da ne bo sistematičnih okvar.

Med te preizkuse ne spadajo preizkusi, ki so bili že opravljeni v različnih fazah: upoštevajo se preizkusi, opravljeni na komponentah interoperabilnosti, in preizkusi, opravljeni na podsistemu v simuliranem okolju.

Preizkusi pod okoljskimi pogoji niso nujni za glasovno opremo RMR na vozilu.

Opomba: v potrdilu navedite, kateri pogoji so bili predmet preizkusa in kateri standardi so bili uporabljeni.

Poročila o preizkusih.

6.3.3.1   Preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema

Naloga priglašenega organa v zvezi s poročilom o preverjanju ESC/RSC je preveriti pravilnost in popolnost poročila o preverjanju ESC/RSC za podsistem v skladu z zahtevami iz te točke.

Ker preverjanja ESC/RSC v preglednici 6.2.1 niso zahtevana, niso potrebna za izdajo potrdila za podsistem na vozilu. Tak podsistem na vozilu se bo zato štel za združljiv z infrastrukturami razreda A le, če za dokazovanje tehnične združljivosti ni potrebno posebno preverjanje ESC/RSC (kar upravljavec infrastrukture v registru RINF opredeli kot ESC-EU-0 ali RSC-EU-0).

Preglednica 6.2.2

Ocena preverjanja združljivosti sistema ETCS ali radijskega sistema za podsisteme na vozilu, ki jo opravi priglašeni organ

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1

Razpoložljivost rezultatov

Oceniti, ali se poročilo o preverjanju sklicuje na preglede v skladu z opredelitvijo tipov ESC/RSC iz tehničnega dokumenta, ki ga objavi ERA (21).

Oceniti, ali so bila ocenjena vsa zahtevana preverjanja ESC/RSC navedenega tipa ESC/RSC.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

2

Razpoložljivost rezultatov

Oceniti, ali rezultati ESC/RSC za vsako preverjanje ESC/RSC kažejo, ali je bilo preverjanje ESC/RSC uspešno opravljeno, kot je določeno.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

3

Sporočene neskladnosti in napake

Oceniti, ali so za vsako preverjanje ESC/RSC, ki ni bilo uspešno opravljeno, kot je določeno, navedene neskladnosti in napake, sporočene med preverjanji ESC/RSC.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

4

Analiza učinka

Oceniti, ali je bila za vsako preverjanje ESC/RSC, ki ni bilo uspešno opravljeno, kot je določeno, opravljena in evidentirana analiza učinka na ESC/RSC z uporabo predloge iz Dodatka D.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

5

Pogoji

Oceniti, ali so v poročilu o preverjanju navedeni vsi pogoji.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

6

Vključitev izjav o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti

Če izjava o ESC/RSC temelji na izjavah o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti, oceniti, ali so rezultati iz izjave o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti veljavni za zadevni podsistem.

Ocena poročila o preverjanju ESC/RSC.

Priglašeni organ ne preveri znova vidikov, zajetih z že opravljenim postopkom ES-verifikacije podsistema na vozilu ali v izjavi o ESC/RSC za komponento interoperabilnosti.

V skladu z Direktivo (EU) 2016/797 lahko to oceno in postopek ES-verifikacije za podsistem na vozilu ali oceno poročila o preverjanju ESC/RSC za komponento interoperabilnosti opravita različna priglašena organa.

6.3.4   Zahteve glede ocenjevanja za progovni podsistem

Namen ocenjevanj, ki se izvajajo v okviru področja uporabe te TSI, je preveriti skladnost opreme z zahtevami iz poglavja 4.

Vendar so za projektiranje ETCS kot dela podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi potrebne informacije, specifične za aplikacijo. To vključuje:

(1)

značilnosti proge, kot so nakloni, razdalje, položaj elementov ob progi in sistemov Eurobalise/Euroloop, lokacij, ki morajo biti zaščitene, itd.;

(2)

signalizacijske podatke in signalizacijska pravila, ki jih mora obdelovati sistem ETCS.

Ta TSI ne zajema preverjanj, namenjenih oceni, ali so informacije, specifične za aplikacijo, pravilne.

Neodvisno od izbranega modula velja:

(1)

v preglednici 6.3 so navedena preverjanja, ki se izvedejo pri verifikaciji podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, in osnovni parametri, ki se upoštevajo;

(2)

za funkcionalnost in zmogljivost, ki sta bili že preverjeni na ravni komponent interoperabilnosti, ni potrebna dodatna verifikacija;

(3)

za posodobitev zaradi vzdrževanja specifikacij že vključene komponente interoperabilnosti ni potrebna dodatna verifikacija s strani priglašenega organa za podsistem, če priglašeni organ za komponento interoperabilnosti potrdi, da je učinek posodobitve, ki jo je treba oceniti, omejen na komponento interoperabilnosti, in če ocenjevalni organ SVM, ki oceni vključitev posodobitve v podsistem, ne ugotovi nobenega učinka na ravni podsistema.

Preglednica 6.3

Zahteve glede ocenjevanja skladnosti za progovni podsistem

Št.

Vidik

Predmet ocenjevanja

Potrebna dokazila

1a

Uporaba komponent interoperabilnosti

Preveriti, da za vse komponente interoperabilnosti, ki naj bi se vgradile v podsistem, obstajata izjava ES o skladnosti in ustrezno potrdilo.

Obstoj in vsebina dokumentov

1b

Preveriti pogoje in omejitve uporabe glede uporabe komponent interoperabilnosti na podlagi značilnosti podsistema in okolja.

Analiza učinka s preverjanjem dokumentacije

1c

Za komponente interoperabilnosti, ki jim je bilo izdano potrdilo za različico TSI v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija, ki se razlikuje od različice, uporabljene za ES-verifikacijo podsistema, in/ali na podlagi seznama specifikacij, ki se razlikuje od seznama, uporabljenega za ES-verifikacijo podsistema, preveriti, da potrdilo še vedno zagotavlja skladnost z zahtevami zdaj veljavne TSI.

Analiza učinka na podlagi primerjave specifikacij, navedenih v TSI, in potrdil komponent interoperabilnosti.

2a

Vključitev komponent interoperabilnosti v podsistem

Opomba:

samo tiste s posebno oceno na ravni podsistema.

Preveriti pravilno namestitev in pravilno delovanje notranjih vmesnikov podsistema – osnovna parametra 4.2.5 in 4.2.7 – ter pogoje, ki jih določi proizvajalec.

(n. r. za komponento interoperabilnosti števec osi in signale)

Preverjanja v skladu s specifikacijami

2b

Preveriti, da dodatne funkcije (ki niso določene v tej TSI) ne vplivajo na obvezne funkcije.

(n. r. za komponento interoperabilnosti števec osi in signale)

Analiza učinka

2c

Preveriti, da so vrednosti identitet ETCS (ETCS ID) znotraj dopustnega območja in imajo edinstvene vrednosti, če se to zahteva s to TSI – osnovni parameter 4.2.9.

(n. r. za komponento interoperabilnosti števec osi in signale)

Preverjanje specifikacij projektiranja

2d

Za komponento interoperabilnosti števci osi (izključno):

Preveriti je treba vključitev komponente interoperabilnosti v podsistem:

Preveriti dokument pod zaporedno številko 77 v poglavju 4, preglednica 16 „Ugotavljanje skladnosti“.

Preveriti pravilno namestitev opreme in pogoje, ki jih navede proizvajalec in/ali upravljavec infrastrukture.

Preverjanje dokumentacije

2e

Preveriti, ali obstaja identifikator sistema za ETCS kot del podsistema.

V primeru spremembe funkcionalnega dela identifikatorja sistema ali dela identifikatorja sistema, ki se nanaša na realizacijo, preveriti, da sprememba ustreza opredelitvi – osnovni parameter 4.2.20.3.

Preverjanje dokumentacije

3

Objekti za vodenje-upravljanje ob progi

Preveriti, ali so izpolnjene zahteve za signale iz te TSI (značilnosti, združljivost z zahtevami za infrastrukturo (tirna širina ...), združljivost z vidnim poljem strojevodje, namestitev interoperabilnih signalov za izpolnitev njihovega predvidenega operativnega namena) – osnovni parameter 4.2.15.

Projektna dokumentacija, rezultati preizkusov ali preizkusov s tirnimi vozili, skladnimi s TSI

4a

Vključitev v infrastrukturo

Preveriti pravilno namestitev opreme ETCS, RMR in ATO – osnovni parametri 4.2.3, 4.2.4 in 4.2.19 – ter pogoje za namestitev, ki jih določi proizvajalec.

Rezultati preverjanj (v skladu s specifikacijami iz osnovnih parametrov in proizvajalčevih pravil namestitve)

4b

Preveriti, da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv z okoljem ob progi – osnovni parameter 4.2.16.

Preverjanje dokumentacije (potrdila komponent interoperabilnosti in morebitne metode integracije, ki se preverjajo na podlagi značilnosti ob progi)

5a

Vključitev v progovno signalizacijo

(ni relevantno za del za zaznavanje vlaka)

Preveriti, da so vse funkcije, ki jih zahteva aplikacija, izvedene v skladu s specifikacijami iz te TSI – osnovni parameter 4.2.3.

Preverjanje dokumentacije (vložnikova specifikacija projektiranja in potrdila komponent interoperabilnosti)

5b

Preveriti pravilno konfiguracijo parametrov (telegrami Eurobalise, sporočila RBC, položaji signalov, itd.).

Preverjanje dokumentacije (vrednosti parametrov, preverjene na podlagi značilnosti ob progi in značilnosti signalizacije)

5c

Preveriti pravilno namestitev in delovanje vmesnikov.

Verifikacija projektiranja in preizkusi na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik

5d

Preveriti, da podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi deluje pravilno v skladu z informacijami na vmesnikih s signalizacijo ob progi (npr. pravilno ustvarjanje telegramov Eurobalise s strani LEU ali sporočil s strani RBC).

Verifikacija projektiranja in preizkusi na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik

6a

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu

Preveriti pokritost s signalom RMR – osnovni parameter 4.2.4.

Merjenja na kraju samem

6b

Preveriti, da so vse funkcije, ki jih zahteva aplikacija, izvedene v skladu s specifikacijami iz te TSI – osnovni parametri 4.2.3, 4.2.4 in 4.2.5.

Poročila o operativnih preizkusnih scenarijih iz točke 6.1.2 z vsaj dvema potrjenima podsistemoma vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu različnih dobaviteljev. V poročilu se navede, kateri operativni preizkusni scenariji so bili preizkušeni, katera oprema na vozilu je bila uporabljena in ali so bili preizkusi opravljeni v laboratorijih, na preizkusnih progah ali v resničnih obratovalnih razmerah.

7

Združljivost sistemov za zaznavanje vlaka

(ne zajema števcev osi)

Preveriti skladnost sistemov za zaznavanje vlaka z zahtevami te TSI – osnovna parametra 4.2.10 in 4.2.11. Preveriti dokument pod zaporedno številko 77, poglavje 4.

Preveriti pravilno namestitev opreme in pogoje, ki jih navede proizvajalec in/ali upravljavec infrastrukture.

Dokazi o združljivosti opreme iz obstoječih naprav (za sisteme, ki se že uporabljajo); izvedba preizkusov v skladu s standardi za nove tipe.

Merjenja na kraju samem za dokazovanje pravilnosti namestitve.

Preverjanje dokumentacije v zvezi s pravilno namestitvijo opreme.

8a

Zanesljivost, razpoložljivost, možnost vzdrževanja, varnost (RAMS)

(ne zajema zaznavanja vlaka)

Preveriti skladnost z varnostnimi zahtevami – osnovni parameter 4.2.1.1.

Uporaba postopkov, določenih v skupni varnostni metodi za ovrednotenje in oceno tveganja

8b

Preveriti, da so upoštevani količinski cilji glede zanesljivosti – osnovni parameter 4.2.1.2.

Izračuni

8c

Preveriti skladnost z zahtevami glede vzdrževanja – točka 4.2.20.2.

Preverjanje dokumentacije

9

Vključitev v podsisteme vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu in v tirna vozila: preizkusi pri pogojih, ki izražajo predvideno obratovanje.

Preizkusiti obnašanje podsistema pri številnih različnih pogojih, ki jih je razumno mogoče pričakovati in izražajo predvideno obratovanje (npr. hitrost vlaka, število vlakov na progi, vremenske razmere). S preizkusom mora biti mogoče preveriti naslednje:

(1)

zmogljivost sistemov za zaznavanje vlaka – osnovna parametra 4.2.10 in 4.2.11;

(2)

da je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi združljiv z okoljem ob progi – osnovni parameter 4.2.16.

Ti preizkusi bodo tudi povečali zaupanje v odsotnost sistematičnih okvar.

Med temi preizkusi ni preizkusov, ki so bili že opravljeni pri različnih korakih: upoštevajo se preizkusi, opravljeni na ravni komponent interoperabilnosti, in preizkusi, opravljeni na podsistemu v simuliranem okolju.

Opomba:

v potrdilu navedite, kateri pogoji so bili predmet preizkusa in kateri standardi so bili uporabljeni.

Poročila o preizkusih

10

Združljivost sistema ETCS in radijskega sistema

Predlagana preverjanja ESC in RSC zajemajo le zahteve TSI in so v skladu s specifikacijami – osnovni parameter 4.2.17.

Preverjanje dokumentacije predvidenih tipov ESC/RSC, če so novi ali spremenjeni

ALI

Preverjanja tehnične združljivosti za tipe ESC in RSC so v tehničnem dokumentu Agencije o ESC/RSC objavljena kot „veljavna“, če ostanejo nespremenjena.

6.4   Določbe v primeru delne ocene zahtev TSI

6.4.1   Ocenjevanje delov podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija

V skladu s členom 15(7) Direktive (EU) 2016/797 lahko priglašeni organ izda ES potrdila o verifikaciji za nekatere dele podsistema, če ustrezne TSI to omogočajo.

Kot je navedeno v točki 2.2 (Področje uporabe) te TSI, podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi ter podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu vsebujeta dele, kot so določeni v točki 4.1 (Uvod), in se ta razdelek nanaša le na navedene opredeljene dele.

ES Potrdilo o verifikaciji se lahko izda za vsak del ali za kombinacijo delov, določeno v tej TSI;

Ne glede na izbrani modul priglašeni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve (vse ustrezne zahteve, določene v preglednici 6.2.1) za:

(1)

zadevni del in

(2)

njegove vmesnike z nespremenjenimi deli podsistema in

(3)

integracijo z nespremenjenimi deli podsistema.

Za podsistem CCS na vozilu: v vsakem primeru ocenjevanja delov se v ES potrdilih o verifikaciji, ki jih izdajo priglašeni organi, upošteva ena od naslednjih možnosti:

(1)

ES potrdilo o verifikaciji podsistema CCS na vozilu, ki zajema vse dele, ali

(2)

ES potrdilo o verifikaciji za vsako od naslednjih skupin delov:

(a)

zaščita vlaka, podatkovna radijska komunikacija in deli za avtomatizirano obratovanje vlaka ter

(b)

del za glasovno radijsko komunikacijo.

ES potrdilo o verifikaciji navaja in dokazuje izpolnjevanje vseh zahtev iz preglednice 6.2.1 ter možne vmesnike med deli ali njihovo odsotnost na enega od naslednjih načinov:

(1)

odsotnost vmesnikov z drugim delom/skupino delov ali

(2)

v primeru vmesnikov z drugim delom/skupino delov odsotnost pogojev in omejitev uporabe drugega dela/skupine delov.

V primeru vmesnikov, ki zahtevajo pogoje in omejitve uporabe v skladu z zahtevami, določenimi v preglednici 6.2.1 te TSI, ter izvozne omejitve za ta drugi del/skupino delov, se izda ES potrdilo za podsistem. ali

(3)

Če je podsistem sestavljen samo iz enega dela/skupine delov, dodatna ocena na ravni podsistema ni potrebna, če ocena dela/skupine delov zajema vse zahteve TSI za navedeni del/skupino delov. V tem primeru ES potrdilo o verifikaciji za ta del nadomesti ES potrdilo o verifikaciji podsistema.

6.4.2   Vmesna izjava o verifikaciji

Če se ocenjuje skladnost podsistemov, ki jih je opredelil vložnik in se razlikujejo od delov, dovoljenih v preglednici 4.1, postopek ocenjevanja pa se razlikuje od postopka, opisanega v točki 6.4.1 (Ocenjev0anje delov podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija) te TSI, ali če so bile izvedene samo nekatere faze postopka verifikacije, se lahko izda le vmesna izjava o verifikaciji.

6.5   Upravljanje napak

Kadar se med preizkusi ali med operativno dobo podsistema ugotovijo odstopanja od predvidenih funkcij in/ali delovanja, vložniki in/ali upravljavci o tem nemudoma obvestijo Agencijo in subjekt za izdajo dovoljenj, ki je izdal dovoljenja za zadevne podsisteme ob progi ali vozila, da se začnejo postopki iz člena 16 Direktive (EU) 2016/797. Na podlagi uporabe člena 16(3) navedene direktive:

(1)

če je odstopanje posledica nepravilne uporabe te TSI ali napak pri projektiranju ali namestitvi opreme, vložnik za zadevna potrdila sprejme potrebne korektivne ukrepe, zadevna potrdila in/ali ustrezni tehnični spisi (za komponente interoperabilnosti in/ali podsisteme) pa se posodobijo skupaj z ustreznimi izjavami ES;

(2)

če je odstopanje posledica napak v tej TSI ali v specifikacijah, na katere se sklicuje ta TSI, se začne postopek iz člena 6 Direktive (EU) 2016/797.

Vložniki in/ali dobavitelji lahko uporabijo svojo rešitev za ugotovljeno napako, ko je zahtevek za spremembo, povezan z napako, potrjen v postopku upravljanja nadzora sprememb v skladu s členom 28(2) Uredbe (EU) 2016/796. Ta potrditev se opravi v treh mesecih po predložitvi popolnih informacij.

Vsaka takšna začasna rešitev ugotovljene napake, ki ne izvaža omejitev v drug podsistem, se lahko uporablja, dokler se ne sprejme dogovorjeni popravek napake v novi različici TSI CCS. Ko se v novi različici TSI sprejme rešitev za ugotovljeno napako, vložniki in/ali dobavitelji uporabijo sprejeto rešitev za obstoječa vozila v skladu tistim od naslednjih pogojev, ki nastopi prej:

(a)

če za izvajanje popravkov napak ni potrebno dovoljenje: ob naslednji priložnosti, ko je popravek napake obvezen v skladu s preglednico B1.1, vrstica 1, in nikakor pred 1. 1. 2026;

(b)

če je za izvajanje popravkov napak potrebno dovoljenje: ob naslednji ponovni izdaji dovoljenja, ki izhaja iz druge spremembe sistema zaščite vlaka (ETCS) na vozilu;

(c)

ob naslednji nadgradnji na višjo različico dela sistema zaščite vlaka na vozilu.

Opomba:

Za komponente interoperabilnosti, za katere rezultat informacij, ki jih je treba predložiti, kot je opisano v točki 7.2.10.1, kaže, da ni vpliva na varnost, obratovanje in interoperabilnost, posodobitev ni potrebna.

Popravki napak bi lahko vplivali na podsistem CCS ob progi in podsistem CCS na vozilu. Agencija organizira učinkovito obdelavo vseh prejetih informacij, da se olajša postopek upravljanja nadzora sprememb, s čimer se zagotovita izboljšanje in nadaljnji razvoj specifikacij, vključno s preizkusnimi specifikacijami.

6.5.1   Vsebina potrdil ES

V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/250 (22) priglašeni organi opišejo omejitve in pogoje za uporabo komponent interoperabilnosti in podsistemov v ustreznih potrdilih ES.

Priglašeni organi in Agencija se v delovni skupini, ustanovljeni v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/796, usklajujejo o načinu upravljanja napak, omejitev in pogojev za uporabo komponent interoperabilnosti in podsistemov v ustreznih potrdilih ES o verifikaciji in priloženih tehničnih spisih.

V priloženem tehničnem spisu, ki ga izda priglašeni organ, se uporabi predloga iz Dodatka D.

6.5.2   Vsebina izjav ES

V skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/250 proizvajalec komponent interoperabilnosti ali subjekt, ki vloži vlogo za podsistem, v izjavi ES o skladnosti ali verifikaciji opiše omejitve in pogoje za uporabo.

V priloženih tehničnih spisih se uporabi predloga iz Dodatka D.

7.   IZVAJANJE TSI ZA VODENJE-UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJO

7.1   Uvod

V tem poglavju so opisani tehnični ukrepi za izvajanje TSI, zlasti pogoji, ki podpirajo prehod na sisteme razreda A.

Upoštevati je treba, da je včasih treba izvajanje določene TSI uskladiti z izvajanjem drugih TSI.

7.2   Splošno veljavna pravila

7.2.1   Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje ali njihovih delov

Nadgraditev ali obnova podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija lahko zadeva enega od delov ali vse njihove dele, kot je določeno v točki 2.2 (Področje uporabe).

Zato so lahko različni deli podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija nadgrajeni ali obnovljeni ločeno, če to ne ogroža interoperabilnosti.

Za opredelitev osnovnih parametrov za vsak del glej točko 4.1 (Uvod).

7.2.2   Spremembe obstoječega podsistema na vozilu

V tej točki so opredeljena načela, ki jih morajo uporabiti subjekti za upravljanje sprememb in subjekti za izdajo dovoljenj v skladu s postopkom ES-verifikacije, opisanim v členih 15(9) in 21(12) Direktive (EU) 2016/797 ter Prilogi IV k navedeni direktivi. Ta postopek je dodatno izpopolnjen v členih 13, 15 in 16 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545 in Sklepu 2010/713/EU.

Ta točka se uporablja v primeru vseh sprememb obstoječega podsistema na vozilu ali tipa podsistema na vozilu, vključno z obnovo ali nadgradnjo. Ne uporablja pa se v primeru sprememb, zajetih s členom 15(1), točka (a), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545.

7.2.2.1   Pravila za upravljanje sprememb podsistemov CCS na vozilu

(1)

Deli, kot so opredeljeni v preglednici 4.1 te TSI, in osnovni parametri podsistema na vozilu, na katere niso vplivale spremembe, so izvzeti iz ocenjevanja skladnosti na podlagi določb te TSI. Subjekt za upravljanje sprememb mora predložiti seznam delov in osnovnih parametrov, na katere vpliva sprememba.

(2)

V skladu s členoma 15 in 16 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545 in Sklepom 2010/713/EU ter ob uporabi modula SB, SD/SF ali SH1 za ES-verifikacijo, po potrebi pa tudi člena 15(5) Direktive (EU) 2016/797 subjekt za upravljanje sprememb priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki vplivajo na skladnost podsistema z zahtevami ustreznih TSI, zaradi katerih je treba opraviti nova preverjanja. Subjekt za upravljanje sprememb te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim potrdilom ES.

(3)

Subjekt za upravljanje sprememb mora utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne na ravni podsistema, to pa mora oceniti priglašeni organ.

(4)

Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove podsistema na vozilu, so opredeljene v preglednici 7.1 (Osnovne značilnosti zasnove) ter se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1), točka (c) ali (d), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545; v skladu s preglednico 7.1 (Osnovne značilnosti zasnove) pa subjekt za upravljanje sprememb spremembe, ki ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, vendar so z njimi povezane, razvrsti med spremembe iz člena 15(1), točka (b), Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/545.

(5)

Za spremembe, ki niso zajete v točki 7.2.2.1(4), se šteje, da ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove. Subjekt za upravljanje sprememb jih razvrsti med spremembe iz člena 15(1), točka (a) ali (b), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

Opomba:

subjekt za upravljanje sprememb razvrsti spremembe, kot je določeno v točki 7.2.2.1(4) in tej točki, brez poseganja v varnostno presojo, ki se zahteva na podlagi člena 21(12), točka (b), Direktive (EU) 2016/797.

(6)

Vse spremembe ne glede na njihovo razvrstitev ostanejo skladne s TSI, ki se uporabljajo (23).

Preglednica 7.1

Osnovne značilnosti zasnove

1.

Točka TSI

2.

Povezane osnovne značilnosti zasnove

3.

Spremembe, ki ne vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, v skladu s členom 15(1), točka (b), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545

4.

Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove, vendar so v sprejemljivem razponu parametrov, zato se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1), točka (c), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545

5.

Spremembe, ki vplivajo na osnovne značilnosti zasnove in so zunaj sprejemljivega razpona parametrov, zato se razvrstijo med spremembe iz člena 15(1), točka (d), Izvedbene uredbe (EU) 2018/545

4.2.2

Funkcionalnost ETCS na vozilu

Oprema ETCS na vlaku in seznam specifikacij iz Dodatka A k TSI CCS

Ni relevantno

Ni relevantno

Uporabiti drug seznam specifikacij iz Dodatka A.

 

Sklop zakonito upravljanih različic sistema ETCS

Ni relevantno

Ni relevantno

Namestitev ali začetek operativne uporabe ETCS

Sprememba sklopa zakonito upravljanih različic sistema ETCS iz seznama specifikacij iz Dodatka A

 

Uporaba ETCS na vozilu

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.2 (sprememba identifikatorja realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.2 (sprememba funkcionalnega identifikatorja)

 

Upravljanje informacij o celovitosti vlaka (ki jih ne zagotovi strojevodja)

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev nadzora nad celovitostjo vlaka

Ni relevantno

 

Podatki o varni dolžini sestave vlaka iz vozila, ki so potrebni za dostop do proge, in ravni SIL

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev informacij o varni dolžini sestave vlaka

Ni relevantno

4.2.17.1

Združljivost sistema ETCS

Združljivost sistema ETCS

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjave o ESC, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.4

Dodajanje ali odstranitev izjave o ESC, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.4

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

4.2.4.2.1

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije GSM-R

Sistem GSM-R za glasovno radijsko komunikacijo na vozilu in njegova osnovna konfiguracija

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.3

Ni relevantno

Namestitev ali začetek operativne uporabe kabinskega radijskega sistema GSM-R

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3

Izvedba glasovne in operativne komunikacije GSM-R

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba identifikatorja realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba funkcionalnega identifikatorja)

Podpora ID skupine 555 za SIM kartico za glasovno komunikacijo GSM-R

Ni relevantno

Sprememba podpore ID skupine 555 za SIM kartico

Ni relevantno

4.2.17.3

Združljivost radijskega sistema in ECTS

Združljivost sistema glasovne radijske komunikacije

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjave o RSC, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.4

Dodajanje ali odstranitev izjave o RSC, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.4

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

4.2.4.3.1.1

Sporočanje podatkov GSM-R za ETCS

4.2.4.3.2.1

Sporočanje podatkov GSM-R za ATO

Sistem GSM-R za podatkovno radijsko komunikacijo na vozilu in njegova osnovna konfiguracija

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.3

Ni relevantno

Namestitev ali začetek operativne uporabe radijskega sistema GSM-R EDOR

Uporaba druge osnovne konfiguracije, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3

Sporočanje podatkov GSM-R za uporabo ETCS in ATO

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba identifikatorja realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba funkcionalnega identifikatorja)

4.2.17.3

Združljivost radijskega sistema in ETCS

Združljivost sistema podatkovne radijske komunikacije

Ni relevantno

Dodajanje ali odstranitev izjave o RSC, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.4

Dodajanje ali odstranitev izjave o RSC, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.4

4.2.4

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

4.2.4.1.1

Osnovna komunikacijska funkcija GSM-R

Domače omrežje GSM-R za SIM kartico za glasovno komunikacijo

Se ne uporablja

Zamenjava SIM kartice za omrežje GSM-R, skladne s TSI, z drugo SIM kartico za omrežje GSM-R, skladno s TSI in z drugim domačim omrežjem GSM-R

Ni relevantno

Domače omrežje GSM-R za SIM kartico za podatkovno komunikacijo

Se ne uporablja

Zamenjava SIM kartice za omrežje GSM-R, skladne s TSI, z drugo SIM kartico za omrežje GSM-R, skladno s TSI in z drugim domačim omrežjem GSM-R

Ni relevantno

4.2.18

Funkcionalnost ATO na vozilu

Različica sistema ATO na vozilu

Ni relevantno

Sprememba različice sistema ATO, ki izpolnjuje vse pogoje iz točke 7.2.2.3.

Dodajanje ali odstranitev ATO kot dela podsistema CCS na vozilu Začetek operativne uporabe ATO

ali sprememba različice sistema ATO, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3

Izvedba ATO na vozilu

Izpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba identifikatorja realizacije)

Ni relevantno

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.2.3 (sprememba funkcionalnega identifikatorja)

7.2.5

Obstoječi sistemi

Sistemi razreda B ali drugi nameščeni obstoječi zaščitni, nadzorni in opozorilni sistemi vlaka (sistem, in če je primerno, uporabljena različica)

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

Dodajanje ali odstranitev sistemov zaščite vlaka razreda B

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

Radijski sistemi razreda B ali drugi nameščeni obstoječi radijski sistemi (sistem, in če je primerno, uporabljena različica)

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

Dodajanje ali odstranitev obstoječih radijskih sistemov razreda B

Za zahteve za sistem razreda B je odgovorna zadevna država članica

(7)

Za zagotovitev potrdila ES o verifikaciji se lahko priglašeni organ sklicuje na:

(a)

izvirno potrdilo ES o verifikaciji za dele konstrukcije, ki so nespremenjeni, ali dele, ki so spremenjeni, vendar ne vplivajo na skladnost podsistema, če je potrdilo še veljavno;

(b)

spremembe izvirnega potrdila ES o verifikaciji za spremenjene dele konstrukcije, ki vplivajo na skladnost podsistema z različico TSI, ki se uporablja in je bila uporabljena za ES-verifikacijo.

(8)

Subjekt za upravljanje sprememb vsekakor zagotovi ustrezno posodobitev tehnične dokumentacije v zvezi s potrdilom ES.

(9)

Posodobljena tehnična dokumentacija v zvezi s potrdilom ES se navede v tehničnem spisu, priloženem izjavi ES o verifikaciji, ki jo izda subjekt za upravljanje sprememb za podsisteme na vozilu, opredeljene kot skladne s spremenjenim tipom.

7.2.2.2   Pogoji za spremembo funkcionalnosti ETCS na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

(1)

Ciljna funkcionalnost (24) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi. Ciljna funkcionalnost se šteje za nespremenjeno, kadar se uporabi postopek vzdrževanja specifikacije (popravek napake), opisan v točki 7.2.10, ki vključuje izvedbo popravkov napak ali izvajanje ukrepov za ublažitev.

(2)

Vmesniki, pomembni za varnost in tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

(3)

Rezultat varnostne presoje (npr. varnostni primer po EN 50126) ostane nespremenjen.

(4)

Zaradi spremembe niso bili dodani novi pogoji uporabe v zvezi z varnostjo (SRAC) ali omejitve interoperabilnosti.

(5)

Ocenjevalni organ SVM (skupna varnostna metoda za oceno tveganja), kot je določen v točki 4.2.1, je neodvisno ocenil vložnikovo oceno tveganja in v okviru te ocene prikaz, da sprememba ne vpliva negativno na varnost. Vložnikov prikaz vključuje dokaze, da sprememba dejansko odpravlja vzroke prvotnega odstopanja funkcionalnosti.

(6)

Odvisno od vrste spremembe:

(a)

če se sprememba izvede zaradi napake na proizvodu: sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ. Za druge module je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna (25);

(b)

če se sprememba izvede zaradi postopka vzdrževanja specifikacij (v preglednici A 2 v Dodatku A so posodobljene specifikacije z opisi popravka napake): potrebno je posodobljeno potrdilo ES o pregledu projektiranja ali tipa za komponente interoperabilnosti ali podsistem z izvedbo popravkov napak. V tem primeru se uporabljajo določbe iz točke 6.3.3(3).

(7)

Na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije se opredeli „identifikator sistema“ (kot je opredeljen v točki 4.2.20.3), „funkcionalni identifikator“„identifikatorja sistema“ pa se po spremembi ni spremenil.

(8)

Sprememba je del upravljanja konfiguracije, ki se zahteva na podlagi člena 5 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

7.2.2.3   Pogoji za spremembo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice na vozilu ali funkcionalnosti ATO na vozilu, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

(1)

Ciljna funkcionalnost (26) ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi. Ciljna funkcionalnost se šteje za nespremenjeno, kadar se uporabi postopek vzdrževanja specifikacije (popravek napake), opisan v točki 7.2.10, ki vključuje izvedbo popravkov napak ali izvajanje ukrepov za ublažitev.

(2)

Vmesniki, pomembni za tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

(3)

Odvisno od vrste spremembe:

(a)

če se sprememba izvede zaradi napake na proizvodu: sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ. Za druge module je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna (27);

(b)

če se sprememba izvede zaradi postopka vzdrževanja specifikacij (v preglednici A 2 v Dodatku A so posodobljene specifikacije z opisi popravka napake): potrebno je posodobljeno potrdilo ES o pregledu projektiranja ali tipa za komponente interoperabilnosti ali podsistem z izvedbo popravkov napak. V tem primeru se uporabljajo določbe iz točke 6.3.3(3).

(4)

Sprememba je del upravljanja konfiguracije, ki se zahteva na podlagi člena 5 Izvedbene uredbe (EU) 2018/545.

7.2.2.4   Pogoji za spremembo podsistema na vozilu v zvezi z združljivostjo sistema ETCS ali radijskega sistema, ki ne vpliva na osnovne značilnosti zasnove

(1)

Zaradi dodajanja ali odstranitve izjave o ESC ali RSC niso bili dodani ali odstranjeni nobeni pogoji uporabe v zvezi z varnostjo (SRAC) ali omejitve interoperabilnosti, povezane s tehnično združljivostjo z omrežjem.

(2)

Zaradi izjave o ESC ali RSC niso bile dodane ali odstranjene omejitve interoperabilnosti (omejitve ali pogoji uporabe), povezane s tehnično združljivostjo z omrežjem.

7.2.3   Nadgradnja ali obnova obstoječega progovnega podsistema

V tej točki so opredeljena načela, ki jih morajo uporabiti subjekti za upravljanje sprememb in subjekti za izdajo dovoljenj v skladu s postopkom ES-verifikacije, opisanim v členih 15(9) in 18(6) Direktive (EU) 2016/797 ter Sklepu 2010/713/EU.

7.2.3.1   Pravila za upravljanje nadgradnje ali obnove obstoječih podsistemov CCS ob progi

V primeru nadgradnje ali obnove podsistemov vodenje-upravljanje in signalizacija, za katere je bilo izdano potrdilo ES o verifikaciji, se uporabljajo naslednja pravila:

(1)

Zaradi sprememb je potrebno novo dovoljenje, če vplivajo na osnovne parametre, kot so opredeljeni v preglednici 7.2.

Preglednica 7.2

Spremembe osnovnih parametrov naprav ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje

Osnovni parameter

Sprememba, zaradi katere je potrebno novo dovoljenje

4.2.3

Funkcionalnost ETCS ob progi

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.3.2

4.2.4

4.2.4.2

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

Glasovne in operativne komunikacijske aplikacije

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.3.3

4.2.4

4.2.4.3

Mobilne komunikacijske funkcije za železnice – RMR

Aplikacije za sporočanje podatkov za ETCS in ATO

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.3.3

4.2.19

Funkcionalnost ATO ob progi

Neizpolnjevanje vseh pogojev iz točke 7.2.3.3

(2)

Dovoljeno je, da se spremembe obravnavajo tako, da se znova ocenijo le tiste spremembe, ki vplivajo na skladnost podsistema z različico TSI, ki se uporablja, uporabljeno za ES-verifikacijo. Subjekt za upravljanje sprememb mora utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne na ravni podsistema, to pa mora oceniti priglašeni organ.

(3)

Subjekt za upravljanje sprememb priglašeni organ obvesti o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na skladnost podsistema z zahtevami ustreznih TSI ali s pogoji veljavnosti potrdila.

Subjekt za upravljanje sprememb te informacije zagotovi z ustreznimi sklici na tehnično dokumentacijo v zvezi z obstoječim potrdilom ES.

(4)

Priglašeni organ zagotovi potrdilo ES, ki izraža spremembe, ki vplivajo na skladnost s TSI. Za zagotovitev potrdila ES se priglašeni organ lahko sklicuje na:

(a)

izvirno potrdilo ES za dele konstrukcije, ki so nespremenjeni, ali dele, ki so spremenjeni, vendar ne vplivajo na skladnost podsistema, če je potrdilo še veljavno;

(b)

dodatno potrdilo ES (s katerim se spremeni izvirno potrdilo) za spremenjene dele konstrukcije, ki vplivajo na skladnost podsistema z veljavno različico TSI, uporabljeno za verifikacijo ES.

(5)

Subjekt za upravljanje sprememb vsekakor zagotovi ustrezno posodobitev tehnične dokumentacije v zvezi s potrdilom ES.

(6)

„Upravljanje konfiguracije“ pomeni sistematičen organizacijski, tehnični in upravni postopek, ki je vzpostavljen v celotnem življenjskem ciklu podsistema CCS ter s katerim se zagotovi, da se vzpostavita in ohranita doslednost dokumentacije in sledljivost sprememb, tako da:

(a)

so izpolnjene zahteve iz ustreznega prava Unije in nacionalnih predpisov;

(b)

se spremembe nadzorujejo in dokumentirajo v tehničnih spisih ali dokumentaciji, ki je priložena izdanemu dovoljenju;

(c)

so informacije in podatki posodobljeni in točni;

(d)

so zadevne strani po potrebi obveščene o spremembah.

7.2.3.2   Pogoji za nadgradnjo ali obnovo funkcionalnosti ETCS ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni

(1)

Ciljna funkcionalnost (28) osnovnega parametra 4.2.3 ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi. Ciljna funkcionalnost se šteje za nespremenjeno, kadar se uporabi postopek vzdrževanja specifikacije (popravek napake), opisan v točki 7.2.10, ki vključuje izvedbo popravkov napak ali izvajanje ukrepov za ublažitev.

(2)

Vmesniki osnovnega parametra 4.2.3, pomembni za varnost in tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

(3)

Rezultat varnostne presoje (npr. varnostni primer po EN 50126) ostane nespremenjen.

(4)

Zaradi spremembe niso bili dodani novi pogoji uporabe v zvezi z varnostjo (SRAC) ali omejitve interoperabilnosti.

(5)

Kadar je tako določeno v točki 4.2.1, ocenjevalni organ SVM (skupna varnostna metoda za oceno tveganja) neodvisno oceni vložnikovo oceno tveganja in v okviru te ocene prikaz, da sprememba ne škoduje varnosti. Če je sprememba posledica napake na proizvodu, vložnikov prikaz vključuje dokaze, da se s spremembo dejansko odpravijo vzroki napake na proizvodu.

(6)

Odvisno od vrste spremembe:

(a)

če se sprememba izvede zaradi napake na proizvodu: sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ. Za druge module je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna (29);

(b)

če se sprememba izvede zaradi postopka vzdrževanja specifikacij (v preglednici A 2 v Dodatku A so posodobljene specifikacije z opisi rešitev za popravek napake): potrebno je posodobljeno potrdilo ES za komponente interoperabilnosti ali podsistem z izvedbo popravkov napak. V tem primeru se uporabljajo določbe iz točke 6.3.4(3).

(7)

Na podlagi posameznega upravljanja konfiguracije se opredeli „identifikator sistema“ (kot je opredeljen v točki 4.2.20.3), „funkcionalni identifikator“„identifikatorja sistema“ pa se po spremembi ni spremenil.

(8)

Sprememba je del upravljanja konfiguracije, kot je opredeljeno v 7.2.1b.1.7.

7.2.3.3   Pogoji za nadgradnjo ali obnovo mobilnih komunikacijskih funkcij za železnice ob progi ali funkcionalnosti ATO ob progi, zaradi katerih je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja, če niso izpolnjeni.

(1)

Ciljna funkcionalnost (30) osnovnih parametrov 4.2.4.2, 4.2.4.3 in 4.2.19 ostane nespremenjena ali pa je nastavljena na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi. Ciljna funkcionalnost se šteje za nespremenjeno, kadar se uporabi postopek vzdrževanja specifikacije (popravek napake), opisan v točki 7.2.10, ki vključuje izvedbo popravkov napak ali izvajanje ukrepov za ublažitev.

(2)

Vmesniki osnovnih parametrov 4.2.4.2, 4.2.4.3 in 4.2.19, pomembni za tehnično združljivost, ostanejo nespremenjeni ali pa so nastavljeni na stanje, ki je že predvideno pri prvotnem certificiranju ali odobritvi.

(3)

Odvisno od vrste spremembe:

(a)

če se sprememba izvede zaradi napake na proizvodu: sprememba se izvede na podlagi sistema vodenja kakovosti, ki ga potrdi priglašeni organ (npr. v skladu z moduli CH1, SH1, CD ali SD). Za druge module (npr. CF, SF in SG) je upravičeno, da opravljena verifikacija ostane veljavna (31);

(b)

če se sprememba izvede zaradi postopka vzdrževanja specifikacij (v preglednici A 2 v Dodatku A so posodobljene specifikacije z opisi rešitev za popravek napake): potrebno je posodobljeno potrdilo ES za komponente interoperabilnosti ali podsistem z izvedbo popravkov napak. V tem primeru se uporabljajo določbe iz točke 6.3.4(3).

(4)

Sprememba je del upravljanja konfiguracije, kot je opredeljeno v točki 7.2.3.1(6).

7.2.3.4   Učinek na tehnično združljivost med deli podsistemov CCS na vozilu in ob progi

Upravljavci infrastrukture zagotovijo, da spremembe obstoječega podsistema ob progi omogočajo nadaljevanje obratovanja podsistemov na vozilu, ki so skladni s TSI (32) in obratujejo na progah, na katere se nanašajo spremembe.

Ta zahteva se ne uporablja, kadar so spremembe posledica izvajanja aplikacije nove stopnje ob progi v skladu z zahtevami iz točk 7.2.9.1 (1) in (4) ali zahtevami glede nezdružljive uporabe (npr. sprememba v novo podrazličico X različice M_VERSION, kot je opredeljeno v točki 7.4.2.4).

7.2.4   Potrdila ES o pregledu tipa ali projektiranja

7.2.4.1   Podsistem CCS na vozilu

7.2.4.1.1    Opredelitev pojmov

(1)

Okvir za začetno oceno za podsistem CCS na vozilu

Okvir za začetno oceno je TSI CCS, ki se uporablja na začetku faze projektiranja, ko vložnik sklene pogodbo s priglašenim organom za podsistem CCS na vozilu.

(2)

Okvir za certificiranje za podsistem CCS na vozilu

Okvir za certificiranje je TSI CCS, ki se uporablja v času izdaje potrdila ES o pregledu tipa ali projektiranja. Je okvir za začetno oceno, spremenjen na podlagi revizij TSI, ki so začele veljati v fazi projektiranja, in se uporablja v skladu s prehodno ureditvijo, opisano v Dodatku B.

(3)

Faza projektiranja za podsistem CCS na vozilu

Faza projektiranja za podsistem CCS je obdobje, ki se začne, ko vložnik sklene pogodbo s priglašenim organom, ki je odgovoren za ES-verifikacijo, in konča, ko se izda potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja.

Faza projektiranja zajema podsistem CCS, vgrajen v tip vozila, ter eno ali več variant tipa in izvedenk tipa. Za fazo projektiranja za vse variante in izvedenke tipa se šteje, da se začne hkrati s fazo projektiranja glavnega tipa.

(4)

Proizvodna faza za podsistem CCS na vozilu

Proizvodna faza je obdobje, v katerem se podsistem CCS na vozilu lahko da na trg na podlagi izjave ES o verifikaciji, ki se nanaša na veljavno potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja.

(5)

Vozilo, ki obratuje

Vozilo obratuje, kadar je registrirano z „veljavno“ registracijsko oznako „00“ v nacionalnem registru vozil v skladu z Odločbo Komisije 2007/756/ES (33) ali v evropskem registru vozil v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1614 (34) in se vzdržuje v varnem stanju obratovanja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/779 (35).

7.2.4.1.2    Predpisi, ki se nanašajo na potrdila ES o pregledu tipa ali projektiranja

(1)

Priglašeni organ izda potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja, ki se nanaša na okvir za certificiranje.

(2)

Kadar v fazi projektiranja začne veljati revizija te TSI, priglašeni organ izda potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja v skladu z naslednjimi pravili:

Pri spremembah TSI, ki niso navedene v Dodatku B, skladnost z okvirom za začetno oceno pomeni skladnost z okvirom za certificiranje. Priglašeni organ brez dodatne ocene izda potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja, ki se nanaša na okvir za certificiranje.

Uporaba sprememb TSI, navedenih v Dodatku B, je obvezna v skladu s prehodno ureditvijo, opredeljeno v Dodatku B. V opredeljenem prehodnem obdobju lahko priglašeni organ brez dodatne ocene izda potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja, ki se nanaša na okvir za certificiranje. Priglašeni organ v potrdilu ES o pregledu tipa ali projektiranja navede vse točke (iz preglednice B1.1), ocenjene v skladu z okvirom za začetno oceno.

(3)

Kadar v fazi projektiranja začne veljati več revizij te TSI, se odstavek (2) zaporedoma uporablja za vse revizije.

(4)

Vedno je dovoljeno (ne pa obvezno) uporabljati celotno najnovejšo različico katere koli TSI ali nekatere njene točke, razen če je v reviziji teh TSI izrecno določeno drugače; če je uporaba omejena na določene točke, mora vložnik utemeljiti in dokumentirati, da veljavne zahteve ostanejo skladne, to pa mora potrditi tudi priglašeni organ.

7.2.4.1.3    Veljavnost potrdila ES o pregledu tipa ali projektiranja

Ko začne veljati revizija te TSI, potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja za podsistem ostane veljavno, razen če ga je treba revidirati v skladu s posebno prehodno ureditvijo spremembe TSI, kot je opredeljeno v Dodatku B k tej TSI.

7.2.4.2   Podsistem CCS ob progi

V skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2016/797 je podsistem CCS ob progi skladen s TSI, ki velja v času vložitve zahteve za dovoljenje za začetek obratovanja.

Ko začne veljati revizija te TSI, potrdilo ES o pregledu tipa ali projektiranja za podsistem ostane veljavno, razen če ga je treba revidirati v skladu s prehodno ureditvijo spremembe TSI, kot je opredeljeno v Dodatku B (preglednica B2) k tej TSI.

7.2.4.3   Komponente interoperabilnosti

ES potrdila o pregledu zasnove ali tipa komponent interoperabilnosti, ki so že dane na trg na podlagi predhodne različice te TSI, ostanejo veljavna, tudi če začne veljati revizija te TSI, razen če se na ravni podsistema CCS uporablja zahteva, ki vpliva na komponento interoperabilnosti (kot je določeno v preglednici B1 1 ali preglednici B2, Dodatek B), ali če je v reviziji te TSI, in sicer v preglednici B3, Dodatek B, izrecno določeno drugače.

V tem času se lahko te komponente interoperabilnosti dajo na trg brez novega pregleda zasnove ali tipa.

7.2.5   Obstoječi sistemi

Države članice zagotovijo, da funkcionalnost in vmesniki obstoječih sistemov ostanejo nespremenjeni, razen kadar so spremembe potrebne, da se zmanjšajo varnostne pomanjkljivosti v teh sistemih (36).

7.2.6   Zagotavljanje specifičnih prenosnih modulov in vmesnikov za povezavo z opremo razreda B na vozilu

Če ob progah, za katere velja ta TSI, ni nameščen sistem zaščite vlaka razreda A, države članice zagotovijo, da so na voljo specifični prenosni modul (STM) ali proizvodi in/ali specifikacije, ki omogočajo integracijo obstoječega sistema zaščite vlaka razreda B s sistemom razreda A na vozilu. Za proge, opremljene z več kot enim sistemom razreda B, se ta zahteva uporablja za vsaj enega od teh sistemov razreda B.

Država članica v enem letu od začetka veljavnosti TSI uradno sporoči sisteme razreda B, pri katerih je zahteva izpolnjena.

Oprema razreda B na vozilu in njen vmesnik pri obstoječih proizvodih, za katere je bila že dokazana integracija s proizvodi razreda A, skladnimi s TSI, ustreza kateri koli tehnični možnosti, opredeljeni v točki 4.2.6.1. Če ni na voljo noben sistem, za katerega je že dokazana integracija s sistemom razreda A na vozilu, skladnim s TSI, se zagotovi rešitev s standardiziranim vmesnikom (STM).

Država članica v enem letu po začetku veljavnosti TSI uradno sporoči specifikacije za vmesnike med sistemi zaščite vlaka razreda A in razreda B na vlaku.

Če je za določen sistem razreda B edina rešitev, ki je na voljo na trgu, razreda B in razreda A, vgrajena v isto opremo, imetniki specifikacij razreda B (npr. dobavitelj, prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture) za dele, ki jih imajo v posesti, predložijo specifikacije, potrebne za integracijo tega sistema razreda B s skladnim ETCS na vozilu. Vsa ustrezna intelektualna lastnina, ki jo imajo, je na voljo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Imetniki specifikacij zagotovijo, da predložene informacije drugim proizvajalcem omogočajo vključitev razreda B v kateri koli sistem ETCS na vozilu v obstoječa tirna vozila.

V zvezi s tem je treba ustrezno zagotoviti odprti trg za razred B in STM pod poštenimi tržnimi pogoji. Če iz tehničnih ali gospodarskih razlogov, vključno z ustreznimi pravicami iz naslova intelektualne lastnine, ni mogoče zagotoviti razpoložljivosti STM ali opreme razreda B s popolnimi specifikacijami vmesnika za povezavo s sistemom razreda A, zadevne države članice obvestijo odbor iz člena 51(1) Direktive (EU) 2016/797 o razlogih za to težavo in ukrepih za njeno ublažitev, ki jih nameravajo uvesti za omogočanje dostopa upravljavcev – predvsem tujih upravljavcev – do svoje infrastrukture.

7.2.7   Dodatna oprema razreda B na progi, opremljeni z opremo razreda A

Na progi, opremljeni s sistemom ETCS in/ali RMR, se lahko med fazo uvajanja opreme razreda A na vozilu namesti dodatna oprema razreda B ob progi, da se omogoči obratovanje tirnih vozil, ki še niso združljiva z razredom A.

Vsak upravljavec infrastrukture je odgovoren za preverjanje, ali zasnova opreme ob progi podpira prehode med razredom A in razredom B, ter ne nalaga nobenih dodatnih zahtev za vodenje-upravljanje in signalizacijo razreda A na vozilu, zato je podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi zasnovan, kot da podsistem vodenje-upravljanje in signalizacija razreda A na vozilu uporablja standardizirani vmesnik (SPM) med sistemi razreda A in razreda B.

7.2.8   Vozilo z opremo razreda A in razreda B

Vozilo je lahko opremljeno s sistemoma razreda A in B, da se omogoči delovanje na več progah.

Zadevna država članica lahko omeji uporabo sistema razreda B na vozilu na progah, kjer ob progi ni nameščen sistem razreda B.

Za vozilo, opremljeno s sistemoma razreda A in B, se dokaže tehnična združljivost z opremo razreda A ob progi na progah, ki so hkrati opremljene z razredom A in razredom B. Opremljenost s sistemom razreda B poleg sistema razreda A ni nujna za združljivost vozila s progami, na katerih je razred B nameščen hkrati z razredom A.

Pri vozilih, opremljenih z razredom A, se lahko sistemi zaščite vlaka razreda B izvajajo v skladu z zahtevami iz točke 4.2.6.1 in zahtevami iz točke 7.2.6.

7.2.9   Pogoji za obvezne in neobvezne funkcije

Vložnik vloge za ES-verifikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi preveri, ali so funkcije vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki so v tej TSI opredeljene kot „neobvezne“, obvezne na podlagi drugih TSI ali nacionalnih pravil oziroma izvajanja ovrednotenja in ocene tveganja za zagotovitev varne integracije podsistemov.

Izvajanje nacionalnih ali neobveznih funkcij ob progi mora biti tehnično združljivo in vlaku, ki izpolnjuje le obvezne zahteve sistema razreda A na vozilu, ne prepreči uporabe te infrastrukture, razen če se to zahteva za naslednje neobvezne funkcije na vozilu iz točk 7.2.9.1 in 7.2.9.3. Izvajanje ene od teh neobveznih funkcij ob progi, ki na določenih progah vodi do nove obvezne zahteve za opremo na vozilu, se uradno sporoči najmanj pet let pred tem, ko lahko funkcija postane obvezna zahteva za opremo na vozilu. Nova obvezna zahteva za opremo na vozilu se uradno sporoči v registru RINF, te spremembe v registru RINF pa se navedejo v programu omrežja v skladu s členom 27 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (37). Rok za uradno obvestilo, krajši od pet let, je dovoljen le, če se o njem dogovorijo upravljavec infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu, ki na teh progah opravljajo storitve ali nameravajo opravljati storitve (v času sklenitve sporazuma). O tem dogovoru o skrajšanju roka za uradno obvestilo je treba uradno obvestiti Evropsko komisijo.

Podsistem na vozilu, ki vključuje KER STM, lahko zahteva uporabo vmesnika K.

7.2.9.1   ETCS

(1)

Aplikacija ETCS stopnje 2 ob progi, ki ima omejeno zaznavanje vlaka ali ga sploh nima (prej ETCS stopnje 3), za ugotavljanje zasedenosti proge uporablja informacije v vozilu in zahteva, da lahko naprava na vozilu izpolni zahteve za informacije o potrjeni dolžini vlaka, kot so določene pod zaporedno številko 27 v preglednici A 2 v Dodatku A;

(2)

aplikacija ob progi ETCS stopnje 1 s funkcijo radijskega posredovanja zahteva, da je sistem na vozilu opremljen z ustreznim prenosom radijsko posredovanih podatkov (Euroloop ali radijski), če je sprostitvena hitrost iz varnostnih razlogov nastavljena na nič (npr. zaščita nevarnih mest).

(3)

Kadar sistem ETCS potrebuje radijski prenos podatkov, je potreben del za podatkovno radijsko komunikacijo, kot je določeno v tej TSI.

(4)

Kadar ETCS ob progi potrebuje posebno različico sistema ETCS, mora biti oprema na vozilu v skladu z zahtevami glede izvedbe iz točke 7.4.2.4.2.

7.2.9.2   ATO

(1)

ATO ob progi: izvajanje ATO ob progi je neobvezna funkcija za interoperabilnost, ki vlaku, ki ni opremljen z ATO na vozilu, tehnično ne preprečuje uporabe navedene infrastrukture. Če se funkcionalnost ATO GoA1/2 izvaja v kombinaciji z ETCS ob progi, se uporabljajo specifikacije za ATO iz Dodatka A k tej TSI.

Opomba:

če se funkcionalnost ATO GoA1/2 izvaja v kombinaciji s sistemom razreda B ob progi, je treba uporabiti specifikacije za ATO ob progi iz Dodatka A k tej TSI, da se olajša prihodnji prehod na ATO na progah, ki bodo opremljene z ETCS.

(2)

ATO na vozilu: namestitev ATO v podsistem CCS na vozilu je obvezna (38), kadar se vozilo prvič opremi z ETCS, pri čemer je vozilo namenjeno uporabi na progi, ki vključuje vsaj en odsek, opremljen z ATO, če je upravljavec infrastrukture v registru RINF uradno sporočil storitve, za katere je obvezna uporaba ATO na vozilu.

Opomba:

če se funkcionalnost ATO GoA1/2 izvaja v kombinaciji s sistemom razreda B ob progi, izvedba ATO na vozilu temelji na pogodbenih dogovorih med upravljavcem infrastrukture in prevoznikom v železniškem prometu, zato ni obveznih zahtev glede izvedbe ATO GoA1/2, dokler se na progah z ATO ob progi in sistemom razreda B ob progi ne izvede prehod na popolnoma skladen ETCS, vključno s specifikacijami za ATO ob progi iz Dodatka A k tej TSI.

7.2.9.3   RMR

Sistema GSM-R in/ali FRMCS se izvedeta v skladu z zahtevami glede izvedbe iz točke 7.3.2.

7.2.10   Vzdrževanje specifikacij (popravki napak)

7.2.10.1   Odgovornosti med postopkom upravljanja nadzora sprememb

Med postopkom upravljanja nadzora sprememb (CCM) v zvezi s specifikacijami ERTMS in pred začetkom veljavnosti naslednje pravno veljavne izdaje te TSI se napake razvrstijo med napake, ki preprečujejo normalno obratovanje ali ki ne preprečujejo normalnega obratovanja.

Za napake, ki onemogočajo normalno obratovanje, proizvajalci opreme na vozilu, upravljavci, npr. z zagotavljanjem informacij o pojavu napake med normalnim obratovanjem, in upravljavci infrastrukture s potrebnim sodelovanjem proizvajalcev opreme ob progi opišejo svoje izdelke in izvedbe sistema glede na ugotovljeno stanje, tako da izpolnijo vprašalnike Evropske agencije za železniški promet (ki vključujejo odpravo napak in blažilne ukrepe).

Odgovori na te vprašalnike ERA se predložijo v treh mesecih po objavi vprašalnikov, upravljavec infrastrukture pa v vprašalniku ERA predvsem oceni, ali:

(1)

je vpliv napake na varnost in obratovanje omrežja sprejemljiv;

(2)

je vpliv napake na interoperabilnost sprejemljiv, kar pomeni, da:

(a)

bi vsako vozilo z ERTMS, ki je v skladu z najnovejšo izdajo TSI, lahko normalno obratovalo v omrežju, če se napaka ob progi ne bi popravila,

ali

(b)

bi navedeno vozilo z ERTMS lahko normalno obratovalo v omrežju, skladnem s TSI, če se napaka na vozilu ne bi popravila.

Agencija pregledno objavi rezultate na podlagi vprašalnikov ERA.

7.2.10.2   Odgovornosti proizvajalcev opreme na vozilu in ob progi

Po objavi popravkov napak v pravno veljavni izdaji proizvajalci ustrezno posodobijo svoje komponente interoperabilnosti in so odgovorni za njihovo vzdrževanje, kot se zahteva s točko 4.2.20.1 (vključno z vzdrževanjem z njimi povezanih potrdil ES) in v skladu s prehodnimi zahtevami iz Dodatka B (preglednica B3). Te posodobljene komponente interoperabilnosti (vključno s povezanimi potrdili ES) se dajo na voljo za vključitev v zadevne podsisteme v skladu z Dodatkom B (preglednica B3).

Opomba:

Za komponente interoperabilnosti, za katere predhodno predložene informacije, opisane v točki 7.2.10.1 kažejo, da ni vpliva na varnost, obratovanje in interoperabilnost, posodobitev ni potrebna.

7.2.10.3   Odgovornosti upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu

7.2.10.3.1    Odgovornost upravljavca infrastrukture

Če se ugotovi, da je vpliv ene od napak, opisanih v točki 7.2.10.1, na omrežje upravljavca infrastrukture nesprejemljiv, upravljavec infrastrukture na podlagi informacij, ki so jih predhodno zagotovili proizvajalci opreme na vozilu v vprašalnikih ERA, opredeli vozila ERTMS, ki imajo dovoljenje za vožnjo na njegovem omrežju ali so v postopku izdaje dovoljenja za vožnjo na njegovem omrežju in na katerih ni bila uvedena rešitev, ki bi ublažila težave z interoperabilnostjo ali varnostjo, ki jih povzroča napaka v specifikaciji. V primeru znatnega vpliva na obstoječa vozila, ki vozijo po njegovem omrežju, o katerem poročajo proizvajalci opreme na vozilu (ob podpori upravljavcev), se lahko upravljavec infrastrukture prostovoljno odloči, da bo ocenil izvajanje začasnih blažilnih ukrepov ob progi, da bi obstoječim vozilom olajšal nadaljnje obratovanje, dokler se ne izvedejo popravki napak na vozilu.

Upravljavec infrastrukture v okviru povezanega parametra v registru RINF (39) navede, kateri popravki napak (tj. napak, ki preprečujejo normalno obratovanje) so potrebni za opremo na vozilu. To se registrira najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti TSI ali v primeru nove ali nadgrajene uporabe ob progi v omrežju upravljavca infrastrukture.

Za zadevne podsisteme ERTMS ob progi upravljavci infrastrukture v skladu z Dodatkom B (preglednica B2) k tej TSI CCS izvedejo ustrezne popravke napak ob progi, s čimer omogočijo normalno delovanje podsistema CCS, skladnega s TSI, na vozilu (vključno z izvedbo popravkov napak na vozilu).

Ta upravljavec infrastrukture po potrebi posodobi obstoječi tip preverjanja združljivosti sistema ETCS in radijskega sistema (ESC/RSC) (tj. posledica tega ne sme biti nastanek novega tipa ESC/RSC).

7.2.10.3.2    Odgovornost prevoznikov v železniškem prometu

Prevozniki v železniškem prometu primerjajo popravke napak, evidentirane v RINF za območje uporabe vozila, s predhodno zagotovljenimi informacijami, kot je opisano v točki 7.2.10.1, da se opredelijo potrebni popravki napak, ki jih je treba izvesti v vozilih.

Za zadevne podsisteme ERTMS na vozilu prevozniki v železniškem prometu ob podpori proizvajalcev opreme na vozilu v skladu z Dodatkom B (preglednica B1.1) k tej TSI CCS izvedejo potrebne popravke napak na vozilu v podsistemih CCS na vozilu.

7.3   Posebna pravila za izvedbo RMR

7.3.1   Naprave ob progi

7.3.1.1   Namestitev sistema GSM-R ali FRMCS je obvezna, kadar:

(1)

se prvič namešča del za radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi; kadar je FRMCS prvi radijski sistem razreda A na progi, se upoštevajo pogoji iz točke 7.3.1.3;

(2)

se nadgrajuje del za radijsko komunikacijo podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi, ki že obratuje, na tak način, da se spremenijo funkcije ali zmogljivost podsistema. To ne vključuje tistih sprememb, ki se zdijo potrebne za ublažitev posledic napak, povezanih z varnostjo, pri že obstoječi napravi;

(3)

je za izvajanje ETCS stopnje 2 potrebna podatkovna radijska komunikacija;

(4)

je za izvajanje ETCS stopnje 1 s funkcijo radijskega posredovanja potrebna podatkovna radijska komunikacija GSM-R.

7.3.1.2   GSM-R se lahko preneha uporabljati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

pogoj 1: najkrajši rok za uradno obvestilo je pet let, storitve GSM-R pa v tem obdobju prenehajo delovati. To uradno obvestilo se pošlje šele tedaj, ko se specifikacije za komponente interoperabilnosti FRMCS na vozilu, navedene v preglednici 5.1 in Dodatku A, dopolnijo in objavijo s spremembo te TSI CCS, ki omogoči izvedbo razpisa za celotno opremo FRMCS na vozilu. To uradno obvestilo se pošlje prek registra RINF, te spremembe v registru RINF pa se navedejo v programu omrežja v okviru čl