(1)

V skladu s členom 7(11) Uredbe (EU) št. 909/2014 se ureditev denarnih kazni ne uporablja za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti in so CNS.

(2)

Člen 19 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/1229 (2), kot se trenutno uporablja, določa poseben mehanizem za pobiranje in razdeljevanje denarnih kazni s strani CNS (v nadaljnjem besedilu: mehanizem kazni) za zagotovitev, da se pri neuspešnih poravnavah v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, pri katerih CNS same posredujejo med nasprotnimi strankami, denarne kazni ne uporabljajo za CNS.

(3)

Vendar zaradi velikega števila vpletenih strani uporaba mehanizma kazni s strani CNS povečuje operativna tveganja, tehnično zapletenost in stroške pri postopku pobiranja in razdeljevanja denarnih kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring. Kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, bi lahko CDD same v celoti izračunale, uporabile, pobrale od in razdelile med vse udeležence, opredeljene v navodilih za poravnavo, ki jih predložijo CNS, v skladu s členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2018/1229, tako kot vse druge kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere ni opravljen kliring.

(4)

V skladu s členom 2(19) Uredbe (EU) št. 909/2014 se lahko vsaka institucija, centralna nasprotna stranka, posrednik za poravnavo, upravljavec sistema klirinške hiše ali klirinški član CNS šteje za udeleženca.

(5)

Za olajšanje postopka izračuna, pobiranja in razdeljevanja denarnih kazni za neuspešne poravnave v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, ki jih predložijo CNS, in hkrati zmanjšanje tveganj in stroškov, povezanih s takim postopkom, bi morale CDD v skladu s členi 16, 17 in 18 Delegirane uredbe (EU) 2018/1229 svojim zadevnim udeležencem izračunati, pobrati in razdeliti denarne kazni v zvezi z navodili za poravnavo, ki jih predložijo CNS za posle, za katere je opravljen kliring.

(6)

Kadar same CNS posredujejo med nasprotnimi strankami, bi bil neto znesek kazni, ki jih morajo CDD pobrati in razdeliti v zvezi z navodili za poravnavo, ki jih predloži CNS, običajno enak nič, saj navodila za poravnavo, ki jih predloži CNS, predstavljajo obe strani poslov, za katere je opravljen kliring. Vendar lahko v nekaterih primerih, kot je pozna izročitev vrednostnih papirjev CNS na načrtovani datum poravnave, ki ne omogoča izvršitve navodil CNS za izročitev, ali v primeru razlik v kaznih, ki jih izračunajo različne CDD, neuravnotežene pozicije v zvezi s posli, za katere je opravljen kliring, ostanejo v poslovnih knjigah CNS, neto znesek kazni, ki se poberejo od CNS ali se jim razdelijo, pa se lahko razlikuje od nič. V takih primerih bi moralo biti CNS dovoljeno, da na svoje klirinške člane razporedijo preostali neto znesek kazni, v dobro ali v breme. CNS bi morale v ta namen v svojih pravilih vzpostaviti ustrezen mehanizem.

(7)

Delegirano uredbo (EU) 2018/1229 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Za zagotovitev, da ne bo retroaktivnega vpliva na izračun kazni za neuspešne poravnave, do katerih pride pred datumom začetka uporabe te uredbe, je primerno vključiti prehodne določbe.

(9)

Da se CNS in CDD omogoči izvedba potrebnih tehnoloških prilagoditev za zagotovitev skladnosti s spremenjenim mehanizmom kazni, je primerno odložiti uporabo te uredbe.

(10)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju s članicami Evropskega sistema centralnih bank in ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(11)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –