(1)

Romunija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 14. januarja 2022, zahtevala dovoljenje za posebni ukrep, ki odstopa od členov 178, 218 in 232 Direktive 2006/112/ES, da bi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov za vse transakcije, izvedene med davčnimi zavezanci s sedežem na ozemlju Romunije (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Posebni ukrep je zahtevala za obdobje od 1. julija 2022 do 31. decembra 2025.

(2)

Romunija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 30. septembra 2022, slednjo uradno obvestila, da zahtevano odstopanje od člena 178 Direktive 2006/112/ES ni več potrebno. Poleg tega je Romunija zahtevala, da se dovoljenje odobri za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2026 namesto za prvotno zahtevano obdobje.

(3)

Komisija je v skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES z dopisi z dne 8. decembra 2022 zahtevo Romunije predložila drugim državam članicam. Z dopisom z dne 9. decembra 2022 je Komisija uradno obvestila Romunijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(4)

Romunija je navedla, da bi obvezno izdajanje elektronskih računov za transakcije med davčnimi zavezanci s sedežem v Romuniji skupaj z obveznostjo poročanja podatkov o navedenih transakcijah davčnim organom prineslo koristi v boju proti goljufijam in utajam na področju davka na dodano vrednost (DDV). To bi davčni organom omogočilo, da pravočasno in samodejno preverijo skladnosti med prijavljenim DDV in dolgovanim DDV. S takim samodejnim preverjanjem bi se znatno izboljšale analitične sposobnosti romunskih davčnih organov. Poleg tega bi se z uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov zagotovilo tudi močno orodje za sledenje verigam goljufij na področju DDV v realnem času, kar bi davčnim organom omogočilo takojšnje ukrepanje, da bi odkrili in ustavili davčne zavezance, ki sodelujejo v takih goljufivih dejavnostih.

(5)

Romunija meni, da bi uvedba posebnega ukrepa zaradi digitalizacije postopkov izdajanja računov in zmanjšanja upravnega bremena koristila tudi davčnim zavezancem, hkrati pa bo zagotovila pravično konkurenčno okolje za davčne zavezance. Digitalizacija postopkov izdajanja računov bi za davčne zavezance pomenila hitrejša plačila, prihranke pri stroških pošiljanja, hitro in cenovno ugodno obdelavo podatkov na računih in nižje stroške arhiviranja. Uvedba posebnega ukrepa bi privedla do odprave sedanje obveznosti sporočanja informacij o domačih dobavah, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za davčne zavezance.

(6)

Komisija je 8. decembra 2022 sprejela predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo. Komisija predlaga spremembo člena 218 in črtanje člena 232 Direktive 2006/112/ES. Zato je možno, da bo direktiva o spremembi navedenih členov sprejeta, kar bi državam članicam omogočilo uvedbo obveznega izdajanja elektronskih računov ter odpravilo potrebo, da zahtevajo nadaljnje posebne ukrepe za odstopanja od Direktive 2006/112/ES. Zato se ta sklep od datuma, od katerega bi morale države članice uporabljati nacionalne določbe za prenos direktive o spremembi navedenih členov, ne bi smel več uporabljati.

(7)

Glede na široko področje uporabe in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV ter na davčne zavezance. Če bi torej Romunija menila, da je treba posebni ukrep podaljšati, bi morala Komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo, ki bi vključevalo oceno posebnega ukrepa z vidika njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi pobiranja DDV.

(8)

Ta posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico pridobiteljev, da pri transakcijah znotraj Skupnosti prejmejo papirnate račune.

(9)

Posebni ukrep bi moral biti časovno omejen, da se omogoči ocena njegove primernosti in učinkovitosti glede na njegove cilje.

(10)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen tako časovno kot z vidika področja uporabe. Poleg tega ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(11)

Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih v fazi končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –